This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32014L0107
Council Directive 2014/107/EU of 9 December 2014 amending Directive 2011/16/EU as regards mandatory automatic exchange of information in the field of taxation
Direktiva Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja
Direktiva Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja
UL L 359, 16.12.2014, p. 1–29
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
In force
16.12.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 359/1 |
DIREKTIVA SVETA 2014/107/EU
z dne 9. decembra 2014
o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 115 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V zadnjih letih je izziv, ki ga predstavljajo čezmejne davčne goljufije in davčne utaje, znatno večji, za Unijo in na globalni ravni pa je to velika težava. Neprijavljeni in neobdavčeni dohodki so razlog za znatno zmanjšanje nacionalnih davčnih prihodkov, zato sta nujno potrebni večja učinkovitost in uspešnost pobiranja davkov. Avtomatična izmenjava podatkov je pri tem pomembno orodje in Komisija je v svojem sporočilu z dne 6. decembra 2012, ki vsebuje Akcijski načrt za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam, poudarila potrebo po odločnem spodbujanju avtomatične izmenjave podatkov kot prihodnjega evropskega in mednarodnega standarda preglednosti in izmenjave podatkov v davčnih zadevah. |
(2) |
Tudi na mednarodni ravni sta skupini G20 in G8 pred nedavnim priznali, da je avtomatična izmenjava podatkov pomembno sredstvo v boju proti čezmejnim davčnim goljufijam in davčnim utajam. Po pogajanjih med Združenimi državami Amerike in številnimi drugimi državami, med drugim vsemi državami članicami, v zvezi z dvostranskimi sporazumi o avtomatični izmenjavi podatkov zaradi izvajanja Zakona o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini (splošno znanega kot „FATCA“) Združenih držav Amerike je skupina G20 Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) naročila, naj na podlagi teh sporazumov izdela enotni svetovni standard za avtomatično izmenjavo davčnih podatkov. |
(3) |
Evropski svet je 22. maja 2013 pozval k razširitvi avtomatične izmenjave podatkov na ravni Unije in svetovni ravni zaradi boja proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in agresivnemu davčnemu načrtovanju. Evropski svet je tudi pozdravil trenutna prizadevanja skupin G20, G8 ter OECD za izdelavo svetovnega standarda za avtomatično izmenjavo podatkov o finančnih računih za namene obdavčenja. |
(4) |
OECD je februarja 2014 objavila glavna elementa svetovnega standarda avtomatične izmenjave podatkov o finančnih računih za namene obdavčenja, in sicer vzorčni sporazum med pristojnimi organi in skupni standard poročanja, ki so ju nato odobrili finančni ministri G20 in guvernerji centralnih bank. Svet OECD je julija 2014 objavil celotni svetovni standard, tudi njegove preostale elemente, in sicer pripombe o vzorčnem sporazumu med pristojnimi organi in skupnem standardu poročanja ter modalitete informacijske tehnologije za izvajanje svetovnega standarda. Celotni sveženj svetovnega standarda so finančni ministri skupine G20 in guvernerji centralnih bank odobrili septembra 2014. |
(5) |
Direktiva Sveta 2011/16/EU (2) že zagotavlja obvezno avtomatično izmenjavo podatkov, v glavnem nefinančne narave, med državami članicami za nekatere kategorije prihodkov in kapitala, ki jih davkoplačevalci hranijo v državah članicah, ki niso države, katerih rezidenti so. Prav tako vzpostavlja načelo postopnosti za krepitev avtomatične izmenjave podatkov s postopno razširitvijo na nove kategorije prihodkov in kapitala ter umikom pogoja, da je podatke treba izmenjati le, če so na voljo. Zaradi večjega števila priložnosti za naložbe v razne finančne produkte v tujini so obstoječi instrumenti na ravni Unije in mednarodni ravni, namenjeni upravnemu sodelovanju na področju obdavčevanja, trenutno manj učinkoviti v boju proti čezmejnim davčnim goljufijam in davčnim utajam. |
(6) |
Kot je v svojem pozivu poudaril Evropski svet, je primerno predlagati, da se – kakor je bilo predvideno že v členu 8(5) Direktive 2011/16/EU – v zvezi z rezidenti drugih držav članic avtomatična izmenjava podatkov razširi. S pobudo Unije bo zagotovljen usklajen, dosleden in celovit pristop k avtomatični izmenjavi podatkov na notranjem trgu na ravni Unije, kar bi pomenilo nižje stroške za davčne uprave in gospodarske subjekte. |
(7) |
To, da so države članice z Združenimi državami Amerike sklenile sporazume v zvezi s FATCA ali so tik pred njihovo sklenitvijo, pomeni, da te države članice zagotavljajo ali bodo zagotovile širše sodelovanje v smislu člena 19 Direktive 2011/16/EU ter da so ali bodo zavezane zagotoviti tovrstno širše sodelovanje tudi z drugimi državami članicami. |
(8) |
Sklenitev vzporednih in neusklajenih sporazumov držav članic v skladu s členom 19 Direktive 2011/16/EU bi lahko povzročila izkrivljanje, ki bi škodilo nemotenemu delovanju notranjega trga. Z razširjeno avtomatično izmenjavo podatkov na podlagi pravnega instrumenta na ravni Unije bi odpravili potrebo, da bi se države članice pri sklepanju dvostranskih ali večstranskih sporazumov o isti zadevi, ki se lahko zdijo primerni, če ne obstaja ustrezna zakonodaja Unije, sklicevale na navedeni člen. |
(9) |
Prav tako je bistveno zagotoviti, da bi bilo razširjeno področje avtomatične izmenjave podatkov v Uniji skladno z razvojem na mednarodni ravni, da bi čim bolj zmanjšali stroške in upravna bremena davčnih uprav in gospodarskih subjektov. Da bi dosegli ta cilj, bi morale države članice od svojih Finančnih institucij zahtevati izvajanje pravil o poročanju in dolžni skrbnosti, v celoti skladnih s tistimi iz skupnega standarda poročanja, ki ga je izdelala OECD. Poleg tega bi bilo treba razširiti področje uporabe člena 8 Direktive 2011/16/EU, da bi bili vključeni isti podatki, kot jih vsebujeta vzorčni sporazum med pristojnimi organi in skupni standard poročanja, ki ju je izdelala OECD. Po pričakovanjih naj bi imela vsaka država članica le en seznam Neporočevalskih finančnih institucij in Izključenih računov, opredeljenih na nacionalni ravni, ki bi ga uporabljala pri izvajanju te direktive in uporabi drugih sporazumov o izvajanju svetovnega standarda. |
(10) |
V tej direktivi zajete kategorije Poročevalskih finančnih institucij in Računov, o katerih se poroča, so oblikovane tako, da se omejijo priložnosti, da bi se davkoplačevalci s prenašanjem sredstev v Finančne institucije, ki so izvzete iz področja uporabe te direktive, ali z vlaganjem v finančne produkte, ki so prav tako izvzeti iz področja uporabe te direktive, izognili poročanju. Kljub temu so bile nekatere Finančne institucije in računi, pri katerih je tveganje, da se bodo uporabili za izogibanje davku, nizko, izvzeti iz področja uporabe te direktive. Pragovi v splošnem ne bi smeli biti vključeni v to direktivo, saj bi jih bilo mogoče, če bi račune razdelili med več Finančnih institucij, brez težav obiti. Finančni podatki, ki jih je treba sporočiti in izmenjati, se ne tičejo le celotnega zadevnega dohodka (obresti, dividend in podobnih vrst dohodkov), temveč tudi stanja na računu in iztržkov od prodaje Finančnih sredstev, da bi lahko ukrepali v primerih, ko skušajo davkoplačevalci skriti kapital, ki že sam predstavlja dohodek ali sredstva, pri katerih je bil utajen davek. Obdelava podatkov v skladu s to direktivo je torej potrebna in sorazmerna, da se davčnim upravam držav članic omogoči, da pravilno in nedvoumno identificirajo zadevne davkoplačevalce, uveljavljajo in izvršujejo svoje davčne zakone v čezmejnih primerih, ocenijo verjetnost, da bodo storjene davčne utaje, in se izognejo nepotrebnim nadaljnjim preiskavam. |
(11) |
Poročevalske Finančne institucije bi lahko svoje obveznosti glede obveščanja, ki jih imajo do posameznih Oseb, o katerih se poroča, izpolnile tako, da bi upoštevale podrobne ureditve o sporočanju, tudi njegovo pogostost, določene v njihovih notranjih postopkih v skladu z njihovim notranjim pravom. |
(12) |
Kot upravljavci podatkov Poročevalske finančne institucije, države članice pošiljateljice in države članice prejemnice podatkov, ki so obdelani v skladu s to direktivo, ne hranijo dlje, kot je potrebno za dosego namenov te direktive. Glede na razlike med zakonodajami držav članic bi se morali pri določanju najdaljšega obdobja hrambe sklicevati na pravila o zastaranju, ki so določena v notranji davčni zakonodaji posameznega upravljavca podatkov. |
(13) |
Države članice bi morale pri izvajanju te direktive upoštevati pripombe o vzorčnem sporazumu med pristojnimi organi in skupnem standardu poročanja, ki jih je pripravila OECD zaradi ponazoritve ali razlage in da bi tako zagotovila dosledno uporabo v vseh državah članicah. Pri ukrepih Unije na tem področju bi morali še naprej upoštevati zlasti prihodnje spremembe na ravni OECD. |
(14) |
Pogoj, da je avtomatična izmenjava lahko odvisna od razpoložljivosti podatkov, ki se zahtevajo v skladu s členom 8(1) Direktive 2011/16/EU, ne bi smel veljati za nove postavke, ki so s to direktivo vključene v Direktivo 2011/16/EU. |
(15) |
Sklicevanje na mejni znesek iz člena 8(3) Direktive 2011/16/EU bi bilo treba umakniti, ker je takšen mejni znesek v praksi težko upoštevati. |
(16) |
Preučitev pogoja glede razpoložljivosti podatkov, ki bo opravljena leta 2017, bi bilo treba razširiti na vseh pet kategorij iz člena 8(1) Direktive 2011/16/EU, da bi lahko preverili smotrnost izmenjave podatkov vseh držav članic za vse navedene kategorije. |
(17) |
Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, med drugim pravico do varstva osebnih podatkov. |
(18) |
Ker cilja te direktive, in sicer učinkovitega upravnega sodelovanja med državami članicami pod pogoji, ki so skladni z ustreznim delovanjem notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi enotnosti in učinkovitosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. |
(19) |
Zaradi obstoječih strukturnih razlik bi bilo treba Avstriji dovoliti, da prvo avtomatično izmenjavo podatkov v skladu s to direktivo izvede do 30. septembra 2018 namesto do 30. septembra 2017. |
(20) |
Direktivo 2011/16/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti – |
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Direktiva 2011/16/EU se spremeni:
1. |
v členu 3, se točka 9 nadomesti z naslednjim:
; |
2. |
člen 8 se spremeni:
|
3. |
v členu 20 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim: „4. Pri avtomatični izmenjavi podatkov na podlagi člena 8 se podatki pošljejo v standardni elektronski obliki, ki je namenjena spodbujanju takšne avtomatične izmenjave in temelji na obstoječi elektronski obliki na podlagi člena 9 Direktive 2003/48/ES, uporabi pa se pri vseh vrstah avtomatične izmenjave podatkov in jo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 26(2).“ ; |
4. |
v členu 21 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Komisija je odgovorna za kakršen koli nadaljnji razvoj omrežja CCN, ki je potreben, da se omogoči izmenjava navedenih podatkov med državami članicami, in za zagotovitev varnosti omrežja CCN. Države članice so odgovorne za kakršen koli nadaljnji razvoj svojih sistemov, ki je potreben, da se omogoči izmenjava navedenih podatkov z uporabo omrežja CCN, in za zagotovitev varnosti svojih sistemov. Države članice zagotovijo, da je vsaka posamezna Oseba, o kateri se poroča, uradno obveščena o kršitvi varnosti, ki zadeva njene podatke, če bi to utegnilo negativno vplivati na varstvo njenih osebnih podatkov ali zasebnosti. Države članice se odpovedo vsem zahtevam za povračilo stroškov, ki nastanejo pri uporabi te direktive, razen v zvezi s plačilom strokovnjakov, kadar je to primerno.“ ; |
5. |
člen 25 se spremeni:
|
6. |
dodata se prilogi I in II, katerih besedilo se nahaja v Prilogi k tej direktivi. |
Člen 2
1. Države članice do 31. decembra 2015 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice te predpise uporabljajo od 1. januarja 2016.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Ne glede na točko (b) točke 2 člena 1 in odstavek 1 tega člena Avstrija uporablja določbe te direktive od 1. januarja 2017, in sicer za davčna obdobja po tem datumu.
3. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju, 9. decembra 2014
Za Svet
Predsednik
P. C. PADOAN
(1) UL C 67, 6.3.2014, str. 68.
(2) Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).
PRILOGA
PRILOGA I
Pravila o poročanju in dolžni skrbnosti za podatke o finančnih računih
V tej prilogi so določena pravila o poročanju in dolžni skrbnosti, ki jih morajo uporabljati Poročevalske finančne institucije, da bi državam članicam omogočile sporočanje podatkov iz člena 8(3a) te direktive v okviru avtomatične izmenjave podatkov. V tej prilogi so prav tako opisana pravila in upravni postopki, ki jih uvedejo države članice, da bi zagotovile učinkovito izvajanje in spoštovanje postopkov poročanja in dolžne skrbnosti, navedenih v nadaljevanju.
ODDELEK I
SPLOŠNE ZAHTEVE ZA POROČANJE
A. |
V skladu z odstavki C do E mora vsaka Poročevalska finančna institucija pristojnemu organu svoje države članice v zvezi z vsakim Računom, o katerem se poroča, v takšni Poročevalski finančni instituciji sporočiti naslednje podatke:
|
B. |
Med podatki, ki se sporočajo, mora biti valuta, v kateri je izražena vsota. |
C. |
Ne glede na pododstavek A(1) za noben Račun, o katerem se poroča in ki je že Obstoječi račun, ni treba sporočiti IŠD oziroma datuma rojstva, če takšne IŠD oziroma datuma rojstva ni v evidencah Poročevalske finančne institucije in če takšni Poročevalski finančni instituciji na podlagi notranjega prava ali katerega koli pravnega instrumenta Unije tudi sicer ni treba zbirati takšnih podatkov. Vendar pa se od Poročevalske finančne institucije zahtevajo razumna prizadevanja, da za Že obstoječe račune pridobi IŠD in datum rojstva do konca drugega koledarskega leta po letu, v katerem so takšni Že obstoječi računi identificirani kot Računi, o katerih se poroča. |
D. |
Ne glede na pododstavek A(1) ni treba sporočiti IŠD, če je zadevna država članica ali druga jurisdikcija rezidentstva ni izdala. |
E. |
Ne glede na pododstavek A(1) ni treba sporočiti kraja rojstva, razen če:
|
ODDELEK II
SPLOŠNE ZAHTEVE ZA DOLŽNO SKRBNOST
A. |
Račun se obravnava kot Račun, o katerem se poroča, od datuma, ko je identificiran kot tak v skladu s postopki dolžne skrbnosti iz oddelkov II do VII, podatke v zvezi z Računom, o katerem se poroča, pa je treba, razen če ni določeno drugače, sporočiti vsako leto v koledarskem letu po letu, na katerega se podatki nanašajo. |
B. |
Stanje ali vrednost računa se določi na zadnji dan koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalnega obdobja. |
C. |
Če se prag stanja ali vrednosti računa določi na zadnji dan koledarskega leta, je treba ustrezno stanje ali vrednost določiti na zadnji dan poročevalnega obdobja, ki se konča s tem koledarskim letom ali med njim. |
D. |
Vsaka država članica lahko Poročevalskim finančnim institucijam dovoli uporabo storitev tretjih oseb pri izpolnjevanju obveznosti o poročanju in dolžni skrbnosti, ki so takšnim Poročevalskim finančnim institucijam naložene na podlagi notranjega prava, vendar za izpolnjevanje teh obveznosti ostanejo odgovorne Poročevalske finančne institucije. |
E. |
Vsaka država članica lahko Poročevalskim finančnim institucijam dovoli, da postopke dolžne skrbnosti za Nove račune uporabijo za Že obstoječe račune, postopke dolžne skrbnosti za Račune visoke vrednosti pa za Račune nižje vrednosti. Če država članica dovoli, da se postopki dolžne skrbnosti za Nove račune uporabijo za Že obstoječe račune, še naprej veljajo pravila, ki se sicer uporabljajo za Že obstoječe račune. |
ODDELEK III
DOLŽNA SKRBNOST PRI ŽE OBSTOJEČIH RAČUNIH POSAMEZNIKOV
A. |
Uvod. Za identifikacijo Računov, o katerih se poroča, med Že obstoječimi računi posameznikov se uporabljajo naslednji postopki. |
B. |
Računi nižje vrednosti. Za Račune nižje vrednosti se uporabljajo naslednji postopki.
|
C. |
Postopki natančnejšega pregleda za račune visoke vrednosti. Za Račune visoke vrednosti se uporabljajo naslednji postopki natančnejšega pregleda.
|
D. |
Pregled Že obstoječih računov visoke vrednosti, katerih imetniki so posamezniki, mora biti končan do 31. decembra 2016. Pregled Že obstoječih računov nižje vrednosti, katerih imetniki so posamezniki, mora biti končan do 31. decembra 2017. |
E. |
Kateri koli Že obstoječi račun posameznika, ki je bil v skladu s tem oddelkom identificiran kot Račun, o katerem se poroča, se v vseh nadaljnjih letih obravnava kot Račun, o katerem se poroča, razen če Imetnik računa ni več Oseba, o kateri se poroča. |
ODDELEK IV
DOLŽNA SKRBNOST PRI NOVIH RAČUNIH POSAMEZNIKOV
Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Novimi računi posameznikov se uporabljajo naslednji postopki.
A. |
Pri Novih računih posameznikov mora Poročevalska finančna institucija ob odprtju računa pridobiti samopotrdilo, ki je lahko del dokumentacije za odprtje računa in ji omogoča ugotoviti, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene, ter potrditi sprejemljivost takega samopotrdila na podlagi podatkov, ki jih je Poročevalska finančna institucija pridobila v zvezi z odprtjem računa, vključno s kakršno koli dokumentacijo, zbrano v skladu s Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank. |
B. |
Če je iz samopotrdila razvidno, da je Imetnik računa za davčne namene rezident države članice, mora Poročevalska finančna institucija račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča, v samopotrdilu pa morata biti navedena tudi IŠD Imetnika računa za takšno državo članico (v skladu z odstavkom D oddelka I) in datum rojstva. |
C. |
Če se spremenijo okoliščine v zvezi z Novim računom posameznika, zaradi česar Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je prvotno samopotrdilo nepravilno ali nezanesljivo, se Poročevalska finančna institucija ne more zanašati na to samopotrdilo, zato mora pridobiti veljavno samopotrdilo, iz katerega je razvidno, kje je Imetnik računa rezident za davčne namene. |
ODDELEK V
DOLŽNA SKRBNOST PRI ŽE OBSTOJEČIH RAČUNIH SUBJEKTOV
Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Že obstoječimi računi subjektov se uporabljajo naslednji postopki.
A. |
Računi subjektov, za katere se ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje. Razen če se Poročevalska finančna institucija odloči drugače glede vseh Že obstoječih računov subjekta ali posebej glede katere koli jasno identificirane skupine takšnih računov, se za Že obstoječi račun subjekta s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2015 ne presega v domači valuti posamezne države članice izraženega zneska, ki ustreza 250 000 USD, ne zahteva pregled, identificiranje ali poročanje kot za Račun, o katerem se poroča, dokler skupno stanje na računu ali vrednost ne preseže tega zneska na zadnji dan naslednjega koledarskega leta. |
B. |
Računi subjektov, ki se pregledujejo. Že obstoječi račun subjekta s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2015 presega v domači valuti posamezne države članice izražen znesek, ki ustreza 250 000 USD, in Že obstoječi račun subjekta, ki na dan 31. decembra 2015 ne presega tega zneska, vendar njegovo skupno stanje ali vrednost preseže takšen znesek na zadnji dan katerega koli naslednjega koledarskega leta, morata biti pregledana v skladu s postopki iz odstavka D. |
C. |
Računi subjektov, za katere se zahteva poročanje. V zvezi z Že obstoječimi računi Subjektov, opisanimi v odstavku B, se samo računi, ki jih ima en ali več Subjektov, ki so Osebe, o katerih se poroča, ali pa jih imajo Pasivni NFS z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča, obravnavajo kot Računi, o katerih se poroča. |
D. |
Postopki pregleda za identificiranje računov subjektov, za katere se zahteva poročanje. Za Že obstoječe račune Subjektov, opisane v odstavku B, mora Poročevalska finančna institucija uporabiti naslednje postopke pregleda, da ugotovi, ali ima račun ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali pa ga imajo Pasivni NFS z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča:
|
E. |
Časovni okvir postopkov pregleda in dodatnih postopkov, ki veljajo za Že obstoječe račune Subjektov.
|
ODDELEK VI
DOLŽNA SKRBNOST PRI NOVIH RAČUNIH SUBJEKTOV
Za opredelitev Računov, o katerih se poroča, med Novimi računi Subjektov se uporabljajo naslednji postopki.
Postopki pregleda za identifikacijo računov Subjektov, za katere se zahteva poročanje. Za Nove račune Subjektov mora Poročevalska finančna institucija uporabiti naslednje postopke pregleda, da ugotovi, ali ima račun ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali pa ga imajo Pasivni NFS z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča:
1. |
Ugotavljanje, ali je Subjekt Oseba, o kateri se poroča.
|
2. |
Ugotavljanje, ali je Subjekt Pasivni NFS z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. V zvezi z Imetnikom Novega računa Subjekta (vključno s Subjektom, ki je Oseba, o kateri se poroča) mora Poročevalska finančna institucija ugotoviti, ali je Imetnik računa Pasivni NFS z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. Če je ena od Obvladujočih oseb Pasivnega NFS Oseba, o kateri se poroča, je treba račun obravnavati kot Račun, o katerem se poroča. Pri tem ugotavljanju mora Poročevalska finančna institucija upoštevati navodila iz pododstavkov A(2)(a) do (c) v najprimernejšem vrstnem redu glede na okoliščine.
|
ODDELEK VII
POSEBNA PRAVILA O DOLŽNI SKRBNOSTI
Pri izvajanju postopkov o dolžni skrbnosti, opisanih zgoraj, veljajo naslednja dodatna pravila:
A. |
Zanašanje na samopotrdila in Dokazne listine. Poročevalska finančna institucija se ne more zanašati na samopotrdilo ali Dokazne listine, če spozna ali utemeljeno domneva, da so samopotrdilo ali Dokazne listine nepravilni ali nezanesljivi. |
B. |
Alternativni postopki za Finančne račune, ki jih imajo posamezni upravičenci po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja in za Skupinske zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Skupinske pogodbe rentnega zavarovanja. Poročevalska finančna institucija lahko domneva, da posamezni upravičenec (ki ni lastnik) po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja, ki prejme izplačilo v primeru smrti, ni Oseba, o kateri se poroča, in lahko tak Finančni račun obravnava kot račun, ki ni Račun, o katerem se poroča, razen če spozna ali utemeljeno domneva, da je upravičenec Oseba, o kateri se poroča. Poročevalska finančna institucija utemeljeno domneva, da je upravičenec po Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja Oseba, o kateri se poroča, če podatki, ki jih je zbrala in so povezani z upravičencem, vsebujejo indice, opisane v odstavku B oddelka III. Če Poročevalska finančna institucija spozna ali utemeljeno domneva, da je upravičenec Oseba, o kateri se poroča, mora upoštevati postopke iz odstavka B oddelka III. Poročevalska finančna institucija lahko Finančni račun, ki je delež člana pri Skupinski zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Skupinski pogodbi rentnega zavarovanja, obravnava kot Finančni račun, ki ni Račun, o katerem se poroča, do datuma, ko se znesek izplača zaposlenemu/imetniku potrdila ali upravičencu, če Finančni račun, ki je delež člana pri Skupinski zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Skupinski pogodbi rentnega zavarovanja, izpolnjuje naslednje pogoje:
Izraz ‚Skupinska zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo‘ pomeni Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo, ki (i) zagotavlja kritje posameznikom, ki se včlanijo prek delodajalca, poklicnega združenja, sindikata ali drugega združenja oziroma skupine, ter (ii) za katero plačujejo premijo vsi člani skupine (ali člani razreda v skupini), ki se določi ne glede na zdravstvene značilnosti posameznikov, razen starosti, spola in kadilskih navad članov (ali razreda članov) skupine. Izraz ‚Skupinska pogodba rentnega zavarovanja‘ pomeni Pogodbo rentnega zavarovanja, pri kateri so upravičenci posamezniki, ki se včlanijo prek delodajalca, poklicnega združenja, sindikata ali drugega združenja oziroma skupine. |
C. |
Pravila o seštevanju stanj na računih in pretvorbi valut
|
ODDELEK VIII
OPREDELITEV IZRAZOV
Navedeni izrazi pomenijo naslednje:
A. Poročevalska finančna institucija
1. |
Izraz ‚Poročevalska finančna institucija‘ pomeni katero koli Finančno institucijo države članice, ki ni Neporočevalska finančna institucija. Izraz ‚Finančna institucija države članice‘ pomeni (i) katero koli Finančno institucijo, ki je rezidentka države članice, ne vključuje pa podružnic takšne Finančne institucije, ki so zunaj te države članice, in (ii) katero koli podružnico Finančne institucije, ki ni rezidentka države članice, če je podružnica v tej državi članici. |
2. |
Izraz ‚Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije‘ pomeni (i) katero koli Finančno institucijo, ki je rezidentka Sodelujoče jurisdikcije, ne vključuje pa podružnic takšne Finančne institucije, ki so zunaj te Sodelujoče jurisdikcije, in (ii) katero koli podružnico Finančne institucije, ki ni rezidentka Sodelujoče jurisdikcije, če je podružnica v tej Sodelujoči jurisdikciji. |
3. |
Izraz ‚Finančna institucija‘ pomeni Skrbniško institucijo, Depozitno institucijo, Investicijski subjekt ali Določeno zavarovalno družbo. |
4. |
Izraz ‚Skrbniška institucija‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki kot znaten del svojega poslovanja hrani Finančna sredstva za račun drugih. Subjekt hrani Finančna sredstva za račun drugih kot znaten del svojega poslovanja, če je njegov bruto dohodek, ki izhaja iz hrambe Finančnih sredstev in povezanih finančnih storitev, enak ali večji od 20 % njegovega bruto dohodka v krajšem od naslednjih obdobij: (i) triletnem obdobju, ki se konča 31. decembra (ali na zadnji dan obračunskega obdobja nekoledarskega leta) pred letom, v katerem se opravi določitev, ali (ii) obdobju obstoja Subjekta. |
5. |
Izraz ‚Depozitna institucija‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki sprejema depozite pri običajnem bančnem ali podobnem poslovanju. |
6. |
Izraz ‚Investicijski subjekt‘ pomeni kateri koli subjekt,
Za subjekt velja, da je njegov osrednji posel opravljanje ene ali več od dejavnosti iz pododstavka A(6)(a), oziroma bruto dohodek Subjekta za namene iz pododstavka A(6)(b) izhaja zlasti iz investiranja ali reinvestiranja Finančnih sredstev oziroma trgovanja z njimi, če je njegov bruto dohodek iz zadevnih dejavnosti enak ali večji od 50 % njegovega bruto dohodka v krajšem od naslednjih obdobij: (i) triletnem obdobju, ki se konča 31. decembra leta pred letom, v katerem se opravi določitev, ali (ii) obdobju obstoja subjekta. Izraz ‚Investicijski subjekt‘ ne zajema Subjekta, ki je Aktivni NFS, ker izpolnjuje katero od meril iz pododstavkov D(8)(d) do (g). Ta odstavek se razlaga skladno z besedilom iz opredelitve izraza ‚finančna institucija‘ v priporočilih Projektne skupine za finančno ukrepanje. |
7. |
Izraz ‚Finančno sredstvo‘ zajema vrednostni papir (na primer delnico družbe, lastniški delež ali upravičeni lastniški delež v partnerstvu ali skrbniškem skladu, ki ima razpršeno lastništvo ali s katerim se javno trguje, oziroma menico, obveznico, zadolžnico ali drugo dokazilo o zadolženosti), delež v partnerstvu, blago, posel zamenjave (na primer zamenjavo obrestnih mer, valutno zamenjavo, zamenjavo osnove, določitev najvišje in najnižje obrestne mere, blagovno zamenjavo, kapitalsko zamenjavo, zamenjavo delniških indeksov in podobne dogovore), Zavarovalno pogodbo in Pogodbo rentnega zavarovanja ter vsakršno udeležbo (vključno s standardizirano ali nestandardizirano terminsko pogodbo ali opcijo) v vrednostnem papirju, deležu v partnerstvu, blagu, poslu zamenjave oziroma Zavarovalni pogodbi ali Pogodbi rentnega zavarovanja. Izraz ‚Finančno sredstvo‘ ne vključuje nedolžniškega, neposrednega deleža v nepremičnini. |
8. |
Izraz ‚Določena zavarovalna družba‘ pomeni Subjekt, ki je zavarovalna družba (ali holdinška družba zavarovalne družbe) in izda Zavarovalno pogodbo z odkupno vrednostjo ali Pogodbo rentnega zavarovanja oziroma je dolžna opravljati plačila v zvezi z njo. |
B. Neporočevalska finančna institucija
1. |
Izraz ‚Neporočevalska finančna institucija‘ pomeni Finančno institucijo, ki je:
|
2. |
Izraz ‚Državni subjekt‘ pomeni vlado države članice ali druge jurisdikcije, katero koli politično enoto države članice ali druge jurisdikcije (kar vključuje, da ne bi bilo dvoma, zvezno državo, pokrajino, okrožje ali občino) ali katero koli agencijo ali javni organ v celotni lasti države članice ali druge jurisdikcije oziroma enega ali več navedenih subjektov (pri čemer vsak velja za ‚Državni subjekt‘). Ta kategorija vključuje sestavne dele, nadzorovane subjekte in politične enote države članice ali druge jurisdikcije.
|
3. |
Izraz ‚Mednarodna organizacija‘ pomeni katero koli mednarodno organizacijo oziroma agencijo ali javni organ v njeni celotni lasti. Ta kategorija vključuje katero koli medvladno organizacijo (vključno z nadnacionalno organizacijo), (i) ki jo sestavljajo predvsem vlade, (ii) ki ima z državo članico veljaven sporazum o sedežu ali zelo podoben sporazum in (iii) katere dohodek ne gre v korist zasebnih oseb. |
4. |
Izraz ‚Centralna banka‘ pomeni institucijo, ki je po pravu ali odobritvi države glavni organ, ki ni vlada države članice sama in izdaja instrumente z namenom, da krožijo kot valuta. Takšna institucija lahko vključuje javni organ, ki je ločen od vlade države članice, ne glede na to, ali je v celotni ali delni lasti države članice. |
5. |
Izraz ‚Pokojninski sklad z veliko udeležbo‘ pomeni sklad, ustanovljen za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti ali katere koli kombinacije teh upravičencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) pri enem ali več delodajalcih, zaradi opravljenih storitev, če:
|
6. |
Izraz ‚Pokojninski sklad z majhno udeležbo‘ pomeni sklad, ustanovljen za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti upravičencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) pri enem ali več delodajalcih, zaradi opravljenih storitev, če:
|
7. |
Izraz ‚Pokojninski sklad Državnega subjekta, Mednarodne organizacije ali Centralne banke‘ pomeni sklad, ki ga ustanovi Državni subjekt, Mednarodna organizacija ali Centralna banka za zagotavljanje prejemkov za primer upokojitve, invalidnosti ali smrti upravičencem ali udeležencem, ki so sedanji ali nekdanji zaposleni (ali osebe, ki jih določijo taki zaposleni) ali ki niso sedanji ali nekdanji zaposleni, če se prejemki takim upravičencem ali udeležencem zagotovijo zaradi osebnih storitev, opravljenih za Državni subjekt, Mednarodno organizacijo ali Centralno banko. |
8. |
Izraz ‚Kvalificirani izdajatelj kreditnih kartic‘ pomeni Finančno institucijo, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
|
9. |
Izraz ‚Oproščeni kolektivni naložbeni nosilec‘ pomeni Investicijski subjekt, ki je s predpisi urejen kot kolektivni naložbeni nosilec, če imajo ali hranijo vse deleže v njem posamezniki ali Subjekti, ki niso Osebe, o katerih se poroča, razen Pasivnih NFS z Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča. Za Investicijski subjekt, ki je s predpisi urejen kot kolektivni naložbeni nosilec, ne more veljati, da ni Oproščeni kolektivni naložbeni nosilec v skladu s pododstavkom B(9) zgolj zato, ker je kolektivni naložbeni nosilec izdal prinosniške delnice v fizični obliki, če:
|
C. Finančni račun
1. |
Izraz ‚Finančni račun‘ pomeni račun, ki ga vodi Finančna institucija, vključuje pa Depozitni račun, Skrbniški račun in:
Izraz ‚Finančni račun‘ ne zajema Izključenih računov. |
2. |
Izraz ‚Depozitni račun‘ vključuje vsak poslovni, čekovni, varčevalni, vezani ali varčevalni pokojninski račun ali račun, ki se izkaže s potrdilom o vlogi, varčevalnim pokojninskim potrdilom, naložbenim potrdilom, potrdilom o zadolženosti ali drugim podobnim instrumentom, ki ga vodi Finančna institucija pri običajnem bančnem ali podobnem poslovanju. Depozitni račun vključuje tudi znesek, ki ga ima zavarovalna družba po pogodbi o zajamčeni naložbi ali podobnem dogovoru, da bo od njega izplačevala obresti ali jih k njemu pripisovala. |
3. |
Izraz ‚Skrbniški račun‘ pomeni račun (razen Zavarovalne pogodbe ali Pogodbe rentnega zavarovanja), na katerem je eno ali več Finančnih sredstev v korist druge osebe. |
4. |
Izraz ‚Lastniški delež‘ pomeni v primeru partnerstva, ki je Finančna institucija, delež v kapitalu ali delež od dobička partnerstva. Pri skrbniškem skladu, ki je Finančna institucija, se šteje, da ima Lastniški delež katera koli oseba, ki se obravnava kot ustanovitelj ali upravičenec do celote ali dela sklada, ali katera koli druga fizična oseba, ki opravlja končni dejanski nadzor nad skladom. Oseba, o kateri se poroča, se obravnava kot upravičenec skrbniškega sklada, če ima pravico, da od sklada neposredno ali posredno (npr. prek pooblaščene osebe) prejema obvezno izplačilo ali lahko od njega neposredno ali posredno prejema diskrecijsko izplačilo. |
5. |
Izraz ‚Zavarovalna pogodba‘ pomeni pogodbo (razen Pogodbe rentnega zavarovanja), v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo izplačal določen znesek, če se zgodi določen nepredvidljiv dogodek, ki vključuje smrt, bolezen, nesrečo, odgovornost ali premoženjsko tveganje. |
6. |
Izraz ‚Pogodba rentnega zavarovanja‘ pomeni pogodbo, v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo opravljal izplačila v časovnem obdobju, ki se v celoti ali delno določi glede na pričakovano življenjsko dobo enega ali več posameznikov. Izraz vključuje tudi pogodbo, ki se v skladu z zakoni, predpisi ali prakso države članice ali druge jurisdikcije, v kateri je bila izdana, šteje za Pogodbo rentnega zavarovanja, v skladu s katero izdajatelj soglaša, da bo opravljal izplačila v obdobju več let. |
7. |
Izraz ‚Zavarovalna pogodba z odkupno vrednostjo‘ pomeni Zavarovalno pogodbo (razen škodne pozavarovalne pogodbe med zavarovalnima družbama), ki ima Odkupno vrednost. |
8. |
Izraz ‚Odkupna vrednost‘ pomeni večjega od zneskov: (i) znesek, do prejema katerega je imetnik police upravičen ob odkupu ali prenehanju pogodbe (določi se brez zmanjšanja za izstopne stroške ali posojilo na polico), in (ii) znesek, ki si ga imetnik police lahko izposodi po pogodbi ali v zvezi z njo. Ne glede na navedeno izraz ‚Odkupna vrednost‘ ne vključuje zneska, izplačljivega po Zavarovalni pogodbi:
|
9. |
Izraz ‚Že obstoječi račun‘ pomeni:
|
10. |
Izraz ‚Novi račun‘ pomeni finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija, odprt 1. januarja 2016 ali pozneje, razen če se obravnava kot Že obstoječi račun v skladu s pododstavkom C(9)(b). |
11. |
Izraz ‚Že obstoječi račun posameznika‘ pomeni Že obstoječi račun enega ali več posameznikov. |
12. |
Izraz ‚Novi račun posameznika‘ pomeni Novi račun enega ali več posameznikov. |
13. |
Izraz ‚Že obstoječi račun subjekta‘ pomeni Že obstoječi račun enega ali več Subjektov. |
14. |
Izraz ‚Račun nižje vrednosti‘ pomeni Že obstoječi račun posameznika s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2015 ne presega v domači valuti posamezne države članice izraženega zneska, ki ustreza 1 000 000 USD. |
15. |
Izraz ‚Račun visoke vrednosti‘ pomeni Že obstoječi račun posameznika s skupnim stanjem ali vrednostjo, ki na dan 31. decembra 2015 ali 31. decembra katerega koli poznejšega leta presega v domači valuti posamezne države članice izražen znesek, ki ustreza 1 000 000 USD. |
16. |
Izraz ‚Novi račun subjekta‘ pomeni Novi račun enega ali več Subjektov. |
17. |
Izraz ‚Izključeni račun‘ pomeni katerega koli od naslednjih računov:
|
D. Račun, o katerem se poroča
1. |
Izraz ‚Račun, o katerem se poroča‘, pomeni Finančni račun, ki ga vodi Poročevalska finančna institucija države članice in ga ima ena ali več Oseb, o katerih se poroča, ali Pasivni NFS z eno ali več Obvladujočimi osebami, ki so Osebe, o katerih se poroča, če je bil kot tak opredeljen v skladu s postopki dolžne skrbnosti iz oddelkov II do VII. |
2. |
Izraz ‚Oseba, o kateri se poroča‘, pomeni Osebo države članice, ki ni: (i) družba, s katere delnicami se redno trguje na enem ali več organiziranih trgih vrednostnih papirjev; (ii) kakršna koli družba, ki je Povezani subjekt družbe iz točke (i); (iii) Državni subjekt; (iv) Mednarodna organizacija; (v) Centralna banka ali (vi) Finančna institucija. |
3. |
Izraz ‚Oseba države članice‘ v zvezi s posamezno državo članico pomeni posameznika ali Subjekt, ki je rezident katere koli druge države članice v skladu z davčno zakonodajo navedene druge države članice, oziroma zapuščino pokojnika, ki je bil rezident katere koli druge države članice. Pri tem se Subjekt, kot je partnerstvo, partnerstvo z omejeno odgovornostjo ali podoben pravni dogovor, ki nima rezidentstva za davčne namene, obravnava kot rezident jurisdikcije, v kateri ima sedež dejanske uprave. |
4. |
Izraz ‚Sodelujoča jurisdikcija‘ v zvezi s posamezno državo članico pomeni:
|
5. |
Izraz ‚Obvladujoče osebe‘ pomeni fizične osebe, ki opravljajo nadzor nad Subjektom. Pri skrbniškem skladu ta izraz pomeni ustanovitelja(-e), skrbnika(-e), morebitnega(-e) nadzornika(-e), upravičenca(-e) ali razred(-e) upravičencev in vsako drugo fizično osebo, ki opravlja končni dejanski nadzor nad skrbniškim skladom, pri pravnem dogovoru, ki ni skrbniški sklad, pa osebe z enakovrednimi ali podobnimi položaji. Izraz ‚Obvladujoče osebe‘ je treba razlagati skladno s priporočili Projektne skupine za finančno ukrepanje. |
6. |
Izraz ‚NFS‘ pomeni kateri koli Subjekt, ki ni Finančna institucija. |
7. |
Izraz ‚Pasivni NFS‘ pomeni: (i) NFS, ki ni Aktivni NFS, ali (ii) Investicijski subjekt iz pododstavka A(6)(b), ki ni Finančna institucija sodelujoče jurisdikcije. |
8. |
Izraz ‚Aktivni NFS‘ pomeni NFS, ki izpolnjuje katero koli od naslednjih meril:
|
E. Razno
1. |
Izraz ‚Imetnik računa‘ pomeni osebo, ki je navedena ali identificirana kot Imetnik Finančnega računa pri Finančni instituciji, ki vodi račun. Oseba, ki ni Finančna institucija in ima Finančni račun v korist ali za račun druge osebe kot zastopnik, skrbnik, pooblaščenec, podpisnik, svetovalec pri naložbah ali posrednik, se za namene te direktive ne obravnava, kot da ima račun, taka druga oseba pa se obravnava, kot da ima račun. Pri Zavarovalni pogodbi z odkupno vrednostjo ali Pogodbi rentnega zavarovanja je Imetnik računa katera koli oseba, ki ima pravico pridobiti Odkupno vrednost ali spremeniti upravičenca pogodbe. Če nobena oseba ne more pridobiti Odkupne vrednosti ali spremeniti upravičenca, je Imetnik računa katera koli oseba, v pogodbi imenovana kot lastnik, in vsaka oseba s pridobljeno pravico do izplačila po določilih pogodbe. Ob dospetju Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja se vsaka oseba, upravičena do izplačila po pogodbi, obravnava kot Imetnik računa. |
2. |
Izraz ‚Postopki za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank‘ pomeni postopke dolžne skrbnosti v zvezi s strankami, ki jih Poročevalska finančna institucija izvede v skladu z zahtevami za preprečevanje pranja denarja ali podobnimi zahtevami, ki veljajo zanjo. |
3. |
Izraz ‚Subjekt‘ pomeni pravno osebo ali pravni dogovor, kot je družba, partnerstvo, skrbniški sklad ali fundacija. |
4. |
Subjekt je ‚Povezani subjekt‘ drugega Subjekta, če (i) en Subjekt nadzoruje drugega, (ii) sta oba pod skupnim nadzorom ali (iii) sta oba Investicijska subjekta iz pododstavka A(6)(b) in pod skupnim upravljanjem, ki izpolnjuje zahteve glede dolžne skrbnosti, ki veljajo za takšne Investicijske subjekte. Pri tem nadzor vključuje neposredno ali posredno lastništvo več kot 50 % glasov in vrednosti Subjekta. |
5. |
Izraz ‚IŠD‘ pomeni identifikacijsko številko davkoplačevalca (ali enakovredno oznako, če ni identifikacijske številke davkoplačevalca). |
6. |
Izraz ‚Dokazne listine‘ vključuje kar koli od naslednjega:
Glede Že obstoječega računa subjekta lahko Poročevalska finančna institucija kot Dokazno listino uporabi kakršno koli klasifikacijo iz svojih evidenc v zvezi z Imetnikom računa, ki je bila oblikovana na podlagi standardiziranega sistema sektorskih oznak in jo je Poročevalska finančna institucija v skladu s svojimi običajnimi poslovnimi praksami evidentirala v okviru Postopkov za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank ali za druge regulativne namene (razen davčnih namenov) ter jo je vzpostavila pred dnevom, na katerega je finančni račun klasificirala kot Že obstoječi račun, če ne spozna ali nima razlogov domnevati, da je takšna klasifikacija nepravilna ali nezanesljiva. Izraz ‚standardizirani sistem sektorskih oznak‘ pomeni sistem oznak za klasifikacijo ustanov po poslovni dejavnosti za namene, ki niso davčni nameni. |
ODDELEK IX
UČINKOVITO IZVAJANJE
V skladu s členom 8(3a) te direktive, morajo države članice imeti pravila in upravne postopke, s katerimi zagotovijo učinkovito izvajanje in spoštovanje navedenih postopkov poročanja in dolžne skrbnosti, med drugim:
1. |
pravila, s katerimi se Finančnim institucijam, osebam ali posrednikom prepreči uvajanje praks, katerih namen je izogibanje postopkom poročanja in dolžne skrbnosti; |
2. |
pravila, v skladu s katerimi morajo Poročevalske finančne institucije voditi evidenco ukrepov, sprejetih za izvajanje navedenih postopkov, in kakršnih koli dokazil, na katere se pri tem oprejo, ter ustrezne ukrepe za pridobitev teh evidenc; |
3. |
upravne postopke, s katerimi se preveri, ali Poročevalske finančne institucije spoštujejo postopke poročanja in dolžne skrbnosti, ter upravne postopke za nadaljnje ukrepanje s Poročevalsko finančno institucijo, ko se sporočijo nedokumentirani računi; |
4. |
upravne postopke za zagotovitev, da je pri Subjektih in računih, ki so po notranjem pravu opredeljeni kot Neporočevalske finančne institucije in kot Izključeni računi, tveganje, da se bodo uporabili za izogibanje davku, še naprej nizko, in |
5. |
učinkovite določbe o izvrševanju, da se odpravi neizpolnjevanje obveznosti. |
ODDELEK X
DATUMI ZAČETKA IZVAJANJA ZA POROČEVALSKE FINANČNE INSTITUCIJE V AVSTRIJI
Za Poročevalske finančne institucije v Avstriji se vse navedbe letnic 2016 in 2017 v tej prilogi razumejo kot navedbe letnic 2017 oziroma 2018.
Za Že obstoječe račune Poročevalskih finančnih institucij v Avstriji se vse navedbe datuma 31. december 2015 v tej prilogi razumejo kot navedbe datuma 31. december 2016.
PRILOGA II
DOPOLNILNA PRAVILA O POROČANJU IN DOLŽNI SKRBNOSTI ZA PODATKE O FINANČNIH RAČUNIH
1. Sprememba okoliščin
‚Sprememba okoliščin‘ vključuje vsakršno spremembo, zaradi katere se dodajo podatki, pomembni za status osebe, ali ki je kako drugače v nasprotju s statusom takšne osebe. Poleg tega sprememba okoliščin zajema vsakršno spremembo računa Imetnika računa ali dodajanje podatkov takšnemu računu (vključno z dodatkom, zamenjavo ali drugo spremembo Imetnika računa) oziroma vsakršno spremembo računa, povezanega s takšnim računom, ali dodajanje podatkov takšnemu računu (ob uporabi pravil o seštevanju računov iz pododstavkov C(1) do (3) oddelka VII Priloge I), če takšna sprememba ali dodajanje podatkov vpliva na status Imetnika računa.
Če se je Poročevalska finančna institucija oprla na preverjanje naslova bivališča iz pododstavka B(1) oddelka III Priloge I in zaradi spremembe okoliščin spozna ali utemeljeno domneva, da je izvirna dokazna listina (ali druga enakovredna dokumentacija) nepravilna ali nezanesljiva, mora do poznejšega od datumov, in sicer bodisi do zadnjega dne zadevnega koledarskega leta ali drugega ustreznega poročevalnega obdobja bodisi v 90 koledarskih dneh po obvestilu o takšni spremembi okoliščin ali odkritju takšne spremembe, pridobiti samopotrdilo in novo Dokazno listino, da za davčne namene določi bivališče(-a) imetnika računa. Če Poročevalska finančna institucija do tega datuma ne more pridobiti samopotrdila ali nove Dokazne listine, mora izvesti postopek iskanja po elektronski evidenci iz pododstavkov B(2) do (6) oddelka III Priloge I.
2. Samopotrdilo za Nove račune subjekta
Glede Novih računov Subjekta se lahko Poročevalska finančna institucija pri določanju, ali je Obvladujoča oseba Pasivnega NFS Oseba, o kateri se poroča, opre le na samopotrdilo Imetnika računa ali Obvladujoče osebe.
3. Rezidentstvo Finančne institucije
Finančna institucija je rezidentka države članice, če je pod jurisdikcijo te države članice (torej lahko država članica uveljavi, da ji mora finančna institucija poročati). Na splošno velja, da je finančna institucija, ki je rezidentka države članice za davčne namene, pod jurisdikcijo te države članice in tako Finančna institucija države članice. Pri skrbniškem skladu, ki je Finančna institucija (ne glede na to, ali je rezident države članice za davčne namene), se šteje, da je pod jurisdikcijo države članice, če je eden ali več njegovih skrbnikov rezidentov te države članice, razen če sklad vse podatke, ki jih je treba v skladu s to direktivo sporočati v zvezi z Računi, o katerih se poroča in ki jih vodi sklad, sporoča drugi državi članici, ker je rezident te druge države članice za davčne namene. Kadar pa Finančna institucija (razen skrbniškega sklada) nima rezidentstva za davčne namene (na primer ker se obravnava kot davčno pregledna ali je v jurisdikciji, ki nima davka na dohodek), se šteje, da je pod jurisdikcijo države članice in tako Finančna institucija države članice, če:
(a) |
je ustanovljena v skladu z zakoni te države članice, |
(b) |
je njen sedež uprave (tudi dejanske uprave) v tej državi članici ali |
(c) |
se nad njo izvaja finančni nadzor v tej državi članici. |
Kadar je Finančna institucija (razen skrbniškega sklada) rezidentka dveh ali več držav članic, zanjo veljajo obveznosti glede poročanja in dolžne skrbnosti države članice, v kateri ima Finančni račun oziroma račune.
4. Vodenje računa
Pri določanju, katera Finančna institucija vodi račun, na splošno velja naslednje:
(a) |
v primeru Skrbniškega računa Finančna institucija, ki ima skrbništvo nad sredstvi na računu (vključno s Finančno institucijo, ki za Imetnika računa hrani sredstva, registrirana pod imenom posrednika); |
(b) |
v primeru Depozitnega računa Finančna institucija, ki je dolžna opravljati plačila v zvezi z računom (ne pa zastopnik Finančne institucije, ne glede na to, ali je Finančna institucija); |
(c) |
v primeru kakršnega koli lastniškega ali dolžniškega deleža v Finančni instituciji, ki predstavlja Finančni račun, zadevna Finančna institucija; |
(d) |
v primeru Zavarovalne pogodbe z odkupno vrednostjo ali Pogodbe rentnega zavarovanja Finančna institucija, ki je dolžna opravljati plačila v zvezi s pogodbo. |
5. Skrbniški skladi, ki so Pasivni NFS
Subjekt, kot je partnerstvo, partnerstvo z omejeno odgovornostjo ali podoben pravni dogovor, ki nima rezidentstva za davčne namene v skladu s pododstavkom D(3) oddelka VIII Priloge I se obravnava kot rezident jurisdikcije, v kateri ima sedež dejanske uprave. Pri tem se šteje, da je pravna oseba ali pravni dogovor ‚podoben‘ partnerstvu oziroma partnerstvu z omejeno odgovornostjo, če se v državi članici v skladu z njeno davčno zakonodajo ne obravnava kot obdavčljiva enota. Da pa bi se pri poročanju izognili podvajanju (glede na širok obseg pojma ‚Obvladujoče osebe‘ v zvezi s skrbniškimi skladi), se skrbniški sklad, ki je Pasivni NFS, ne sme razumeti kot podoben pravni dogovor.
6. Naslov sedeža Subjekta
Ena od zahtev iz pododstavka E(6)(c) oddelka VIII Priloge I je, da uradna dokumentacija v zvezi s Subjektom vsebuje bodisi naslov njegovega sedeža v državi članici ali drugi jurisdikciji, za katero zatrjuje, da je njen rezident, bodisi državo članico ali drugo jurisdikcijo, v kateri je bil Subjekt ustanovljen ali organiziran. Naslov sedeža Subjekta je načeloma kraj, v katerem je njegova dejanska uprava. Naslov Finančne institucije, pri kateri ima Subjekt račun, poštni predal ali naslov, ki se uporablja izključno za pošto, ni naslov sedeža Subjekta, razen če je to edini naslov, ki ga Subjekt uporablja, in je naveden kot prijavljeni naslov Subjekta v njegovih organizacijskih dokumentih. Prav tako naslov, kjer se v skladu z napotki hrani vsa pošta, ni naslov sedeža Subjekta.