EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32014L0052

Direktiva 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje Besedilo velja za EGP

OJ L 124, 25.4.2014, p. 1–18 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/52/oj

25.4.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/1


DIREKTIVA 2014/52/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. aprila 2014

o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) vsebuje harmonizirana načela za presojo vplivov na okolje pri projektih z uvedbo minimalnih zahtev, v zvezi z vrsto projektov, predloženih v presojo, glavnimi obveznostmi nosilcev projekta, vsebino presoje ter sodelovanjem pristojnih organov in javnosti, in prispeva k visoki ravni varstva okolja in človeškega zdravja. Države članice lahko določijo strožje zaščitne ukrepe v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije (PDEU).

(2)

Sporočilo Komisije z dne 30. aprila 2007 z naslovom „Vmesni pregled šestega akcijskega programa za okolje“ in poročilo Komisije z dne 23. julija 2009 o uporabi in učinkovitosti Direktive Sveta 85/337/EGS (5), predhodnice Direktive 2011/92/EU, sta poudarila potrebo po izboljšanju načel presoje vplivov na okolje projektov ter prilagajanju Direktive 85/337/EGS politiki, pravnemu in tehničnemu kontekstu, ki so se precej razvili.

(3)

Treba je spremeniti Direktivo 2011/92/EU, da se okrepi kakovost postopka presoje vplivov na okolje, uskladi postopek z načeli pametne ureditve ter da se izboljšajo skladnost in sinergije z drugo zakonodajo Unije in njenimi drugimi politikami kot tudi s strategijami in politikami, ki so jih pripravile države članice na področjih nacionalne pristojnosti.

(4)

Zadevne države članice lahko ustanovijo skupni organ, v katerem so enakopravno zastopane, da bi uskladile in olajšale postopke presoje za čezmejne projekte, zlasti da bi opravile posvetovanja v skladu s Konvencijo z dne 25. februarja 1991 o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Konvencija iz Espooja).

(5)

Mehanizmi iz uredb (EU) št. 347/2013 (6), (EU) št. 1315/2013 (7) in (EU) št. 1316/2013 (8) Evropskega parlamenta in Sveta, ki se nanašajo na sofinanciranje infrastrukturnih projektov Unije, lahko olajšajo izvajanje zahtev Direktive 2011/92/EU.

(6)

Treba bi bilo tudi revidirati Direktivo 2011/92/EU, tako da bi zagotovila izboljšanje varstva okolja, povečanje učinkovitosti virov in podporo trajnostni rasti v Uniji. Zato bi bilo treba v njej določene postopke poenostaviti in uskladiti.

(7)

V zadnjem desetletju so okoljski problemi, kot so npr. učinkovitost in trajnost virov, varstvo biotske raznovrstnosti, podnebne spremembe in tveganja nesreč in katastrof, postali pomembnejši dejavnik pri oblikovanju politik. Zato bi jih bilo treba tudi uvrstiti med pomembne elemente postopkov presoje in odločanja.

(8)

Komisija se je v svojem sporočilu z dne 20. septembra 2011 z naslovom „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ zavezala, da bo v revizijo Direktive 2011/92/EU vključila obsežnejše ugotovitve o učinkoviti in trajnostni rabi virov.

(9)

Sporočilo Komisije z dne 22. septembra 2006 z naslovom „Tematska strategija za varstvo tal“ in Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, poudarjata pomembnost trajnostne rabe tal in potrebo po obravnavanju netrajnostnega porasta bivalnih površin skozi leta (izkoriščanje zemljišč). Poleg tega končni dokument konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju, ki je potekala v Rio de Janeiru od 20. do 22. junija 2012, priznava gospodarsko in družbeno pomembnost dobrega upravljanja z zemljišči, vključno s prstjo, in potrebo po nujnih ukrepih za obrnitev trenda degradacije tal. Javni in zasebni projekti bi zato morali upoštevati in omejevati svoje vplive na zemljišča, zlasti izkoriščanje zemljišč, in na tla, vključno z vplivi na organske snovi, erozijo, zbijanje in pozidavo; v zvezi s tem so pomembni ustrezni načrti in politike za rabo zemljišč na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

(10)

Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), katere pogodbenica je Unija na podlagi Sklepa Sveta 93/626/EGS (9), zahteva karseda podrobno in ustrezno presojo pomembnih negativnih vplivov projektov na biološko raznovrstnost, ki je opredeljena v členu 2 Konvencije, z namenom preprečevanja ali zmanjševanja takih vplivov. Takšna predhodna presoja teh vplivov bi morala pripomoči k doseganju naslovnega cilja Unije, ki ga je Evropski svet sprejel v svojih sklepih 25. in 26. marca 2010, namreč zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti ter degradacije ekosistemskih storitev do leta 2020 in njihove ponovne oživitve, kjer je le možno.

(11)

Ukrepi, ki so bili sprejeti z namenom izogibanja, preprečitve, zmanjšanja in, kjer je mogoče, izravnave pomembnih škodljivih učinkov na okolje, zlasti v zvezi z vrstami in habitati, zaščitenimi z Direktivo Sveta 92/43/EGS (10) in Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11), bi morali prispevati k preprečevanju poslabšanja kakovosti okolja in vsakršne čiste izgube biotske raznovrstnosti v skladu z zavezami Unije v okviru Konvencije ter cilji in ukrepi strategije Unije za biotsko raznovrstnost do leta 2020, določenimi v sporočilu Komisije z dne 3. maja 2011 z naslovom „Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“.

(12)

Da bi zagotovili visoko raven varstva morskega okolja, zlasti vrst in habitatov, bi morali presoja vplivov na okolje in postopki predhodne preveritve za projekte v morskem okolju upoštevati značilnosti projektov, s posebnim poudarkom na uporabljene tehnologije (na primer potresne raziskave z uporabo aktivnih sonarjev). V ta namen bi lahko zahteve Direktive 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta (12) olajšale tudi izvajanje zahtev te direktive.

(13)

Podnebne spremembe bodo še naprej povzročale škodo okolju in slabile gospodarski razvoj. V zvezi s tem je primerno presoditi vpliv projektov na podnebje (na primer emisije toplogrednih plinov) in njihovo ranljivost ob podnebnih spremembah.

(14)

Po sporočilu Komisije z dne 23. februarja 2009 z naslovom „Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek“ je Svet v svojih sklepih z dne 30. novembra 2009 pozval Komisijo, naj zagotovi, da bodo izvajanje, pregled in nadaljnji razvoj spodbud Unije upoštevali preprečevanje nesreč in pomisleke glede upravljanja ter Hyoški akcijski okvir OZN za obdobje 2005–2015, sprejet 22. januarja 2005, ki poudarja potrebo po uvedbi postopkov za presojo posledic, ki jih imajo večji infrastrukturni projekti na tveganje nesreč.

(15)

Da bi zagotovili visoko raven varstva okolja, je treba za nekatere projekte, za katere je verjetno, da bodo zaradi občutljivosti na hude nesreče in/ali naravne katastrofe (kot so poplave, povišanje morske gladine ali potresi) imeli pomembne negativne vplive na okolje, sprejeti previdnostne ukrepe. Pri teh projektih je pomembno upoštevati njihovo ranljivost (izpostavljenost in odpornost) ob hudih nesrečah in/ali katastrofah, tveganje za nastanek teh nesreč in/ali katastrof in posledice za verjetnost pomembnih škodljivih vplivov na okolje. Da bi se izognili podvajanju, bi moralo biti možno, da se lahko ustrezne dostopne informacije, pridobljene prek ocen tveganja, opravljenih na podlagi zakonodaje Unije, kot sta Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13) in Direktiva Sveta 2009/71/Euratom (14), ali ustreznih ocen, opravljenih na podlagi nacionalne zakonodaje, uporabijo, če so izpolnjene zahteve te direktive.

(16)

Za varovanje in spodbujanje kulturne dediščine ter urbanih zgodovinskih krajev in krajine, ki so sestavni deli kulturne raznolikosti, ki jo je Unija zavezana spoštovati in spodbujati v skladu s členom 167(4) PDEU, so lahko uporabni opredelitve in načela, razviti v zadevnih konvencijah Sveta Evrope, zlasti Evropski konvenciji o varstvu arheološke dediščine z dne 6. maja 1969, Konvenciji o varstvu evropske stavbne dediščine z dne 3. oktobra 1985, Evropski konvenciji o krajini z dne 20. oktobra 2000 in Okvirni konvenciji Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo z dne 27. oktobra 2005. Za boljšo ohranitev zgodovinske in kulturne dediščine in krajine, je pomembno obravnavanje vidnih učinkov projektov v presojah vpliva na okolje, in sicer sprememb izgleda ali podobe grajene ali naravne krajine in urbanih območij.

(17)

Pri uporabi Direktive 2011/92/EU je treba zagotoviti pametno, trajnostno in vključujočo rast v skladu s cilji iz sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“.

(18)

Pravočasno objavljene okoljske informacije v zvezi z izvajanjem te direktive bi morale biti dostopne tudi v elektronski obliki, da bi okrepili dostop javnosti do informacij in preglednost. Zato bi morale države članice na ustrezni upravni ravni vzpostaviti vsaj osrednji portal ali dostopne točke, ki javnosti omogočajo enostaven in učinkovit dostop do informacij.

(19)

Izkušnje so pokazale, da bi v primeru projektov ali delov projektov za obrambne namene, vključno s projekti, povezanimi z dejavnostmi zavezniških sil na ozemlju držav članic v skladu z mednarodnimi obveznostmi, uporaba Direktive 2011/92/EU lahko privedla do razkritja relevantnih zaupnih informacij, ki bi negativno vplivale na namene obrambe. Zato bi bilo treba uvesti določbo, ki bo državam članicam dovolila, da v takšnih primerih, kadar je ustrezno, navedene direktive ne uporabljajo.

(20)

Izkušnje so pokazale, da ima skladnost z Direktivo 2011/92/EU pri projektih, katerih edini namen je civilna zaščita, lahko negativne učinke tudi na okolje, zato bi bilo treba uvesti določbo, ki bo državam članicam dovolila, da v takšnih primerih, kakor je ustrezno, navedene direktive ne uporabljajo.

(21)

Države članice imajo za izvajanje Direktive 2011/92/EU v zvezi z vključevanjem presoj vplivov na okolje v nacionalne postopke več možnosti. Zato se elementi teh nacionalnih postopkov lahko razlikujejo. Zaradi tega je lahko utemeljen sklep, s katerim pristojni organ zaključi pregled okoljskih vidikov projekta, del integriranega postopka izdaje soglasja za izvedbo ali se lahko vključi v drug zavezujoč sklep, ki je potreben, da se izpolnijo cilji te direktive.

(22)

Da bi zagotovili visoko raven varstva okolja in človeškega zdravja, bi morali postopki predhodne preveritve in presoje vplivov na okolje upoštevati vplive celotnega zadevnega projekta, vključno, kjer je to ustrezno, z njegovo površino in podzemljem, med gradnjo, obratovanjem in, kjer je to ustrezno, rušenjem.

(23)

Da bi dosegli celovito presojo neposrednih in posrednih učinkov projekta na okolje, bi morali pristojni organi opraviti analizo s preučitvijo vsebine informacij, ki jih predloži nosilec projekta in ki se pridobijo v okviru posvetovanj, ter po potrebi upoštevati dodatne informacije.

(24)

Pri projektih, sprejetih s posebnim nacionalnim zakonodajnim aktom, bi morale države članice zagotoviti, da se cilji te direktive, povezani z javnimi posvetovanji, dosežejo prek zakonodajnega postopka.

(25)

Zagotoviti bi bilo treba objektivnost pristojnih organov. Nasprotja interesov se med drugim lahko preprečijo s funkcionalno ločitvijo pristojnega organa od nosilca projekta. Če je pristojni organ tudi nosilec projekta, bi morale države članice v okviru svoje ureditve upravnih pristojnosti uvesti v zvezi z opravljanjem nalog na podlagi Direktive 2011/92/EU vsaj ustrezno ločitev funkcij, pri katerih obstaja nasprotje interesov.

(26)

Opredeliti bi bilo treba informacije, ki jih mora nosilec projekta predložiti, da bo pristojni organ lahko določil, ali je projekte iz Priloge II k Direktivi 2011/92/EU ter njihove spremembe ali podaljšanje treba predložiti v presojo vplivov na okolje (postopek predhodnega preverjanja), pri čemer bi se bilo treba osredotočiti na ključne vidike, ki pristojnemu organu omogočajo, da to določi. Odločitev o tem bi morala biti na voljo javnosti.

(27)

Postopek predhodnega preverjanja bi moral zagotoviti, da se presoja vplivov na okolje zahteva samo pri projektih, za katere je verjetno, da bodo pomembno vplivali na okolje.

(28)

Izbirna merila iz Priloge III k Direktivi 2011/92/EU, ki jih države članice upoštevajo pri določanju, katere projekte je treba predložiti v presojo vplivov na okolje, na podlagi njihovih pomembnih vplivov na okolje, bi bilo treba prilagoditi in pojasniti. Na primer, izkušnje so pokazale, da je pri projektih, ki uporabljajo ali prizadenejo dragocene vire, projektih, ki se predlagajo za okoljsko občutljive lokacije, ali projektih s potencialno nevarnimi ali nepopravljivimi vplivi velikokrat verjetno, da bodo pomembno vplivali na okolje.

(29)

Pri določanju, ali obstaja verjetnost, da bi projekt pomembno vplival na okolje, bi pristojni organi morali določiti najpomembnejša merila, ki jih je treba upoštevati, in upoštevati morebitne dodatne informacije, ki so na voljo po drugih presojah, ki jih zahteva zakonodaja Unije, da se postopek predhodne preveritve učinkovito in pregledno uporabi. V zvezi s tem je ustrezno določiti vsebino odločitve o predhodnem preverjanju, zlasti kadar se presoja vplivov na okolje ne bo zahtevala. Poleg tega upoštevanje spontanih pripomb, ki bi lahko prišle iz drugih virov, kot so predstavniki javnosti ali javnih organov, čeprav na ravni postopka predhodne preveritve posvetovanje ni potrebno, predstavlja dobro upravno prakso.

(30)

Da bi izboljšali kakovost presoje vplivov na okolje, poenostavili postopke in racionalizirali postopek odločanja, bi moral pristojni organ, če to zahteva nosilec projekta, izdati mnenje o obsegu in ravni podrobnosti informacij v zvezi z okoljem, ki jih je treba predložiti v obliki poročila o presoji vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu: določanje obsega).

(31)

Poročilo o presoji vplivov na okolje, ki ga mora za projekt pripraviti nosilec projekta, bi moralo vključevati opis razumnih alternativ, ki jih je preučil nosilec projekta in ki so relevantne za ta projekt, vključno z ustreznim opisom verjetnega razvoja obstoječega stanja okolja v primeru, da se projekt ne bi izvedel (osnovni scenarij), s čimer bi izboljšali kakovost postopka presoje vplivov na okolje in omogočili upoštevanje okoljskih vidikov že v zgodnjih fazah oblikovanja projekta.

(32)

Podatki in informacije, ki jih v poročilo o presoji vplivov na okolje vključi nosilec projekta, v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2011/92/EU, bi morali biti popolni in dovolj visoke kakovosti. Da bi se izognili podvojevanju presoje, bi bilo treba, kjer je to ustrezno in če so dostopni, upoštevati rezultate drugih ocen na podlagi zakonodaje Unije, kot je Direktiva 2011/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) ali Direktiva 2009/71/Euratom, ali nacionalne zakonodaje.

(33)

Strokovnjaki, ki sodelujejo pri pripravi poročila o presoji vplivov na okolje, bi morali biti usposobljeni in za to pristojni. Za namen preverjanja, ki ga opravijo pristojni organi, je potrebno zadostno strokovno znanje na ustreznem področju zadevnega projekta, da bi zagotovili celovitost in visoko raven kakovosti informacij, ki jih predloži nosilec projekta.

(34)

Da se zagotovita preglednost in odgovornost, bi bilo od pristojnega organa treba zahtevati, naj utemelji svojo odločitev, da za določeni projekt podeli soglasje za izvedbo, pri čemer navede, da je upošteval rezultate opravljenih posvetovanj in zbranih relevantnih informacij.

(35)

Države članice bi morale zagotoviti izvajanje blažilnih in kompenzacijskih ukrepov ter določitev ustreznih postopkov v zvezi s spremljanjem pomembnih negativnih vplivov na okolje, ki izhajajo iz gradnje in obratovanja projekta, med drugim zaradi ugotavljanja nepredvidenih pomembnih negativnih vplivov in izvajanja ustreznih popravnih ukrepov. Tovrstno spremljanje ne bi smelo podvajati ali povečati obsega spremljanja, ki se zahteva na podlagi zakonodaje Unije, razen te direktive in nacionalne zakonodaje.

(36)

Da se spodbudi učinkovitejše odločanje in poveča pravna varnost, bi države članice morale zagotoviti, da se različne faze presoje vplivov na okolje projektov izvedejo v razumnem času glede na naravo, kompleksnost, lokacijo in obseg projekta. Taki časovni okviri v nobenem primeru ne bi smeli ogrožati doseganja visokih standardov za varstvo okolja, zlasti tistih, ki izvirajo iz okoljske zakonodaje Unije, razen te direktive, ter učinkovitega sodelovanja javnosti in dostopa do pravnega varstva.

(37)

Kadar obveznost opravljanja presoj v zvezi z okoljem izhaja hkrati iz te direktive in Direktive 92/43/EGS in/ali Direktive 2009/147/ES, bi države članice morale zagotoviti usklajene in/ali skupne postopke za izpolnjevanje zahtev navedenih direktiv Unije, ko je to ustrezno in ob upoštevanju njihovih posebnih organizacijskih značilnosti, da bi izboljšali učinkovitost presoje, zmanjšali administrativno kompleksnost in izboljšali gospodarsko učinkovitost. Kadar obveznost opravljanja presoj v zvezi z okoljem izhaja hkrati iz te direktive in druge zakonodaje Unije, kot so Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), Direktiva 2001/42/ES, Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17), Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18) in Direktiva 2012/18/EU, bi moralo biti možno, da države članice zagotovijo usklajene in/ali skupne postopke za izpolnjevanje zahtev zadevne zakonodaje Unije. Kadar se vzpostavijo usklajeni ali skupni postopki, bi morale države članice določiti organ, odgovoren za izvajanje s tem povezanih nalog. Glede na institucionalne strukture bi moralo biti možno, da države članice, če bi se jim to zdelo potrebno, določijo več organov.

(38)

Države članice bi morale določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo. Države članice lahko same izberejo vrsto ali obliko kazni. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(39)

V skladu z načeloma pravne varnosti in sorazmernosti je primerno določiti prehodne ukrepe, da bi zagotovili čim bolj nemoten prehod z obstoječe ureditve, določene v Direktivi 2011/92/EU, na novo ureditev, določeno v tej direktivi. Ti ukrepi bi morali zagotoviti, da se regulativno okolje v zvezi s presojo vplivov na okolje za posameznega nosilca projekta ne spremeni, če je bil v skladu z obstoječo ureditvijo že sprožen postopek na kateri koli ravni in za projekt še ni bilo izdano soglasje za izvedbo ali drug zavezujoč sklep, potreben za doseganje ciljev te direktive. S tem povezane določbe Direktive 2011/92/EU, pred spremembami, uvedenimi s to direktivo, bi se morale uporabljati za projekte, za katere je bil sprožen postopek predhodnega preverjanja ali postopek določanja obsega (če je postopek določanja obsega zahteval nosilec projekta ali pristojni organ), ali če je bilo poročilo o presoji vplivov na okolje vloženo pred rokom za prenos zakonodaje.

(40)

Države članice so se v skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (19) z dne 28. septembra 2011 zavezale, da bodo v upravičenih primerih k obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, ki bodo pojasnjevali razmerje med sestavnimi deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičena.

(41)

Ker cilja te direktive, in sicer zagotoviti visoko raven varstva okolja in zdravja ljudi, z oblikovanjem minimalnih zahtev za presojo vplivov projektov na okolje, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se ta cilj zaradi obsega, resnosti in čezmejne narave okoljskih vprašanj, ki jih je treba obravnavati, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(42)

Direktivo 2011/92/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2011/92/EU se spremeni:

1.

člen 1 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se doda naslednja opredelitev:

„(g)

‚presoja vplivov na okolje‘ pomeni postopek, ki vključuje:

(i)

pripravo poročila o presoji vplivov na okolje, ki ga pripravi nosilec projekta v skladu s členom 5(1) in (2);

(ii)

izvedbo posvetovanj iz člena 6 in, kjer je ustrezno, člena 7;

(iii)

preučitev informacij v poročilu o presoji vplivov na okolje in morebitnih dodatnih informacij, ki jih po potrebi predloži nosilec projekta v skladu s členom 5(3), ter morebitnih pomembnih informacij, pridobljenih v okviru posvetovanj v skladu s členoma 6 in 7, ki jo opravi pristojni organ;

(iv)

obrazloženi sklep ustreznega organa o pomembnih vplivih projekta na okolje ob upoštevanju rezultatov preučitve iz točke (iii) in, kjer je to ustrezno, njegove dopolnilne preučitve; in

(v)

vključitev obrazloženega sklepa pristojnega organa v katero koli izmed odločitev iz člena 8a.“;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Če je tako določeno v nacionalnem pravu, se države članice lahko odločajo za vsak primer posebej, da se ta direktiva ne uporablja za projekte ali dele projektov, katerih edini namen je obramba, ali projekte, katerih edini namen je odziv na civilne nesreče, če ocenijo, da bi takšna uporaba škodljivo vplivala na navedene namene.“;

(c)

odstavek 4 se črta;

2.

člen 2 se spremeni:

(a)

odstavki 1 do 3 se nadomestijo z naslednjim:

„1.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so pred izdajo soglasja za izvedbo projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, med drugim zaradi svoje narave, velikosti ali lokacije, predmet zahteve za izdajo soglasja za izvedbo in presojo njihovih vplivov na okolje. Navedeni projekti so opredeljeni v členu 4.

2.   Presojo vplivov na okolje se lahko vključi v obstoječe postopke za izdajo soglasja za izvedbo projektom v državah članicah, oziroma, če to ne gre, v druge postopke ali v postopke, ki jih je treba uvesti za usklajenost s cilji te direktive.

3.   V primeru projektov, za katere obveznost izvajanja presoj vplivov na okolje hkrati izhaja že iz te direktive in Direktive Sveta 92/43/EGS (20) in/ali Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (21), države članice zagotovijo, kjer je to ustrezno, usklajene in/ali skupne postopke, ki izpolnjujejo zahteve iz navedene zakonodaje Unije.

V primeru projektov, pri katerih obveznost izvajanja presoje vplivov na okolje izhaja hkrati iz te direktive in zakonodaje Unije, razen direktiv iz prvega pododstavka, lahko države članice zagotovijo usklajene in/ali skupne postopke.

V okviru usklajenega postopka iz prvega in drugega pododstavka, si države članice prizadevajo uskladiti različne posamezne presoje vplivov na okolje v zvezi s posameznim projektom, ki jih zahteva ustrezna zakonodaja Unije, in sicer tako, da za to določijo organ, brez poseganja v kakršne koli določbe, ki so v nasprotju s tem iz druge ustrezne zakonodaje Unije.

V okviru skupnega postopka iz prvega in drugega pododstavka, si države članice prizadevajo zagotoviti enotno presojo vplivov na okolje v zvezi s posameznim projektom, ki jo zahteva ustrezna zakonodaja Unije, brez poseganja v kakršne koli določbe, ki so v nasprotju s tem iz druge ustrezne zakonodaje Unije.

Komisija zagotovi smernice v zvezi z vzpostavitvijo vseh usklajenih ali skupnih postopkov za projekte, za katere hkrati velja obveznost izvajanja presoj v skladu s to direktivo in direktivami 92/43/EGS, 2000/60/ES, 2009/147/ES ali 2010/75/EU.

(20)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7)."

(21)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).“;"

(b)

v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„4.   Brez poseganja v člen 7 lahko države članice v izjemnih primerih posamezen projekt izvzamejo iz določb te direktive, če bi njihova uporaba negativno vplivala na namen projekta, pod pogojem, da so izpolnjeni cilji te direktive.“;

(c)

doda se naslednji odstavek:

„5.   Kadar je projekt sprejet s posebnim aktom nacionalne zakonodaje, lahko države članice brez poseganja v člen 7 ta projekt izvzamejo iz določb v zvezi z javnim posvetovanjem, določenim v tej direktivi, če so izpolnjeni cilji te direktive.

Države članice obvestijo Komisijo o vsakem izvzetju iz prvega pododstavka vsaki dve leti od 16. maja 2017.“;

3.

člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

1.   Presoja vplivov na okolje na primeren način glede na vsak posamezni primer opredeli, opiše in presodi neposredne in posredne pomembne vplive projekta na naslednje dejavnike:

(a)

prebivalstvo in zdravje ljudi;

(b)

biotsko raznovrstnost, s posebnim poudarkom na vrste in habitate, ki so zavarovani v skladu z Direktivo 92/43/EGS in Direktivo 2009/147/ES;

(c)

zemljišče, tla, vodo, zrak in podnebje;

(d)

materialne dobrine, kulturno dediščino in krajino;

(e)

medsebojno delovanje dejavnikov iz točk (a) do (d).

2.   Vplivi iz odstavka 1 na dejavnike iz navedenega odstavka vključujejo pričakovane vplive, ki izhajajo iz ranljivosti projekta na tveganje hudih nesreč in/ali katastrof, ki so relevantne za zadevni projekt.“;

4.

člen 4 se spremeni:

(a)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.   Med preverjanjem za vsak primer posebej ali postavljanjem pragov ali meril za namen odstavka 2 se upoštevajo ustrezna izbirna merila, določena v Prilogi III. Države članice lahko postavijo pragove ali merila, s katerimi določijo, v katerih primerih za projekte nista potrebni odločitev iz odstavkov 4 in 5 in presoja vplivov na okolje, in/ali pragove ali merila, s katerimi določijo, v katerih primerih je za projekte vedno potrebna presoja vplivov na okolje, vendar zanje ni potreba odločitev iz odstavkov 4 in 5.

4.   Kadar države članice sklenejo, da je za projekte, naštete v Prilogi II, potrebna odločitev, nosilec projekta priskrbi informacije o značilnostih projekta in njegovih verjetnih pomembnih vplivih na okolje. Podrobni seznam informacij, ki jih je treba predložiti, je določen v Prilogi IIA. Kjer je ustrezno, nosilec projekta upošteva razpoložljive rezultate drugih relevantnih presoj vplivov na okolje, izvedenih v skladu z zakonodajo Unije, ki ni ta direktiva. Nosilec projekta lahko tudi zagotovi opis vseh značilnosti projekta in/ali ukrepov, predvidenih za izogibanje ali preprečevanje pomembnih negativnih vplivov na okolje.“;

(b)

dodata se naslednja odstavka:

„5.   Pristojni organ sprejme odločitev na podlagi informacij, ki jih priskrbi nosilec projekta v skladu z odstavkom 4, in ob upoštevanju, kjer je to ustrezno, rezultatov predhodnega preverjanja ali presoj vplivov na okolje, izvedenih v skladu zakonodajo Unije, ki ni ta direktiva. Odločitev je na voljo javnosti in:

(a)

navaja glavne razloge za to glede na ustrezna merila iz Priloge III, kadar je bilo sklenjeno, da je presoja vplivov na okolje potrebna, ali

(b)

navaja glavne razloge za to glede na ustrezna merila iz Priloge III in, kadar to predlaga nosilec projekta, navaja morebitne značilnosti projekta in/ali ukrepe, predvidene za izogibanje ali preprečevanje pomembnih negativnih vplivov na okolje, kadar je bila sprejeta odločitev, da presoja vplivov na okolje ni potrebna.

6.   Države članice zagotovijo, da pristojni organ sprejme odločitev čim prej in v roku, ki ni daljši od 90 dni od datuma, ko je nosilec projekta predložil vse informacije, potrebne v skladu z odstavkom 4. V izjemnih primerih, na primer glede na naravo, zahtevnost, lokacijo in obseg projekta, lahko pristojni organ rok za sprejem odločitve podaljša; v takem primeru pristojni organ v pisni obliki obvesti nosilca projekta o razlogih, ki utemeljujejo podaljšanje, in o datumu, ko se pričakuje odločitev.“;

5.

v členu 5 se odstavki 1 do 3 nadomestijo z naslednjim:

„1.   Kadar se zahteva presoja vplivov na okolje, nosilec projekta pripravi in predloži poročilo o presoji vplivov na okolje. Informacije, ki jih mora predložiti nosilec projekta, vključujejo vsaj:

(a)

opis projekta, ki obsega informacije o lokaciji, zasnovi, velikosti in drugih pomembnih lastnostih projekta;

(b)

opis verjetnih pomembnih vplivov projekta na okolje;

(c)

opis značilnosti projekta in/ali predvidenih ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje in po možnosti izravnavanje verjetnih pomembnih škodljivih vplivov na okolje;

(d)

opis razumnih alternativnih možnosti, ki jih je preučil nosilec projekta in ki so ustrezne za projekt in njegove posebne značilnosti, ter navedbo glavnih razlogov za izbrano rešitev, pri čemer se upoštevajo vplivi projekta na okolje;

(e)

netehnični povzetek informacij iz točk (a) do (d); in

(f)

morebitne dodatne informacije iz Priloge IV v zvezi s posebnimi značilnostmi posameznega projekta ali vrsto projekta in z elementi okolja, ki bodo verjetno prizadeti.

Kadar se izda mnenje na podlagi odstavka 2, poročilo o presoji vplivov na okolje temelji na tem mnenju in vključuje informacije, ki jih je smiselno zahtevati za pripravo obrazloženega sklepa o pomembnih vplivih zadevnega projekta na okolje, pri čemer se upošteva trenutno znanje in metode presoje. Da ne bi prišlo do podvajanja presoje, nosilec projekta pri pripravi poročila o presoji vplivov na okolje upošteva razpoložljive rezultate drugih ustreznih presoj na podlagi zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje.

2.   Na zahtevo nosilca projekta pristojni organ ob upoštevanju informacij, ki jih je predložil nosilec projekta zlasti o posebnih značilnostih projekta, tudi o njegovi lokaciji in tehničnih zmogljivosti, in njegovega verjetnega vpliva na okolje, izda mnenje o obsegu in stopnji podrobnosti informacij, ki jih mora nosilec projekta vključiti v poročilo o presoji vplivov na okolje v skladu z odstavkom 1 tega člena. Pristojni organ se pred izdajo mnenja posvetuje z organi iz člena 6(1).

Države članice lahko zahtevajo tudi, da pristojni organi izdajo mnenje iz prvega pododstavka, ne glede na to, ali ga zahteva nosilec projekta.

3.   Za zagotovitev popolnosti in kakovosti poročila o presoji vplivov na okolje:

(a)

nosilec projekta zagotovi, da poročilo o presoji vplivov na okolje pripravijo usposobljeni strokovnjaki;

(b)

pristojni organ zagotovi, da ima na voljo zadostno strokovno znanje za preučitev poročila o presoji vplivov na okolje ali po potrebi lahko dostopa do njega, in

(c)

pristojni organ po potrebi od nosilca projekta zahteva dodatne informacije v skladu s Prilogo IV, ki so neposredno pomembne za pripravo obrazloženega sklepa o pomembnih vplivih projekta na okolje.“;

6.

člen 6 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da imajo organi, ki bodo projekt verjetno obravnavali zaradi svojih posebnih okoljskih odgovornosti ali lokalnih in regionalnih pristojnosti, možnost izraziti svoje mnenje o informacijah, ki jih je predložil nosilec projekta, in o prošnji za soglasje za izvedbo, pri čemer se po potrebi upoštevajo primeri iz člena 8a(3). V ta namen države članice določijo organe, s katerimi se je treba posvetovati, bodisi na splošno ali pa za vsak primer posebej. Informacije, zbrane na podlagi člena 5, se posredujejo tem organom. Podrobnejšo ureditev glede posvetovanja določijo države članice.“;

(b)

v odstavku 2 se uvodni del nadomesti z naslednjim:

„2.   Za učinkovito sodelovanje zadevne javnosti v postopkih odločanja se jo elektronsko in z javnimi objavami ali drugimi sredstvi obvesti o naslednjih zadevah že na začetni stopnji postopka sprejemanja odločitev o okoljskih vprašanjih iz člena 2(2), najpozneje pa takrat, ko se informacije razumno lahko predložijo:“;

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Države članice določijo podrobno ureditev za obveščanje javnosti, na primer z letaki na določenem območju ali objavo v krajevnih časopisih, in za posvetovanje z zadevno javnostjo, na primer s predložitvijo pisnih stališč ali ugotavljanjem javnega mnenja. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so ustrezne informacije v elektronski oblike dostopne javnosti vsaj na osrednjem portalu ali lahko dostopnih točkah dostopa na ustrezni upravni ravni.“;

(d)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.   Zagotovi se razumne časovne okvire za različne stopnje, da je na voljo dovolj časa:

(a)

za obveščanje organov iz odstavka 1 in javnosti ter

(b)

da organi iz odstavka 1 in zadevna javnost pripravijo postopek okoljskega odločanja in v njem učinkovito sodelujejo ob upoštevanju določb tega člena.“;

(e)

doda se naslednji odstavek:

„7.   Časovni okviri za posvetovanje z zadevno javnostjo o poročilu o presoji vplivov na okolje iz člena 5(1) ne smejo biti krajši od 30 dni.“;

7.

člen 7 se spremeni:

(a)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Zadevne države članice začnejo s posvetovanji, ki med drugim zadevajo možne čezmejne vplive projekta in predvidene ukrepe za zmanjšanje ali odpravo takih vplivov, in se sporazumejo glede razumnega trajanja obdobja posvetovanja.

Taka posvetovanja lahko potekajo v okviru ustreznega skupnega organa.“;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.   Zadevne države članice določijo podrobnejšo ureditev za izvajanje odstavkov 1 do 4 tega člena, vključno s časovnimi okviri za posvetovanja, na podlagi ureditve in časovnih okvirov iz člena 6(5) do (7), in ta mora biti takšna, da omogoči zadevni javnosti na ozemlju prizadete države članice učinkovito sodelovanje v postopkih sprejemanja okoljskih odločitev iz člena 2(2) za projekt.“;

8.

člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

V postopku izdaje soglasja za izvedbo se ustrezno upoštevajo rezultati posvetovanj in informacije, zbrane v skladu s členi 5 do 7.“;

9.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 8a

1.   Odločitev o izdaji soglasja za izvedbo vključuje vsaj naslednje informacije:

(a)

obrazloženi sklep iz člena 1(2)(g)(iv);

(b)

opis okoljskih pogojev, priložen odločitvi, in opis lastnosti projekta in/ali predvidenih ukrepov za preprečevanje ali zmanjševanje in po možnosti izravnavanje pomembnih škodljivih vplivov na okolje ter po potrebi ukrepov spremljanja.

2.   V odločitvi o zavrnitvi soglasja za izvedbo se navedejo glavni razlogi za zavrnitev.

3.   Če države članice uporabljajo postopke iz člena 2(2), ki niso postopki izdaje soglasja za izvedbo, se zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena, kot je ustrezno, štejejo za izpolnjene, če odločitev, ki se izda v okviru teh postopkov, vključuje informacije iz navedenih odstavkov in so na voljo mehanizmi, ki omogočajo izpolnitev zahtev iz odstavka 6 tega člena.

4.   V skladu z zahtevami iz odstavka 1(b) države članice zagotovijo, da nosilec projekta izvaja vidike projekta in/ali predvidene ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje in po možnosti izravnavanje pomembnih škodljivih vplivov na okolje, ter določijo postopke za spremljanje pomembnih škodljivih vplivov na okolje.

Vrsta parametrov, ki jih je treba spremljati, in trajanje spremljanja morata biti sorazmerna z naravo, lokacijo in velikostjo projekta ter pomenom njegovega vpliva na okolje.

Po potrebi se lahko uporabijo obstoječe ureditve spremljanja, ki izhajajo iz zakonodaje Unije, ki ni ta direktiva, in iz nacionalne zakonodaje, da se spremljanje ne podvaja.

5.   Države članice zagotovijo, da pristojni organ sprejme katero koli odločitev iz odstavkov 1 do 3 v razumnem času.

6.   Pristojni organ se pri odločitvi o dodelitvi soglasja za izvedbo prepriča, da je obrazloženi sklep iz člena 1(2)(g)(iv) ali druga odločitev iz odstavka 3 tega člena še ažurna. Države članice lahko v ta namen določijo časovne okvire za veljavnost obrazloženega sklepa iz člena 1(2)(g)(iv) ali drugih odločitev iz odstavka 3 tega člena.“;

10.

v členu 9 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Ko je sprejeta odločitev za izdajo ali zavrnitev soglasja za izvedbo, pristojni organ ali organi v skladu z nacionalnimi postopki o tem nemudoma obvestijo javnost in organe iz člena 6(1) ter zagotovijo, da so javnosti in organom iz člena 6(1) na voljo naslednje informacije, pri čemer po potrebi upoštevajo primere iz člena 8a(3):

(a)

vsebino odločitve in vsakršne z njo povezane pogoje, kot je navedeno v členu 8a(1) in (2);

(b)

glavne razloge in ugotovitve, na katerih temelji ta odločitev, vključno z informacijami o poteku sodelovanja javnosti. To vključuje tudi povzetek rezultatov posvetovanj in informacije, zbrane v skladu s členi 5 do 7, ter navedbo, kako so bili ti rezultati vključeni ali drugače obravnavani, zlasti v zvezi s pripombami, prejetimi od prizadete države članice iz člena 7.“;

11.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 9a

Države članice zagotovijo, da so pristojni organ ali organi objektivni pri opravljanju nalog, ki izhajajo iz te direktive, in da se ne znajdejo v nasprotju interesov.

Če je pristojni organ tudi nosilec projekta, države članice v okviru svoje ureditve upravnih pristojnosti uvedejo v zvezi z opravljanjem nalog na podlagi te direktive vsaj ustrezno ločitev funkcij, pri katerih obstaja nasprotje interesov.“;

12.

v členu 10 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v Direktivo 2003/4/ES določbe te direktive ne vplivajo na obveznost pristojnih organov, da spoštujejo omejitve, ki jih postavljajo nacionalni zakoni in drugi predpisi ter sprejete pravne prakse glede poslovne in industrijske zaupnosti, vključno z intelektualno lastnino in varovanjem javnega interesa.“;

13.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 10a

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive. Tako določene kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.“;

14.

v členu 12 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Zlasti pa države članice vsakih šest let od 16. maja 2017 Komisijo obvestijo o naslednjem, če so takšni podatki razpoložljivi:

(a)

številu projektov iz prilog I in II, ki se predložijo v presojo vplivov na okolje v skladu s členi 5 do 10;

(b)

razčlenitvi presoj vplivov na okolje glede na kategorije projektov iz prilog I in II;

(c)

številu projektov iz Priloge II, za katere se sprejme odločitev v skladu s členom 4(2);

(d)

povprečnem trajanju postopka presoje vplivov na okolje;

(e)

splošnih ocenah o povprečnem neposrednem strošku presoj vplivov na okolje, vključno z vplivi, ki so posledica uporabe te direktive na mala in srednja podjetja.“;

15.

priloge Direktive 2011/92/EU se spremenijo, kakor določa Priloga k tej direktivi.

Člen 2

1.   Brez poseganja v člen 3 države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 16. maja 2017.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

1.   Za projekte, za katere se je postopek za odločitev iz člena 4(2) Direktive 2011/92/EU začel pred 16. majem 2017, veljajo obveznosti iz člena 4 Direktive 2011/92/EU pred njeno spremembo, opravljeno s to direktivo.

2.   Za projekt veljajo obveznosti iz člena 3 in členov 5 do 11 Direktive 2011/92/EU pred njeno spremembo, opravljeno s to direktivo, če se je pred 16. majem 2017:

(a)

začel postopek za izdajo mnenja iz člena 5(2) Direktive 2011/92/EU ali

(b)

so bile predložene informacije iz člena 5(1) Direktive 2011/92/EU.

Člen 4

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 16. aprila 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  UL C 133, 9.5.2013, str. 33.

(2)  UL C 218, 30.7.2013, str. 42.

(3)  Stališče Evropskega parlament z dne 12. marca 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 14. aprila 2014.

(4)  Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

(5)  Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, 5.7.1985, str. 40).

(6)  Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL L 115, 25.4.2013, str. 39).

(7)  Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20.12.2013, str. 1).

(8)  Uredba (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010 (UL L 348, 20.12.2013, str. 129).

(9)  Sklep Sveta 93/626/EGS z dne 25. oktobra 1993 o sklenitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti (UL L 309, 13.12.1993, str. 1).

(10)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(11)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(12)  Direktiva 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju in spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L 178, 28.6.2013, str. 66).

(13)  Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES (UL L 197, 24.7.2012, str. 1).

(14)  Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18).

(15)  Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).

(16)  Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za delovanje Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(17)  Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(18)  Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

(19)  UL C 369, 17.12.2011. str. 14.


PRILOGA

1.

Vstavi se naslednja priloga:

„PRILOGA II A

INFORMACIJE IZ ČLENA 4(4)

(INFORMACIJE O PROJEKTIH IZ PRILOGE II, KI JIH PREDLOŽI NOSILEC PROJEKTA)

1.

Opis projekta, ki vključuje zlasti:

(a)

opis fizičnih značilnosti celotnega projekta in, kadar je ustrezno, rušilnih del;

(b)

opis lokacije projekta, zlasti v zvezi z okoljsko občutljivostjo geografskih območij, ki bodo najverjetneje prizadeta.

2.

Opis okoljskih vidikov, za katere obstaja verjetnost, da bo projekt nanje pomembno vplival.

3.

Opis vseh verjetnih pomembnih vplivov, v obsegu razpoložljivosti informacij glede takih vplivov, projekta na okolje, ki so posledica:

(a)

pričakovanih ostankov in emisij ter nastalih odpadkov, če je to ustrezno;

(b)

uporabe naravnih virov, zlasti prsti, zemljišč, vode in biotske raznovrstnosti.

4.

Pri zbiranju informacij v skladu s točkami 1 do 3 se po potrebi upoštevajo merila iz Priloge III.“;

2.

Prilogi III in IV se nadomestita z naslednjim:

„PRILOGA III

IZBIRNA MERILA IZ ČLENA 4(3)

(MERILA, S KATERIMI SE DOLOČI, ALI JE ZA PROJEKTE IZ PRILOGE II TREBA OPRAVITI PRESOJO VPLIVOV NA OKOLJE)

1.   Značilnosti projektov

Značilnosti projektov je treba obravnavati zlasti glede na:

(a)

velikost in zasnovo celotnega projekta;

(b)

kumulacijo z drugimi obstoječimi in/ali odobrenimi projekti;

(c)

uporabo naravnih virov, zlasti zemljišč, prsti, vode in biotske raznovrstnosti;

(d)

nastajanje odpadkov;

(e)

onesnaževanje in motenje;

(f)

tveganje hudih nesreč in/ali katastrof, ki so relevantne za zadevni projekt, tudi tistih, ki so v skladu z znanstvenimi ugotovitvami posledica podnebnih sprememb;

(g)

tveganja za zdravje ljudi (na primer zaradi okužbe vode ali onesnaževanja zraka).

2.   Lokacija projektov

Upoštevati je treba okoljsko občutljivost geografskih območij, ki jih bodo projekti verjetno prizadeli, zlasti ob upoštevanju:

(a)

obstoječe in odobrene rabe zemljišč;

(b)

relativnega obilja, razpoložljivosti, kakovosti in regenerativne sposobnosti naravnih virov (vključno z zemljo, vodo in biotsko raznovrstnostjo) na območju in njegovem podzemlju;

(c)

absorpcijske sposobnosti naravnega okolja, pri čemer se obravnavajo s posebno pozornostjo naslednja območja:

(i)

mokrišča, obrežna območja, rečna ustja;

(ii)

obalna območja in morsko okolje;

(iii)

gorska in gozdna območja;

(iv)

naravni rezervati in parki;

(v)

območja, opredeljena ali zavarovana z nacionalno zakonodajo; območja Natura 2000, ki so jih določile države članice v skladu z Direktivo 92/43/EGS in Direktivo 2009/147/ES;

(vi)

območja, na katerih je že prišlo do neizpolnjevanja standardov kakovosti okolja, določenih v zakonodaji Unije in relevantnih za projekt, ali na katerih po ocenah prihaja do takega neizpolnjevanja;

(vii)

gosto naseljena območja;

(viii)

zgodovinsko, kulturno ali arheološko pomembne pokrajine in območja.

3.   Vrsta in značilnosti možnega vpliva

Verjetne pomembne vplive projektov na okolje je treba obravnavati glede na merila, določena v točkah 1 in 2 te priloge, in v zvezi z vplivom projektov na dejavnike iz člena 3(1) ter ob upoštevanju:

(a)

velikosti in prostorskega obsega vpliva (na primer geografsko območje in število ljudi, ki bi lahko bili prizadeti);

(b)

narave vpliva;

(c)

čezmejne narave vpliva;

(d)

intenzivnosti in kompleksnosti vpliva;

(e)

verjetnosti pojava vpliva;

(f)

pričakovanega pojavljanja, trajanja, pogostosti in povratnosti vpliva;

(g)

kumulacije vplivov z vplivi drugih obstoječih in/ali odobrenih projektov;

(h)

možnosti zmanjšanja vplivov na učinkovit način.

PRILOGA IV

INFORMACIJE IZ ČLENA 5(1)

(INFORMACIJE ZA POROČILO O PRESOJI VPLIVOV NA OKOLJE)

1.

Opis projekta, ki vključuje zlasti:

(a)

opis lokacije projekta;

(b)

opis fizičnih značilnosti celotnega projekta, vključno, kadar je ustrezno, potrebnih rušilnih del, in zahtevami glede rabe zemljišča med gradnjo in obratovanjem;

(c)

opis glavnih značilnosti faze obratovanja projekta (zlasti proizvodnega procesa), na primer energetskih potreb in porabe energije, narave in količine uporabljenih materialov in naravnih virov (vključno z vodo, zemljiščem, prstjo in biotsko raznovrstnostjo);

(d)

oceno vrste in količine pričakovanih ostankov in emisij (kot so onesnaženje vode, zraka ter tal in podtalja, hrup, vibracije, osvetljevanje, toplota, sevanje) ter količin in vrst odpadkov, nastalih med gradnjo in obratovanjem.

2.

Opis razumnih alternativnih možnosti (na primer v smislu zasnove projekta, tehnologije, lokacije, velikosti in obsega), ki jih je preučil nosilec projekta in ki so ustrezne za predlagani projekt, in njegove posebne značilnosti ter navedba glavnih razlogov za izbrano rešitev, vključno s primerjavo vplivov na okolje.

3.

Opis ustreznih vidikov trenutnega stanja okolja (osnovni scenarij) in oris verjetnega nadaljnjega razvoja brez izvajanja projekta, kolikor je mogoče na podlagi razpoložljivih informacij o okolju in znanstvenih ugotovitev razumno presoditi, kakšne bi bile naravne spremembe glede na osnovni scenarij.

4.

Opis dejavnikov iz člena 3(1), na katere bo projekt verjetno pomembno vplival: prebivalstvo, zdravje ljudi, biotska raznovrstnost (na primer živalstvo in rastlinstvo), zemljišče (na primer izkoriščeno zemljišče), prst (na primer organske snovi, erozija, zbijanje tal, pozidava), voda (na primer hidromorfološke spremembe, količina in kakovost), zrak, podnebje (na primer emisije toplogrednih plinov, vplivi, povezani s prilagajanjem), materialna sredstva, kulturna dediščina, vključno z arhitekturnimi in arheološkimi vidiki, in krajina.

5.

Opis verjetnih pomembnih vplivov projekta na okolje, ki so med drugim posledica:

(a)

gradnje in obstoja projekta, tudi rušilnih del, kjer je ustrezno;

(b)

uporabe naravnih virov, zlasti zemljišča, prsti, vode in biotske raznovrstnosti, pri čemer se v čim večji meri upošteva trajnostna razpoložljivost teh virov;

(c)

emisij onesnažil, hrupa, vibracij, osvetljevanja, toplote, sevanja, ustvarjanja motenj in odlaganja ter predelave odpadkov;

(d)

tveganj za zdravje ljudi, kulturno dediščino ali okolje (na primer zaradi nesreč ali katastrof);

(e)

kumulacije vplivov z drugimi obstoječimi in/ali odobrenimi projekti, pri čemer se upoštevajo vsi obstoječi okoljski problemi, povezani z območji posebnega okoljskega pomena, ki bodo verjetno prizadeta, ali z uporabo naravnih virov;

(f)

vpliv projekta na podnebje (na primer lastnosti in količina emisij toplogrednih plinov) ter ranljivost projekta ob podnebnih spremembah;

(g)

tehnologije in snovi, ki se uporabljajo.

Opis verjetnih pomembnih vplivov na dejavnike iz člena 3(1) bi moral zajemati neposredne vplive in vse posredne, sekundarne, kumulativne, čezmejne, kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne, trajne in začasne, pozitivne in negativne vplive projekta. Pri tem opisu je treba upoštevati cilje varstva okolja, ki so določeni na ravni Unije ali držav članic in so del projekta.

6.

Opis metod napovedovanja ali dokazov, ki se uporabljajo za ugotavljanje in presojo pomembnih vplivov na okolje, vključno s podrobnimi navedbami težav (na primer tehnične pomanjkljivosti ali pomanjkanje znanja) pri zbiranju zahtevanih informacij, ter navedba glavnih vključenih negotovosti.

7.

Opis predvidenih ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje in po možnosti izravnavanje vseh ugotovljenih pomembnih škodljivih vplivov na okolje ter po potrebi opis predlagane ureditve za spremljanje (na primer priprave analize po izvedbi projekta). Ta opis mora razložiti obseg, v katerem se pomembni škodljivi vplivi na okolje preprečijo, zmanjšajo ali izravnajo, in bi moral zajemati fazo gradnje in obratovanja.

8.

Opis pomembnih škodljivih vplivov projekta na okolje, ki bi jih lahko pričakovali zaradi ranljivosti projekta ob nevarnosti hudih nesreč in/ali katastrof, relevantnih za zadevni projekt. Če so izpolnjene zahteve te direktive, se lahko v ta namen uporabijo ustrezne razpoložljive informacije, pridobljene z ocenami tveganja, opravljenimi na podlagi zakonodaje Unije, kot sta Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta (1) ali Direktiva Sveta 2009/71/Euratom (2), ali ustreznimi ocenami, opravljenimi na podlagi nacionalne zakonodaje. Po potrebi bi moral ta opis vključevati predvidene ukrepe za preprečevanje ali blaženje pomembnih škodljivih vplivov teh dogodkov na okolje in podrobne navedbe o pripravljenosti in predlaganem odzivu na takšne razmere.

9.

Netehnični povzetek informacij, navedenih v točkah 1 do 8.

10.

Seznam s podrobno navedbo virov, ki se uporabljajo za opise in presoje, vključene v poročilo.

(1)  Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES (UL L 197, 24.7.2012, str. 1)."

(2)  Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18).“"



Top