Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32014L0025

Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES Besedilo velja za EGP

OJ L 94, 28.3.2014, p. 243–374 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/25/oj

28.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/243


DIREKTIVA 2014/25/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 26. februarja 2014

o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 53(1), člena 62 in člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Glede na rezultate delovnega dokumenta služb Komisije z dne 27. junija 2011 z naslovom „Ocenjevalno poročilo – učinek in učinkovitost zakonodaje EU o javnih naročilih“ se zdi primerno ohraniti pravila o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, saj nacionalni organi lahko še naprej vplivajo na ravnanje teh naročnikov, tudi z udeležbo v njihovem kapitalu in zastopanostjo v njihovih upravnih, vodstvenih ali nadzornih organih. Še en razlog za nadaljevanje urejanja naročil v teh sektorjih je zaprtost trgov, na katerih so dejavni ti naročniki v teh sektorjih, in sicer zaradi posebnih ali izključnih pravic, ki jih dodelijo države članice v zvezi z oskrbo, zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij za izvajanje zadevne storitve.

(2)

Da bi zagotovili odpiranje javnih naročil, ki jih oddajo naročniki v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, konkurenci, bi bilo treba oblikovati določbe za usklajevanje postopkov javnega naročanja pri naročilih nad določeno vrednostjo. Tako usklajevanje je potrebno, da se zagotovi učinek načel iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti načel prostega pretoka blaga, svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev ter iz njih izhajajočih načel, kot so enaka obravnava, nediskriminacija, vzajemno priznavanje, sorazmernost in transparentnost. Usklajevanje postopkov javnega naročanja na ravni Unije bi moralo glede na naravo sektorjev, na katere vpliva, ob varovanju uporabe navedenih načel vzpostaviti okvir za premišljeno poslovno prakso in omogočiti največjo možno prožnost.

(3)

Za naročila, katerih vrednost je nižja od mejnih vrednosti za uporabo določb o usklajevanju na ravni Unije, je priporočljivo upoštevati sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi s pravilno uporabo pravil in načel iz PDEU.

(4)

Javna naročila imajo ključno vlogo pri strategiji Evropa 2020, določeni v Sporočilu Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020 “ (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast), saj gre za enega od tržnih instrumentov, ki jih je treba uporabiti za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ob hkratnem zagotavljanju najučinkovitejše rabe javnih sredstev. V ta namen bi bilo treba pregledati in posodobiti pravila o javnem naročanju, sprejeta v skladu z Direktivo 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) in Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), da bi povečali učinkovitost javne porabe, olajšali predvsem sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) pri javnih naročilih, naročnikom pa omogočili boljšo uporabo javnih naročil v podporo skupnim družbenim ciljem. Treba je tudi pojasniti osnovne pojme in koncepte, da bi zagotovili večjo pravno varnost in upoštevali nekatere vidike s tem povezane ustaljene sodne prakse Sodišča Evropske unije.

(5)

Pri izvajanju te direktive bi bilo treba upoštevati Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov (6), zlasti pri izbiri komunikacijskih sredstev, v zvezi s tehničnimi specifikacijami, merili za oddajo javnega naročila in pogoji za izvedbo javnega naročila.

(6)

Primerno je, da je pojem naročil čim bližje tistemu, ki se uporablja na podlagi Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7), ob upoštevanju posebnosti, ki so značilne za sektorje, zajete v tej direktivi.

(7)

Opozoriti bi bilo treba, da nobena določba v tej direktivi držav članic ne zavezuje, da storitve, ki jih želijo opravljati same ali jih organizirati drugače kot v obliki javnega naročanja v smislu te direktive, oddajo v podizvajanje ali njihovo izvajanje prenesejo na zunanje izvajalce. Opravljanje storitev na podlagi zakonov, predpisov ali pogodb o zaposlitvi ne bi smelo biti zajeto. V nekaterih državah članicah bi to na primer lahko veljalo za opravljanje nekaterih storitev za skupnost, kot je dobava pitne vode.

(8)

Obenem je primerno opozoriti, da ta direktiva ne bi smela posegati v zakonodajo držav članic o socialni varnosti. Prav tako ne bi smela obravnavati liberalizacije storitev splošnega gospodarskega pomena, ki so pridržane za osebe javnega ali zasebnega prava, niti privatizacije oseb javnega prava, ki opravljajo storitve.

Prav tako bi bilo treba opozoriti, da lahko države članice opravljanje storitev obveznega socialnega zavarovanja ali drugih storitev, kot so poštne storitve, organizirajo kot opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, kot opravljanje negospodarskih storitev splošnega pomena ali kot kombinacijo obeh. Primerno je pojasniti, da negospodarske storitve splošnega pomena ne bi smele spadati v področje uporabe te direktive.

(9)

Nazadnje bi bilo treba opozoriti, da ta direktiva ne vpliva na možnost nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, da v skladu s pravom Unije pri izpolnjevanju ciljev svoje javne politike opredelijo storitve splošnega gospodarskega pomena, njihov obseg in značilnosti storitve, ki se opravlja, vključno s kakršnimi koli pogoji glede kakovosti storitve. Ta direktiva prav tako ne bi smela vplivati na pristojnost nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, da v skladu s členom 14 PDEU in Protokolom (št. 26) o storitvah splošnega pomena, ki je priložen PDEU in Pogodbi o Evropski uniji (PEU), opravljajo, naročajo in financirajo storitve splošnega gospodarskega pomena. Poleg tega ta direktiva ne obravnava financiranja storitev splošnega gospodarskega pomena ali sistemov pomoči, ki jih v skladu s pravili Unije o konkurenci dodelijo države članice, zlasti na socialnem področju.

(10)

Za javno naročilo bi se moralo šteti, da je javno naročilo gradenj le, če njegov predmet izrecno zajema izvedbo dejavnosti s seznama v Prilogi I, tudi takrat, ko javno naročilo zajema opravljanje drugih storitev, potrebnih za izvedbo teh dejavnosti. Javna naročila storitev, zlasti na področju gospodarjenja z nepremičninami, lahko v nekaterih primerih vključujejo gradnje. Če so te gradnje priložnostne glede na osnovni predmet javnega naročila in so torej njegova morebitna posledica ali dopolnitev, pa se zaradi dejstva, da so te gradnje vključene v javno naročilo, javno naročilo storitev ne more opredeliti kot javno naročilo gradenj.

Zaradi raznolikosti javnih naročil gradenj bi morali naročniki imeti možnost določiti, da se javna naročila projektiranja in izvedbe gradenj oddajo bodisi ločeno bodisi skupaj. Namen te direktive ni predpisati skupnega ali ločenega oddajanja javnih naročil.

(11)

Izvedba gradnje v skladu z zahtevami naročnika predpostavlja, da mora slednji vnaprej natančno opredeliti vrsto gradnje ali vsaj odločilno vplivati na njeno projektiranje. Javno naročilo bi moralo biti uvrščeno med javna naročila gradenj, ne glede na to, ali izvajalec celotno gradnjo ali del gradnje opravi sam oziroma zagotovi, da se opravi kako drugače, pod pogojem, da izvajalca neposredno ali posredno zavezuje pravno izvršljiva obveznost dokončanja gradnje.

(12)

Sodišče Evropske unije je v svoji sodni praksi večkrat preučilo pojma „javni naročniki“ in zlasti „osebe javnega prava“. V pojasnilo, da bi moralo področje uporabe te direktive, kar zadeva osebno veljavnost, ostati nespremenjeno, je primerno obdržati opredelitev, na katero se je oprlo Sodišče, in vključiti nekatera pojasnila iz navedene sodne prakse kot ključ za razumevanje opredelitev samih, pri čemer ni namen spreminjati razumevanje pojma, kakor je podrobno opredeljen v sodni praksi.

V ta namen bi bilo treba pojasniti, da se oseba, ki deluje v običajnih tržnih razmerah, si prizadeva za dobiček in nosi izgube, ki izhajajo iz opravljanja njene dejavnosti, ne bi smela šteti za „osebo javnega prava“, saj se lahko šteje, da so potrebe splošnega interesa, za katerih izpolnjevanje je bila ustanovljena ali zadolžena, industrijske ali poslovne narave. Podobno je bil v sodni praksi preučen tudi pogoj glede izvora financiranja zadevne osebe, kjer je med drugim pojasnjeno, da „pretežno“ financiranje pomeni več kot polovično in da so lahko del takega financiranja plačila uporabnikov, ki so določena, izračunana in prejeta v skladu s pravili javnega prava.

(13)

V primeru mešanih javnih naročil bi bilo treba veljavna pravila določiti glede na glavni predmet naročila, če so različni sestavni deli javnega naročila objektivno neločljivi. Zato bi bilo treba pojasniti, kako naj bi naročniki določili, ali so različni deli ločljivi ali ne. Tako pojasnilo bi bilo treba podpreti z zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije. Ločljivost ali neločljivost različnih delov bi se morala določiti za vsak primer posebej, pri čemer izraženi ali domnevni nameni naročnika, da se različni vidiki, ki sestavljajo mešano javno naročilo, obravnavajo kot neločljivi, ne bi smeli zadostovati, temveč bi jih bilo treba podpreti z objektivnimi dokazi, ki bi te namene lahko upravičili in bi lahko potrdili potrebo po sklenitvi enotne pogodbe o izvedbi javnega naročila. Taka upravičena potreba po sklenitvi enotne pogodbe o izvedbi javnega naročila bi lahko bila denimo prisotna v primeru gradnje ene same stavbe, del katere bi neposredno uporabljal zadevni naročnik, z drugim delom pa bi se upravljalo na podlagi koncesije, na primer za zagotavljanje javnih parkirnih mest. Pojasniti bi bilo treba, da se potreba po sklenitvi enotne pogodbe o izvedbi javnega naročila lahko pojavi zaradi razlogov tehnične in gospodarske narave.

(14)

Pri mešanih javnih naročilih, ki jih je mogoče ločiti, imajo naročniki vedno možnost, da za posamezne dele mešanega javnega naročila oddajo ločena javna naročila, v tem primeru pa bi morale biti določbe, ki bi se uporabljale za vsak posamezni del, določene izključno na podlagi značilnosti zadevnega naročila. Če pa se naročniki odločijo v javno naročilo vključiti druge elemente – ne glede na njihovo vrednost in ne glede na pravno ureditev, ki bi sicer veljala za te dodane elemente – bi moralo biti vodilno načelo naslednje: v primeru, da bi bilo treba naročilo, če bi se oddalo samostojno, oddati na podlagi določb te direktive, bi se morala ta direktiva še naprej uporabljati za celotno mešano javno naročilo.

(15)

Vendar bi bilo treba predpisati posebne določbe za mešana javna naročila, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike oziroma dele, ki ne spadajo v področje uporabe PDEU. V takih primerih bi bilo treba omogočiti, da se ta direktiva ne uporablja, a pod pogojem, da oddajo enotnega javnega naročila upravičujejo objektivni razlogi in da odločitev o oddaji enotnega javnega naročila ni sprejeta z namenom izključitve naročil iz uporabe te direktive ali Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8). Pojasniti bi bilo treba, da naročnikom ne bi smeli onemogočiti, da za nekatera mešana javna naročila izberejo uporabo te direktive namesto Direktive 2009/81/ES.

(16)

Nadalje se javna naročila lahko oddajo za izpolnitev zahtev v zvezi z več dejavnostmi, za katere utegnejo veljati različne pravne ureditve. Pojasniti bi bilo treba, da bi morala biti pravna ureditev, ki se uporablja za enotno javno naročilo, ki naj bi zajemalo več dejavnosti, podrejena pravilom, ki se uporabljajo za dejavnost, za katero je javno naročilo pretežno namenjeno. Določitev dejavnosti, za katero je javno naročilo pretežno namenjeno, lahko temelji na analizi zahtev, ki jih mora izpolnjevati določeno javno naročilo; to analizo izvede naročnik, zato da oceni vrednost javnega naročila in pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. V določenih primerih, kot je nakup enega samega kosa opreme za opravljanje dejavnosti, v zvezi s katerimi informacije, ki bi omogočale ocenitev vsakokratne stopnje uporabe, niso na voljo, je lahko objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je javno naročilo pretežno namenjeno. Določiti bi bilo treba, katera pravila veljajo za take primere.

(17)

Pojasniti bi bilo treba, da bi morali pojem „gospodarski subjekt“ razlagati dovolj široko, da bi zajemal katero koli osebo in/ali subjekt, ki na trgu ponuja izvedbo gradenj, dobavo blaga ali opravljanje storitev, ne glede na to, v kateri pravni obliki se ta oseba in/ali subjekt odloči delovati. Pojem „gospodarski subjekt“ bi torej moral zajemati podjetja, podružnice, hčerinske družbe, partnerstva, zadruge, družbe z omejeno odgovornostjo, javne ali zasebne univerze in druge oblike subjektov, ki niso fizične osebe, ne glede na to, ali gre v vseh okoliščinah za „pravne osebe“ ali ne.

(18)

Pojasniti bi bilo treba, da skupine gospodarskih subjektov, tudi če obstajajo v obliki začasnih združenj, lahko sodelujejo v postopkih javnega naročanja, ne da bi za to morale prevzeti določeno pravno obliko. Če je to potrebno, na primer v primeru, ko se zahteva solidarna odgovornost, se določena oblika lahko zahteva ob oddaji javnega naročila takšnim skupinam.

Pojasniti bi bilo treba tudi, da bi morali naročnikom omogočiti, da izrecno določijo, kako naj bi skupine gospodarskih subjektov izpolnile pogoje in zahteve v zvezi s priznanjem usposobljenosti in ugotavljanjem sposobnosti, določene v tej direktivi, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti, ki sodelujejo samostojno.

Za izvajanje javnih naročil s strani skupin gospodarskih subjektov utegne biti potrebno določiti pogoje, ki jih posameznim udeležencem ni treba izpolnjevati. Takšni pogoji, ki bi jih morali upravičevati objektivni razlogi in bi morali biti sorazmerni, bi lahko na primer zajemali zahtevo po imenovanju skupnega predstavnika ali vodilnega partnerja za namene postopka javnega naročanja ali zahtevo po informacijah o njihovi sestavi.

(19)

Za zagotovitev dejanskega odpiranja trga in pravičnega ravnotežja pri uporabi pravil o javnem naročanju v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev je potrebno, da so vključeni naročniki opredeljeni na drug način kot s sklicevanjem na njihov pravni status. Zato bi bilo treba zagotoviti, da se ohrani enako obravnavanje naročnikov v javnem sektorju in tistih v zasebnem sektorju. Prav tako je treba v skladu s členom 345 PDEU zagotoviti, da se ne posega v lastninskopravno ureditev v državah članicah.

(20)

Pojem posebnih ali izključnih pravic je bistvenega pomena za opredelitev področja uporabe te direktive, saj za subjekte, ki v smislu te direktive niso javni naročniki niti javna podjetja, določbe te direktive veljajo le, kolikor na podlagi teh pravic opravljajo eno od dejavnosti, ki spada v področje njene uporabe. Zato je primerno pojasniti, da pravice, podeljene po postopku, ki temelji na objektivnih kriterijih, zlasti v skladu z zakonodajo Unije, in v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, za namene te direktive ne predstavljajo posebnih ali izključnih pravic.

Ta zakonodaja bi morala vključevati Direktivo 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne (9), Direktivo 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10), Direktivo 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11), Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta (12) ter Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

Prav tako bi bilo treba pojasniti, da ta seznam zakonodaje ni izčrpen in da pravice v kakršni koli obliki, tudi kot akti o koncesiji, podeljene po drugih postopkih, ki temeljijo na objektivnih kriterijih in v katerih je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, ne pomenijo posebnih ali izključnih pravic za namene opredelitve področja uporabe te direktive, kar zadeva osebno veljavnost. Pojem izključnih pravic bi morali uporabljati tudi pri ugotavljanju, ali bi bilo mogoče uporabo postopka s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa upravičiti s tem, da lahko gradnje, blago ali storitve zaradi varstva nekaterih izključnih pravic zagotovi le določen gospodarski subjekt.

Vendar bi bilo treba ob upoštevanju, da je ratio legis teh določb drugačen, pojasniti, da pojem izključnih pravic v obeh primerih nima nujno enakega pomena. Torej bi bilo treba pojasniti, da subjekt, ki na podlagi postopka, ki temelji na objektivnih kriterijih in v katerem je bila zagotovljena ustrezna transparentnost, pridobi izključno pravico za opravljanje določene storitve na danem geografskem območju, ne bi bil naročnik, če bi šlo za osebo zasebnega prava, bi pa vseeno bil edini subjekt, ki bi na tem območju lahko opravljal zadevno storitev.

(21)

Nekateri naročniki so dejavni na področjih proizvodnje, prenosa ali distribucije toplote in hlajenja. Morda je nekoliko nejasno, katera pravila se uporabljajo za dejavnosti, povezane z ogrevanjem, in katera za dejavnosti, povezane s hlajenjem. Zato bi bilo treba pojasniti, da za javne naročnike ter javna in zasebna podjetja, dejavna v sektorju ogrevanja, veljajo pravila te direktive, vendar mora biti pri zasebnih podjetjih za uporabo pravil te direktive izpolnjen dodaten pogoj, in sicer da delujejo na podlagi posebnih ali izključnih pravic. Na drugi strani pa za javne naročnike, dejavne v sektorju hlajenja, veljajo pravila Direktive 2014/24/EU, za javna in zasebna podjetja pa, ne glede na to, ali delujejo na podlagi posebnih ali izključnih pravic, pravila o javnem naročanju ne veljajo. Na koncu bi bilo treba pojasniti še, da bi bilo treba javna naročila, oddana za izvajanje pogodb, ki se hkrati nanašajo na ogrevanje in hlajenje, obravnavati v skladu z določbami o javnih naročilih za izvajanje več dejavnosti, na podlagi česar se določi, katera pravila javnega naročanja, če sploh katera, bodo urejala njihovo oddajo.

(22)

Pred kakršno koli načrtovano spremembo področja uporabe te direktive in Direktive 2014/24/EU za ta sektor bi bilo treba preučiti položaj sektorja hlajenja, da bi pridobili dovolj informacij, zlasti v zvezi s konkurenčnim položajem, obsegom čezmejnega javnega naročanja in mnenji zainteresiranih strani. Ker bi lahko uporaba Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14) za ta sektor bistveno vplivala na odpiranje trga, bi bilo ustrezno, da se preučitev opravi pri oceni učinka Direktive 2014/23/EU.

(23)

Pojasniti bi bilo treba, da v tej direktivi uporabljeni pojem „dobava električne energije“ zajema proizvodnjo, veleprodajo in maloprodajo električne energije, pri čemer to nikakor ne razširja področja uporabe te direktive.

(24)

Naročniki, ki delujejo v sektorju pitne vode, se lahko ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi, ki se nanašajo na vodo, kot so projekti na področju vodnega inženirstva, namakanja, osuševanja površin ali odstranjevanja in čiščenja odpadnih voda. V takih primerih bi morali imeti naročniki možnost uporabiti postopke javnega naročanja, določene v tej direktivi, v zvezi z vsemi svojimi dejavnostmi, ki se nanašajo na vodo, ne glede na to, kateri del vodnega cikla zadevajo. Vendar so pravila javnega naročanja v takšni obliki, kakršna se predlaga za dobave blaga, neustrezna za nabavo vode, saj je vodo treba zagotoviti iz virov, ki so blizu območja, na katerem se bo uporabljala.

(25)

Primerno je izključiti javna naročila, namenjena za iskanje nafte in plina, saj je bilo ugotovljeno, da je v tem sektorju neprestano prisoten tolikšen konkurenčni pritisk, da disciplina javnega naročanja, ki jo prinašajo pravila Unije o javnem naročanju, ni več potrebna. Ker črpanje nafte in plina še vedno spada v področje uporabe te direktive, bi bilo morda treba ločiti pojma „iskanje“ in „črpanje“. Pojem „iskanje“ bi moral vključevati dejavnosti, s katerimi se na danem območju odkrivajo morebitna nahajališča nafte in plina, ter – v takem primeru – za izkoriščanje v komercialne namene, medtem ko bi moralo „črpanje“ pomeniti „proizvodnjo“ nafte in plina. V skladu z uveljavljeno prakso v primerih združitev bi se moralo šteti, da „proizvodnja“ vključuje tudi „razvoj“, to je vzpostavitev ustrezne infrastrukture za proizvodnjo v prihodnosti (naftne ploščadi, naftovodi, plinovodi, terminali itd.).

(26)

Javni naročniki bi morali uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, ki jih imajo po nacionalnem pravu na voljo za preprečevanje izkrivljanj pri izvajanju postopkov naročanja, ki izvirajo iz nasprotij interesov. To bi lahko zajemalo postopke za odkrivanje, preprečevanje in odpravljanje nasprotij interesov.

(27)

S Sklepom Sveta 94/800/ES (15) je bil odobren zlasti Sporazum Svetovne trgovinske organizacije o vladnih naročilih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum GPA). Cilj Sporazuma GPA je vzpostaviti večstranski okvir uravnoteženih pravic in obveznosti glede javnih naročil, da bi dosegli liberalizacijo in rast svetovne trgovine. Pri javnih naročilih, zajetih v prilogah 3, 4 in 5 ter splošnih pripombah k Dodatku I (v zvezi z Evropsko unijo) k Sporazumu GPA in v drugih zadevnih mednarodnih sporazumih, ki zavezujejo Unijo, bi morali naročniki obveznosti iz teh sporazumov izpolnjevati tako, da bi to direktivo uporabljali za gospodarske subjekte tretjih držav, ki so podpisnice teh sporazumov.

(28)

Sporazum GPA se uporablja za javna naročila nad v njem določenimi mejnimi vrednostmi in izraženimi kot posebne pravice črpanja. Mejne vrednosti iz te direktive bi bilo treba uskladiti, da bodo ustrezale enakovrednim mejnim vrednostim iz Sporazuma GPA, izraženim v eurih. Treba bi bilo določiti tudi redne revizije mejnih vrednosti, izraženih v eurih, da se z navadno matematično operacijo prilagodijo morebitnim spremembam vrednosti eura glede na te posebne pravice črpanja.

Poleg teh rednih matematičnih prilagoditev bi bilo treba v naslednjem krogu pogajanj preučiti možnost zvišanja mejnih vrednosti iz Sporazuma GPA.

Da se prepreči pomnožitev mejnih vrednosti, je poleg tega primerno, brez poseganja v mednarodne obveznosti Unije, še naprej uporabljati enake mejne vrednosti za vse naročnike, ne glede na sektor, v katerem delujejo.

(29)

Pojasniti bi bilo treba, da se morajo za ocenitev vrednosti naročila upoštevati vsi prihodki, ne glede na to, ali izvirajo od naročnika ali od tretjih oseb.

Pojasniti bi bilo treba tudi, da naj bi za namen ocenitve mejnih vrednosti pojem podobnega blaga razumeli kot proizvode, ki so namenjeni enaki ali podobni uporabi, kot na primer dobava različnih vrst živil ali raznih kosov pisarniškega pohištva. Običajno bi gospodarski subjekt, dejaven na zadevnem področju, tako blago verjetno dobavljal v okviru svojega normalnega nabora proizvodov.

(30)

Za namene ocenjevanja vrednosti določenega javnega naročila bi bilo treba pojasniti, da je ocena vrednosti na podlagi razdelitve javnega naročila dopustna zgolj v primeru, ko to upravičujejo objektivni razlogi. Lahko bi bilo na primer upravičeno, da se vrednost javnega naročila oceni na ravni ločene organizacijske enote naročnika, če je zadevna enota samostojno odgovorna za javno naročilo. To je mogoče domnevati, kadar ločena organizacijska enota samostojno vodi postopke javnega naročanja in sprejema odločitve o nakupu, razpolaga z ločeno proračunsko vrstico za zadevna naročila ter samostojno sklene naročilo, ki ga financira iz proračuna, s katerim razpolaga. Razdelitev ni upravičena, če naročnik naročanje zgolj decentralizirano organizira.

(31)

Glede na to, da je ta direktiva naslovljena na države članice, se ne uporablja za javna naročila, ki jih izvajajo mednarodne organizacije v svojem imenu in za svoj račun. Treba pa je pojasniti, v kakšnem obsegu bi morali to direktivo uporabljati za javna naročila, ki jih urejajo posebni mednarodni predpisi.

(32)

Opozoriti bi bilo treba, da storitve na področju arbitraže in spravnih postopkov ter druge podobne oblike alternativnega reševanja sporov običajno opravljajo organi ali posamezniki, imenovani ali izbrani na način, ki ga ni mogoče urediti s pravili o javnem naročanju. Pojasniti bi bilo treba, da se ta direktiva ne uporablja za javna naročila za opravljanje takšnih storitev, ne glede na njihovo poimenovanje v nacionalnem pravu.

(33)

Izvajalce nekaterih pravnih storitev določi sodišče zadevne države članice, nekatere tovrstne storitve vključujejo zastopanje strank v sodnih postopkih po odvetnikih, nekatere morajo opravljati notarji ali pa so takšne storitve povezane z izvajanjem javne oblasti. Takšne pravne storitve običajno opravljajo organi ali posamezniki, imenovani ali izbrani na način, ki ga ni mogoče urediti s pravili o javnem naročanju, to na primer velja za imenovanje državnih tožilcev v nekaterih državah članicah. Tovrstne pravne storitve bi bilo zato treba izvzeti iz področja uporabe te direktive.

(34)

Primerno je določiti, da pojem finančnih instrumentov, kakor je naveden v tej direktivi, pomeni isto kot v drugi zakonodaji na področju notranjega trga, ob upoštevanju nedavne ustanovitve Evropskega instrumenta za finančno stabilnost in Evropskega mehanizma za stabilnost pa bi bilo treba določiti, da so posli, izvedeni v okviru navedenega instrumenta in navedenega mehanizma, izključeni iz področja uporabe te direktive. Obenem bi bilo treba pojasniti, da bi morala biti iz področja uporabe te direktive izključena tudi posojila, ne glede na to, ali so povezana z izdajo vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov ali z drugimi posli v zvezi z njimi.

(35)

Opozoriti bi bilo treba, da člen 5(1) Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (16) izrecno določa, da se direktivi 2004/17/ES in 2004/18/ES uporabljata za pogodbe o storitvah in pogodbe o izvajanju javnih storitev avtobusnega ali tramvajskega javnega potniškega prevoza, medtem ko se Uredba (ES) št. 1370/2007 uporablja za koncesije za storitve avtobusnega ali tramvajskega javnega potniškega prevoza. Prav tako bi bilo treba opozoriti, da se navedena uredba še naprej uporablja za pogodbe o izvajanju javnih storitev in za koncesije za storitve javnega potniškega prevoza z železnico ali podzemno železnico. Da bi pojasnili razmerje med to direktivo in Uredbo (ES) št. 1370/2007, bi bilo treba izrecno določiti, da se ta direktiva ne bi smela uporabljati za pogodbe o izvajanju javnih storitev zaradi opravljanja storitev javnega potniškega prevoza z železnico ali podzemno železnico, za sklepanje katerih bi bilo treba še naprej uporabljati navedeno uredbo. Če Uredba (ES) št. 1370/2007 nacionalnemu pravu dopušča, da odstopa od njenih pravil, bi morale imeti države članice v nacionalnem pravu še naprej možnost določiti, da se morajo pogodbe o izvajanju storitev javnega potniškega prevoza z železnico ali podzemno železnico sklepati po postopku, ki je v skladu z njihovimi splošnimi pravili o javnem naročanju.

(36)

Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za nekatere storitve v sili, če jih izvajajo neprofitne organizacije ali združenja, saj bi težko ohranili posebno naravo teh organizacij, če bi bilo izvajalce storitev treba izbirati v skladu s postopki iz te direktive. Vendar pa izključitev ne bi smela preseči nujno potrebnega; zato bi bilo treba izrecno določiti, da ne bi smeli izključiti storitev prevoza bolnikov z reševalnimi vozili. V zvezi s tem je treba tudi pojasniti, da skupina 601 iz nomenklature CPV „storitve kopenskega prevoza“ ne zajema storitev reševalnih vozil, ki so v razredu CPV 8514. Pojasniti bi bilo torej treba, da bi morala za storitve, ki so zajete s kodo CPV 85143000-3, pri katerih gre izključno za prevoz bolnikov z reševalnimi vozili, veljati posebna ureditev, določena za socialne in druge storitve (v nadaljnjem besedilu: enostavnejša ureditev) Posledično bi enostavnejša ureditev veljala tudi za mešana javna naročila za opravljanje storitev reševalnih vozil na splošno, če bi bila vrednost storitev za prevoz bolnikov z reševalnimi vozili višja od vrednosti drugih storitev reševalnih vozil;

(37)

V nekaterih primerih je javni naročnik ali združenje javnih naročnikov edino, ki lahko opravlja določeno storitev, za kar ima na podlagi zakonov ali drugih objavljenih predpisov, ki so skladni s PDEU, izključno pravico. Pojasniti bi bilo treba, da se ta direktiva ne uporablja za oddajo javnih naročil storitev takemu javnemu naročniku ali združenju javnih naročnikov.

(38)

Obstaja precejšnja pravna negotovost glede vprašanja, v kolikšni meri bi morale biti pogodbe o izvedbi javnega naročila, sklenjene med javnimi naročniki, zajete v pravilih o javnem naročanju. Države članice in celo javni naročniki si zadevno sodno prakso Sodišča Evropske unije razlagajo različno. Glede na to, da naj bi se ta sodna praksa uporabljala tudi za javne organe, kadar delujejo v sektorjih, zajetih v tej direktivi, je primerno zagotoviti, da se v tej direktivi in Direktivi 2014/24/EU uporabljajo ista pravila, ki naj se v obeh razlagajo enako.

(39)

Mnogi naročniki so organizirani kot gospodarska skupina, ki lahko združuje več posameznih podjetij; pogosto imajo posamezna podjetja točno določeno vlogo v okviru gospodarske skupine. Zato je primerno izključiti določena javna naročila storitev, blaga in gradenj, ki se oddajo povezanemu podjetju, katerega glavna dejavnost je zagotavljanje teh storitev, blaga ali gradenj skupini, katere del je, in ne njihovo ponujanje na trgu. Primerno je tudi, da se izključijo določena javna naročila storitev, blaga in gradenj, ki jih naročnik odda skupnemu podjetju, katerega del je in ki ga je ustanovilo več naročnikov za opravljanje dejavnosti iz te direktive. Vendar je primerno zagotoviti, da ta izključitev ne povzroči izkrivljanja konkurence v korist podjetij ali skupnih podjetij, ki so povezana z naročniki; primerno je zagotoviti ustrezen sklop pravil, zlasti z zgornjo mejo, v okviru katere lahko podjetja ustvarijo del svojega prometa na trgu ter nad katero bi izgubila možnost, da se jim javna naročila oddajo brez javnih razpisov, ter za sestavo skupnih podjetij in trdnost povezav med temi skupnimi podjetji in naročniki, ki jih sestavljajo.

(40)

Primerno je tudi pojasniti razmerja med določbami o sodelovanju med javnimi organi in določbami o oddaji javnih naročil povezanim podjetjem ali v okviru skupnih podjetij.

(41)

Podjetja bi se morala šteti za povezana podjetja, če med naročnikom in zadevnim podjetjem obstaja neposreden ali posreden prevladujoč vpliv ali ima nad njima prevladujoč vpliv drugo podjetje; v tej zvezi udeležba zasebnega kapitala kot taka ne bi smela biti pomembna. Preverjanje, ali je posamezno podjetje povezano z določenim naročnikom, bi moralo biti mogoče izvesti na čim enostavnejši način. Ker je treba morebiten obstoj takšnega neposrednega ali posrednega prevladujočega vpliva preveriti že zaradi odločanja o tem, ali je treba letne računovodske izkaze zadevnih podjetij in naročnikov konsolidirati, bi bilo treba podjetja v primeru konsolidacije njihovih letnih računovodskih izkazov tako šteti za povezana podjetja. Vendar se pravila Unije o konsolidiranih računovodskih izkazih v nekaterih primerih ne uporabljajo, na primer zaradi velikosti vključenih podjetij ali neizpolnjevanja nekaterih pogojev v zvezi z njihovo pravno obliko. V takšnih primerih – če se Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (17) ne uporablja – bo treba obstoj neposrednega ali posrednega prevladujočega vpliva preveriti ob upoštevanju lastništva, finančne udeležbe ali predpisov, ki urejajo delovanje teh podjetij.

(42)

Spodbujati bi bilo treba sofinanciranje programov raziskav in razvoja s strani industrije. Zato bi bilo treba pojasniti, da se ta direktiva uporablja samo, kadar takega sofinanciranja ni in kadar rezultati dejavnosti raziskav in razvoja pripadajo zadevnemu naročniku. To pa ne bi smelo izključevati možnosti, da izvajalec storitev, ki je te dejavnosti izvedel, o njih objavi poročilo, pod pogojem, da naročnik obdrži izključno pravico uporabe rezultatov dejavnosti raziskav in razvoja pri izvajanju svojih dejavnosti. Vendar pa uporabe te direktive ne bi smela preprečiti nikakršna navidezna izmenjava rezultatov dejavnosti raziskav in razvoja niti povsem simbolična udeležba pri plačilu izvajalca storitev.

(43)

Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za javna naročila, ki naj bi dovoljevala opravljanje dejavnosti, ki je predmet te direktive, niti za projektne natečaje, ki se organizirajo za opravljanje take dejavnosti, če je ta v državi članici, v kateri se opravlja, neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Zato je primerno obdržati postopek, ki se uporablja za vse sektorje iz te direktive ali njihove dele in ki bo omogočal upoštevanje učinkov sedanjega ali prihodnjega odpiranja konkurenci. Tak postopek bi moral zagotoviti pravno varnost za zadevne naročnike in ustrezen postopek odločanja ter v kratkem roku zagotoviti enotno uporabo prava Unije na tem področju. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba pojasniti, da se vse odločbe oziroma sklepi glede uporabe ustreznih določb iz člena 30 Direktive 2004/17/ES, sprejeti pred začetkom veljavnosti te direktive, uporabljajo še naprej.

(44)

Neposredno izpostavljenost konkurenci bi bilo treba oceniti na podlagi objektivnih kriterijev, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja ali njegovih zadevnih delov. Vendar to oceno otežujejo kratki roki, ki jih je treba spoštovati, in dejstvo, da mora temeljiti na informacijah, ki so Komisiji na voljo – bodisi iz že razpoložljivih virov bodisi iz informacij, pridobljenih v okviru uporabe člena 35 – in ki jih ni mogoče dopolniti z bolj zamudnimi metodami, vključno zlasti z javnimi preiskavami zadevnih gospodarskih subjektov. Ocena neposredne izpostavljenosti konkurenci, ki se lahko opravi v okviru te direktive, zato ne posega v polno uporabo konkurenčnega prava.

(45)

Pri ocenjevanju, ali je dani sektor neposredno izpostavljen konkurenci oziroma ali so konkurenci izpostavljeni njegovi deli, bi bilo treba preučiti tako imenovani „relevantni geografski trg“, to je specifično območje, na katerem zadevno dejavnost ali njene dele izvaja zadevni gospodarski subjekt. Ker je ta pojem ključnega pomena za ocenjevanje, bi ga bilo treba ustrezno opredeliti na podlagi veljavnih pojmov iz prava Unije. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da se relevantni geografski trg morebiti ne ujema z ozemljem zadevne države članice; zato bi lahko bile odločitve glede uporabe izjeme omejene na dele ozemlja zadevne države članice.

(46)

Šteti bi se moralo, da sta izvajanje in uporaba ustrezne zakonodaje Unije o odprtju danega sektorja ali njegovega dela zadosten razlog za domnevo, da je do zadevnega trga zagotovljen prost dostop. Tako ustrezno zakonodajo bi bilo treba določiti v prilogi, ki jo lahko posodablja Komisija. Komisija bi morala pri posodabljanju navedene priloge upoštevati zlasti morebitno sprejetje ukrepov, ki bi omogočili, da se konkurenci resnično odprejo tudi drugi sektorji poleg tistih, za katere je zakonodaja že navedena v navedeni prilogi, kot je na primer nacionalni železniški potniški promet.

(47)

Če prostega dostopa do danega trga ni mogoče predpostavljati na podlagi izvajanja ustrezne zakonodaje Unije, bi bilo treba dokazati, da je takšen dostop pravno in dejansko prost. Če država članica uporabo pravnega akta Unije o odprtju danega sektorja konkurenci razširi na primere zunaj področja uporabe navedenega pravnega akta – denimo Direktivo 94/22/ES uporabi za sektor premogovništva ali Direktivo 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (18) za potniške storitve na nacionalni ravni – bi bilo treba to okoliščino upoštevati pri ocenjevanju, ali je dostop do zadevnega sektorja prost.

(48)

Neodvisni nacionalni organi, kot so sektorski regulatorji ali organi za konkurenco, imajo običajno specializirano znanje in izkušnje ter informacije, ki bi bili relevantni pri ocenjevanju, ali je dana dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen, oziroma ali to velja za njene dele. Zahtevkom za izjemo bi torej po potrebi morali priložiti ali vanje vključiti posodobljeno mnenje o konkurenčnih razmerah v zadevnem sektorju, ki ga sprejme neodvisen nacionalni organ, pristojen za zadevno dejavnost.

Če neodvisni nacionalni organ, pristojen za zadevno dejavnost, ne sprejme obrazloženega in utemeljenega mnenja, bi bilo za oceno zahtevka za izjemo potrebno več časa. Roke, ki jih ima Komisija na voljo za izvedbo takih ocen, bi bilo torej treba ustrezno prilagoditi.

(49)

Komisija bi vedno morala preučiti zahtevke, ki upoštevajo podrobna pravila za uporabo postopkov za ugotavljanje, ali je dana dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen, oziroma ali to velja za njene dele. Prav tako pa bi bilo treba pojasniti, da zaradi morebitne kompleksnosti takih zahtevkov morda ni vedno možno zagotoviti, da se v veljavnih rokih sprejmejo izvedbeni akti, v katerih se določi, ali je dana dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen, oziroma ali to velja za njene dele.

(50)

Pojasniti bi bilo treba, da bi Komisija morala imeti možnost, da od držav članic ali naročnikov zahteva predložitev informacij ali pa dopolnitev oziroma pojasnitev že danih informacij. Komisija bi za to morala določiti ustrezen rok, pri katerem bi se upoštevali dejavniki, kot so kompleksnost zahtevanih informacij in težavnost dostopa do njih, pri čemer bi bilo treba ustrezno upoštevati tudi to, da mora Komisija spoštovati roke, določene za sprejetje izvedbenega akta.

(51)

Zaposlitev in poklic prispevata k vključevanju v družbo in sta ključna elementa pri zagotavljanju enakih možnosti za vse. V tem okviru so lahko invalidska podjetja zelo pomembna. Enako velja za druga socialna podjetja, katerih glavni cilj je podpreti družbeno in poklicno vključevanje ali ponovno vključevanje invalidnih in prikrajšanih oseb, na primer brezposelnih, pripadnikov prikrajšanih manjšin ali drugače socialno marginaliziranih skupin. Vendar se lahko zgodi, da taka podjetja pod običajnimi konkurenčnimi pogoji ne morejo dobiti naročil. Zato je primerno določiti, da lahko države članice pravico do sodelovanja v postopkih javnega naročanja ali določenih sklopov teh javnih naročil pridržijo za taka podjetja ali da izvedbo javnih naročil pridržijo za programe zaščitnega zaposlovanja.

(52)

Zaradi ustrezne vključitve okoljskih in socialnih zahtev ter zahtev s področja dela v postopke javnega naročanja je nadvse pomembno, da države članice in naročniki z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da so izpolnjene obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki veljajo na kraju izvajanja gradenj ali opravljanja storitev in izhajajo iz zakonov, uredb, odredb in sklepov, sprejetih na nacionalni ravni in na ravni Unije, pa tudi iz kolektivnih pogodb, če so takšna pravila in njihova uporaba skladna s pravom Unije. Pri izvajanju javnega naročila bi bilo treba spoštovati tudi obveznosti, ki izvirajo iz mednarodnih sporazumov, ki so jih ratificirale vse države članice in so navedeni v Prilogi XIV. Vendar pa navedeno nikakor ne bi smelo preprečevati uporabe za delavce ugodnejših pogojev zaposlitve.

Ustrezne ukrepe bi bilo treba izvajati v skladu z osnovnimi načeli prava Unije, da se zagotovi zlasti enaka obravnava. Takšne ustrezne ukrepe bi bilo treba izvajati v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES (19) in na način, ki zagotavlja enako obravnavo ter ni neposredno ali posredno diskriminatoren do gospodarskih subjektov in delavcev iz drugih držav članic.

(53)

Za kraj opravljanja storitev bi moral šteti kraj, v katerem se izvajajo značilne naloge. Če se storitve opravljajo na daljavo, kot na primer storitve klicnih centrov, bi bilo treba šteti, da je kraj opravljanja storitve kraj, v katerem se izvajajo, ne glede na kraje in države članice, ki so jim storitve namenjene.

(54)

Zadevne obveznosti bi se lahko odražale v določilih pogodbe o izvedbi javnega naroča. Prav tako bi moralo bilo možno v pogodbe vključiti določila za zagotavljanje upoštevanja kolektivnih pogodb v skladu s pravom Unije. Neizpolnjevanje zadevnih obveznosti bi se lahko obravnavalo kot huda kršitev s strani zadevnega gospodarskega subjekta, zaradi katere je lahko ta gospodarski subjekt izključen iz postopka oddaje javnega naročanja.

(55)

Upoštevanje določb okoljskega, socialnega in delovnega prava bi bilo treba spremljati v ustreznih fazah postopka javnega naročanja, to je pri uporabi splošnih načel, ki urejajo izbor udeležencev in oddajo javnih naročil, pri uporabi pogojev za izključitev in pri uporabi določb v zvezi z neobičajno nizkimi ponudbami. Preverjanje, potrebno v ta namen, bi bilo treba izvajati v skladu z ustreznimi določbami te direktive, zlasti določbami, ki urejajo dokazila in lastne izjave.

(56)

Nobena določba v tej direktivi ne bi smela preprečiti uvedbe ali uveljavitve ukrepov, potrebnih za varovanje javnega reda, javne morale, javne varnosti, zdravja, življenja ljudi in živali, ohranitve rastlinskega življenja, ali drugih okoljskih ukrepov, zlasti zaradi trajnostnega razvoja, pod pogojem, da so ti ukrepi v skladu s PDEU.

(57)

Raziskave in inovacije, vključno z ekološkimi in socialnimi inovacijami, so med glavnimi gibali prihodnje rasti in v središču strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Naročniki bi morali zagotoviti najboljšo strateško uporabo naročil za spodbujanje inovacij. Naročanje inovativnega blaga, gradenj in storitev ima ključno vlogo pri povečanju učinkovitosti in kakovosti javnih storitev ter spopadanju z velikimi družbenimi izzivi. Prispeva k doseganju najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno ter širših gospodarskih, okoljskih in družbenih koristi v smislu oblikovanja novih idej, njihovega prenosa v inovativne proizvode in storitve ter s tem spodbujanja trajnostne gospodarske rasti.

Opozoriti bi bilo treba, da je bilo v sporočilu Komisije z dne 14. decembra 2007 z naslovom „Predkomercialna naročila: spodbujanje inovacij za zagotavljanje visokokakovostnih trajnostnih javnih storitev v Evropi“ opredeljenih več modelov javnega naročanja, ki zadevajo naročanje tistih raziskovalnih in razvojnih storitev, ki ne spadajo v področje uporabe te direktiv. Ti modeli bi bili še naprej na voljo, a tudi ta direktiva bi morala prispevati k lažjemu javnemu naročanju na področju inovacij in državam članicam pomagati pri doseganju ciljev Unije inovacij.

(58)

Zaradi pomembnosti inovacij bi bilo treba naročnike spodbujati, da variantne ponudbe dovolijo čim pogosteje. Zato bi bilo naročnike treba opozoriti, da morajo pred navedbo, da so variantne ponudbe dovoljene, opredeliti minimalne zahteve, ki jih morajo take ponudbe izpolnjevati.

(59)

Če rešitve, ki na trgu že obstajajo, ne morejo zadostiti potrebi po razvoju inovativnega proizvoda, storitve ali gradnje ter po njeni naknadni nabavi, bi morali naročniki imeti dostop do posebnega postopka javnega naročanja, kar zadeva javna naročila, ki spadajo v področje uporabe te direktive. Posebni postopek bi moral naročnikom omogočiti, da za razvoj in naknadno nabavo novega, inovativnega proizvoda, storitve ali gradnje sklenejo dolgoročno partnerstvo za inovacije, če se ta inovativni proizvod, storitev ali gradnja lahko zagotovi v skladu z dogovorjeno kakovostjo izvedbe in dogovorjenimi stroški, ne da bi bil za nabavo potreben ločen postopek oddaje javnega naročila. Partnerstvo za inovacije bi moralo temeljiti na postopkovnih pravilih, ki se uporabljajo za postopke s pogajanji s predhodnim javnim razpisom, javna naročila pa bi se morala oddati le na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo, kar je najprimernejše za primerjavo ponudb za inovativne rešitve. Partnerstvo za inovacije bi moralo biti tako pri zelo velikih kot pri manjših inovativnih projektih strukturirano tako, da bi lahko zagotovilo potrebno „povpraševanje trga“, ki bi spodbudilo razvoj inovativne rešitve brez zapiranja trga. Naročniki zato ne bi smeli uporabljati partnerstev za inovacije tako, da bi preprečevali, omejevali ali izkrivljali konkurenco. V nekaterih primerih bi sklenitev partnerstev za inovacije z več partnerji lahko prispevala k preprečevanju takšnih posledic.

(60)

Iz izkušenj je razvidno, da je konkurenčni dialog iz Direktive 2014/24/EU uporaben v primerih, pri katerih javni naročniki ne morejo opredeliti sredstev za zadovoljitev svojih potreb ali presoditi, kaj lahko ponudi trg v smislu tehničnih, finančnih ali pravnih rešitev. To se lahko zgodi zlasti pri inovativnih projektih, izvajanju pomembnih projektov na področju integrirane prometne infrastrukture, projektov za velika računalniška omrežja ali projektov, ki vključujejo kompleksno in strukturirano financiranje. Državam članicam bi torej morali dovoliti, da dajo to orodje na razpolago naročnikom. Javne naročnike bi bilo treba po potrebi spodbujati k imenovanju vodje projekta, ki bi zagotavljal dobro sodelovanje med gospodarskimi subjekti in javnim naročnikom v postopku oddaje javnega naročila.

(61)

Zaradi škodljivih učinkov na konkurenco bi se morali postopki s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa uporabljati samo v zelo izjemnih okoliščinah. Ta izjema bi morala biti omejena na primere, v katerih objava ni mogoča zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti in mu zanje ni mogoče pripisati odgovornosti, ali v katerih je že na samem začetku jasno, da objava ne bo spodbudila konkurence ali boljših rezultatov javnega naročanja, ne nazadnje zato, ker objektivno obstaja le en gospodarski subjekt, ki lahko izvede javno naročilo. To velja za umetnine, pri katerih identiteta umetnika sama po sebi določa enkratnost in unikatno vrednost umetniškega predmeta. Za ekskluzivnost so lahko tudi drugi razlogi, a uporabo postopka s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa lahko upraviči le objektivna ekskluzivnost, če ekskluzivnosti ni ustvaril sam naročnik zaradi prihodnjega postopka javnega naročanja.

Naročniki, ki se sklicujejo na to izjemo, bi morali navesti, zakaj ni razumnih alternativ ali nadomestil, kot na primer uporaba alternativnih distribucijskih kanalov, tudi zunaj države članice naročnika, ali razmislek o funkcionalno primerljivih gradnjah, blagu in storitvah.

Če se ekskluzivnost pojavi zaradi tehničnih razlogov, bi bilo treba te razloge za vsak primer posebej natančno opredeliti in upravičiti. Ti razlogi bi denimo lahko vključevali skorajšnjo tehnično nemožnost, da bi zahtevano kakovost izvedbe dosegel kak drug gospodarski subjekt, ali potrebo po uporabi posebnega znanja, orodij ali sredstev, ki jih ima na razpolago le en gospodarski subjekt. Tehnični razlogi lahko izvirajo tudi iz posebnih zahtev glede interoperabilnosti, ki jih je treba izpolniti, da se zagotovi delovanje gradenj, blaga ali storitev, ki so predmet naročila.

Postopek javnega naročanja ni uporaben, če se blago nabavi neposredno na blagovni borzi, vključno s tržnimi platformami za blago, kot so kmetijsko blago in surovine, ter energetskimi borzami, na katerih regulirana in nadzorovana večstranska struktura trgovanja že po naravi zagotavlja tržne cene.

(62)

Pojasniti bi bilo treba, da določbe v zvezi z varovanjem zaupnosti informacij nikakor ne preprečujejo javnega razkritja nezaupnih delov sklenjenih pogodb o izvedbi javnega naročila niti njihovih nadaljnjih sprememb.

(63)

Z elektronskimi informacijskimi in komunikacijskimi sredstvi se lahko zelo poenostavi objava naročil ter povečata učinkovitost in transparentnost postopkov javnega naročanja. Ta sredstva bi morala postati standardna sredstva sporočanja in izmenjave informacij v postopkih javnega naročanja, saj znatno povečujejo možnosti gospodarskih subjektov za sodelovanje v postopkih naročanja na celotnem notranjem trgu. V ta namen bi moralo postati obvezno naslednje: pošiljanje obvestil v elektronski obliki, dostopnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v elektronski obliki in – po prehodnem obdobju 30 mesecev – popolnoma elektronska komunikacija, to je komunikacija z elektronskimi sredstvi v vseh fazah postopka, vključno s pošiljanjem prijav za sodelovanje in zlasti pošiljanjem ponudb (elektronska predložitev ponudb). Državam članicam in naročnikom bi morali dovoliti, da na tem področju naredijo še več, če želijo. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da obvezna uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev v skladu s to direktivo naročnikom ne bi smela predpisovati elektronske obdelave ponudb niti ne bi smela nalagati elektronskega ocenjevanja ali avtomatske obdelave. V skladu s to direktivo pa obvezna uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev ne bi smela zadevati nobenih delov postopka javnega naročanja po oddaji javnega naročila niti notranje komunikacije pri naročniku.

(64)

Naročniki bi morali – razen v nekaterih posebnih primerih – uporabljati elektronska komunikacijska sredstva, ki so nediskriminatorna, splošno dostopna in interoperabilna s proizvodi informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne omejujejo dostopa do postopka javnega naročanja. Pri uporabi takšnih komunikacijskih sredstvih bi morali ustrezno upoštevati tudi dostopnost za invalidne osebe. Pojasniti bi bilo treba, da obvezna uporaba elektronskih sredstev v vseh fazah postopka javnega naročanja ne bi bila ustrezna, niti če bi bila za to potrebna posebna orodja ali oblike datotek, ki niso splošno razpoložljive, niti če bi bila obdelava zadevnih sporočil možna samo z uporabo specializirane pisarniške opreme. Naročniki zato v nekaterih primerih, ki bi jih bilo treba izčrpno navesti, ne bi smeli biti primorani zahtevati uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev v postopku predložitve ponudb. Ta direktiva določa, da bi morali sem spadati tudi primeri, v katerih bi bila potrebna uporaba specializirane pisarniške opreme, ki naročnikom ni splošno dostopna, na primer tiskalniki širokega formata. V nekaterih postopkih javnega naročanja je lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedena zahteva za predložitev fizičnega modela ali makete, ki je naročniku ni mogoče predložiti z uporabo elektronskih sredstev. V takih primerih bi bilo treba model naročniku poslati po pošti ali drugi primerni kurirski službi.

Vendar bi bilo treba pojasniti, da bi morala biti uporaba drugih komunikacijskih sredstev omejena na tiste dele ponudbe, za katere se elektronska komunikacijska sredstva ne zahtevajo.

Primerno je pojasniti, da bi morali naročniki imeti možnost, da določijo največjo velikost datotek, ki se lahko predložijo, kadar je to potrebno zaradi tehničnih razlogov.

(65)

V nekaterih izjemnih primerih bi naročnikom morali dovoliti, da ne uporabljajo elektronskih komunikacijskih sredstev, če bi bilo to potrebno zaradi varstva posebej občutljivih informacij. Pojasniti bi bilo treba, da bi morali v primeru, ko se lahko potrebna stopnja varstva zagotovi z uporabo elektronskih sredstev, ki niso splošno dostopna, uporabljati taka elektronska sredstva. Tak primer je lahko denimo, kadar naročniki zahtevajo, da se uporabljajo posebna varna komunikacijska sredstva, do katerih nudijo dostop.

(66)

Različni tehnični formati ali postopki ter standardi sporočanja bi lahko ovirali interoperabilnost, ne le znotraj posamezne države članice, temveč tudi in zlasti med državami članicami. Za sodelovanje v postopku javnega naročanja, pri katerem se dovoli ali zahteva uporaba elektronskih katalogov, to je formata za predstavitev in razvrstitev informacij na način, ki je skupen vsem sodelujočim ponudnikom in ustrezen za elektronsko uporabo, bi na primer moral gospodarski subjekt zaradi odsotnosti standardizacije svoje kataloge prilagoditi posameznemu postopku javnega naročanja, kar pomeni, da bi moral zagotoviti zelo podobne informacije v različnih formatih glede na specifikacije zadevnega naročnika. Standardizacija formatov kataloga bi torej izboljšala raven interoperabilnosti, povečala učinkovitost ter tudi zmanjšala prizadevanje, ki se zahteva od gospodarskih subjektov.

(67)

Komisija bi morala pri preučitvi, ali obstaja potreba, da se z določitvijo obvezne uporabe nekaterih standardov zagotovi ali poveča interoperabilnost med različnimi tehničnimi formati ali standardi na področju postopkov in sporočanja, in – če ta potreba obstaja – katere standarde bi bilo treba uvesti, čim bolj upoštevati mnenja zadevnih zainteresiranih strani. Preučiti bi morala tudi, do katere mere gospodarski subjekti in naročniki v praksi že uporabljajo določen standard ter kako uspešna je ta uporaba. Komisija bi morala pred določitvijo obvezne uporabe kakršnega koli določenega standarda tudi pazljivo preučiti morebitne s tem povezane stroške, zlasti glede prilagoditev veljavnih rešitev pri elektronskem javnem naročanju, vključno z infrastrukturo, postopki ali programsko opremo.

Če zadevnih standardov ne razvije mednarodna, evropska ali nacionalna organizacija za standardizacijo, bi standardi morali izpolnjevati zahteve, ki veljajo za standarde na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, določene v Uredbi (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (20).

(68)

Pred določitvijo stopnje varnosti, zahtevane za elektronska komunikacijska sredstva, ki bodo uporabljena v različnih fazah postopka oddaje javnega naročila, bi morali države članice in naročniki oceniti sorazmernost med zahtevami za zagotavljanje pravilne in zanesljive identifikacije pošiljateljev zadevnega sporočila ter njegove celotne vsebine na eni strani in nevarnostjo težav na drugi strani, denimo v primeru, da sporočilo pošlje pošiljatelj, ki ni navedeni pošiljatelj. Če vse ostane nespremenjeno, bi to pomenilo, da za stopnjo varnosti, ki se zahteva na primer za elektronsko pošto s prošnjo za potrditev natančnega naslova, na katerem bo potekal informativni sestanek, ne bi bilo treba, da je enako visoka kot pri sami ponudbi, ki je za gospodarski subjekt zavezujoča. Na podlagi ocene sorazmernosti bi bile morda potrebne nižje stopnje varnosti v zvezi s ponovno predložitvijo elektronskih katalogov ali predložitvijo ponudb v okviru manjših razpisov na podlagi okvirnega sporazuma oziroma dostopom do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

(69)

Medtem ko bi morali biti bistveni deli postopka javnega naročanja, na primer dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, prijave za sodelovanje, potrditve interesa in ponudbe, zmeraj v pisni obliki, pa bi še vedno morala biti možna ustna komunikacija z gospodarskimi subjekti, če se njena vsebina do zadostne mere dokumentira. To je nujno za zagotavljanje ustrezne ravni transparentnosti, ki omogoča, da se preveri upoštevanje načela enake obravnave. Zlasti je bistveno, da se ustna komunikacija s ponudniki, ki bi lahko vplivala na vsebino in oceno ponudb, dokumentira v zadostni meri in z ustreznimi sredstvi, na primer pisnimi ali zvočnimi zapisi ali povzetki glavnih delov komunikacije.

(70)

Na trgih javnega naročanja v Uniji se pojavlja močna težnja po združevanju povpraševanja javnih naročnikov z namenom doseganja ekonomije obsega, vključno z nižjimi cenami in transakcijskimi stroški, ter izboljšanja in profesionalizacije vodenja postopkov javnega naročanja. To se lahko doseže z združevanjem naročil večjega števila zadevnih naročnikov ali pa z združevanjem javnih naročil v smislu obsega in vrednosti javnih naročil v daljšem obdobju. Vendar bi bilo treba združevanje in centralizacijo javnih naročil skrbno spremljati, da se preprečita čezmerna koncentracija kupne moči in nedovoljeno dogovarjanje ter da se ohranijo transparentnost, konkurenca in možnosti MSP za dostop do trga.

(71)

Uporaba okvirnih sporazumov je lahko učinkovita tehnika javnega naročanja po vsej Uniji; vendar je treba povečati konkurenco, in sicer z izboljšanjem transparentnosti javnega naročanja, ki se izvaja z okvirnimi sporazumi, in dostopa do njega. Zato je primerno, da se pregledajo določbe, ki se uporabljajo za te sporazume, predvsem da se oddaja posameznih, na sporazumu temelječih naročil določi na podlagi objektivnih pravil in kriterijev, na primer prek manjšega razpisa, in se omeji trajanje okvirnih sporazumov.

(72)

Pojasniti bi bilo treba tudi, da se morajo naročila na podlagi okvirnega sporazuma sicer oddati pred koncem veljavnosti samega okvirnega sporazuma, ni pa potrebno, da bi bilo trajanje posameznega naročila, ki temelji na okvirnem sporazumu, enako trajanju navedenega okvirnega sporazuma, saj je po potrebi lahko krajše ali daljše. Treba bi bilo zlasti omogočiti, da se pri določanju trajanja posameznih naročil, ki temeljijo na okvirnem sporazumu, upoštevajo dejavniki, kot so čas, potreben za njihovo izvedbo, predvideno vzdrževanje opreme s pričakovano življenjsko dobo več kot osmih let ali obsežno usposabljanje osebja, potrebno za izvedbo naročila.

Pojasniti bi bilo treba tudi, da lahko obstajajo primeri, v katerih bi bilo treba dovoliti, da trajanje samih okvirnih sporazumov preseže osem let. Taki primeri, ki bi jih bilo treba ustrezno utemeljiti, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma, se lahko pojavijo na primer, kadar gospodarski subjekt potrebuje opremo, katere amortizacijska doba je daljša od osmih let in ki mora biti na razpolago kadar koli v celotnem obdobju trajanja okvirnega sporazuma. Zlasti pri gospodarskih javnih službah, namenjenih zagotavljanju bistvenih javnih storitev, se lahko zgodi, da bo treba določiti daljše obdobje trajanja okvirnih sporazumov in daljše trajanje posameznih naročil; na primer pri okvirnih sporazumih za zagotavljanje rednih in izrednih vzdrževalnih del na omrežjih, zaradi česar bo morda potrebna draga oprema, ki jo bo uporabljalo osebje, ki se je pred tem udeležilo visoko specializiranega ad hoc usposabljanja, namenjenega zagotavljanju neprekinjenega izvajanja storitve in zmanjšanju možnih motenj.

(73)

Pridobljene izkušnje so pokazale, da je treba prilagoditi tudi pravila o dinamičnih nabavnih sistemih, s čimer se naročnikom omogoči, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jih zagotavlja ta instrument. Sisteme je treba poenostaviti, zlasti pa bi jih bilo treba upravljati v obliki omejenega postopka, s čimer bi odpravili potrebo po okvirnih ponudbah, ki so se izkazale za eno večjih bremen, povezanih z dinamičnimi nabavnimi sistemi. Zato bi bilo treba vsakemu gospodarskemu subjektu, ki predloži prijavo za sodelovanje in izpolnjuje pogoje za sodelovanje, omogočiti sodelovanje v postopkih naročanja, ki se izvajajo v okviru dinamičnega nabavnega sistema v času njegove veljavnosti.

Ta nabavna tehnika naročniku omogoča, da ima zelo širok razpon ponudb in tako z močno konkurenco, kar zadeva običajno ali standardno blago, gradnje ali storitve, ki so na trgu splošno dostopni, zagotovi najbolj učinkovito porabo javnih sredstev.

(74)

Te prijave za sodelovanje bi bilo treba običajno preučiti v največ 10 delovnih dneh, saj naj bi ocenjevanje pogojev za sodelovanje potekalo na podlagi zahtev za dokumentacijo, ki jih določijo naročniki, po potrebi v skladu s poenostavljenimi določbami Direktive 2014/24/EU. Vendar so lahko naročniki ob prvi vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema kot odziv na prvo objavo obvestila o javnem naročilu ali povabila k potrditvi interesa soočeni s tako velikim številom prijav za sodelovanje, da utegnejo za njihovo preučitev potrebovati več časa. To bi moralo biti dopustno pod pogojem, da se nobeno posamezno javno naročilo ne začne, dokler niso pregledane vse prijave.

Naročnikom bi morali dovoliti, da sami določijo, na kakšen način nameravajo preučiti prijave za sodelovanje, lahko se na primer odločijo, da bodo prijave preučevali le enkrat tedensko, pod pogojem, da upoštevajo roke za preučitev vsake prijave za sodelovanje. Naročniki, ki v okviru dinamičnega nabavnega sistema uporabijo pogoje za izključitev ali sodelovanje iz Direktive 2014/24/EU, bi ustrezne določbe navedene direktive morali uporabiti enako kot javni naročniki, ki upravljajo dinamični nabavni sistem na podlagi Direktive 2014/24/EU.

(75)

Da bi izboljšali možnosti MSP za sodelovanje v velikem dinamičnem nabavnem sistemu, na primer takem, ki ga upravlja osrednji nabavni organ, bi moral imeti zadevni javni naročnik ali naročnik možnost, da sistem razdeli na objektivno opredeljene kategorije blaga, gradenj ali storitev. Take kategorije bi morale biti opredeljene glede na objektivne dejavnike, ki lahko vključujejo na primer največji dovoljeni obseg posameznih naročil, ki se lahko oddajo v zadevni kategoriji, ali določeno geografsko območje, na katerem se bodo izvedla posamezna naknadna naročila. Če je dinamični nabavni sistem razdeljen v kategorije, bi moral javni naročnik ali naročnik uporabljati pogoje za sodelovanje, ki so sorazmerni z značilnostmi zadevne kategorije.

(76)

Pojasniti bi bilo treba, da elektronske dražbe običajno niso ustrezne za nekatera javna naročila gradenj in nekatera javna naročila storitev, katerih predmet je intelektualna izvedba, na primer projektiranje gradenj, saj so predmet elektronskih dražb lahko le elementi, ustrezni za avtomatsko ocenjevanje z elektronskimi sredstvi, brez kakršnega koli posredovanja ali presojanja naročnika, torej elementi, ki so količinsko opredeljivi, da se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih.

Vendar bi bilo treba tudi pojasniti, da se lahko elektronske dražbe uporabljajo v postopku javnega naročanja za pridobitev določene pravice intelektualne lastnine. Obenem je treba opozoriti, da imajo naročniki do začetka elektronske dražbe še vedno možnost uporabiti pogoje za sodelovanje, da bi zmanjšali število kandidatov ali ponudnikov, vendar pa po njenem začetku ne bi smelo biti dovoljeno nobeno nadaljnje zmanjšanje števila ponudnikov, ki v njej sodelujejo.

(77)

Nove elektronske nabavne tehnike, kot so elektronski katalogi, se nenehno razvijajo. Elektronski katalogi so format za predstavitev in razvrstitev informacij na način, ki je skupen vsem sodelujočim ponudnikom in je ustrezen za elektronsko uporabo; na primer ponudbe, predstavljene v obliki preglednice. Naročniki bi morali imeti možnost, da zahtevajo elektronske kataloge v vseh razpoložljivih postopkih, pri katerih se zahteva uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev. Elektronski katalogi povečujejo konkurenco in racionalizirajo javno naročanje, zlasti v smislu prihrankov časa in finančnih sredstev. Vendar bi bilo treba določiti nekatera pravila, s katerimi bi zagotovili, da se pri tovrstni uporabi upošteva ta direktiva ter načela enake obravnave, nediskriminacije in transparentnosti. Zato uporaba elektronskih katalogov za predložitev ponudb ne bi smela pomeniti možnosti, da se gospodarski subjekti omejijo na pošiljanje svojih splošnih katalogov. Gospodarski subjekti bi splošne kataloge vseeno morali prilagoditi glede na posamezen postopek javnega naročanja. Taka prilagoditev zagotavlja, da katalog, poslan v odziv na določen postopek javnega naročanja, vsebuje le blago, gradnje ali storitve, za katere je gospodarski subjekt po tehtnem premisleku ocenil, da ustrezajo zahtevam naročnika. Pri tem bi morali gospodarskim subjektom dovoliti, da kopirajo informacije iz svojih splošnih katalogov, ne pa tudi, da predložijo cel splošni katalog. Če so dana zadostna jamstva za zagotavljanje sledljivosti, enake obravnave in predvidljivosti, bi bilo treba naročnikom poleg tega omogočiti pripravo ponudb za določena naročila na podlagi predhodno poslanih elektronskih katalogov, zlasti če je bila konkurenca ponovno odprta na podlagi okvirnega sporazuma ali če se uporablja dinamični nabavni sistem.

Če je ponudbe pripravil naročnik, bi moral imeti zadevni gospodarski subjekt možnost potrditi, da ponudba, ki jo je naročnik tako zasnoval, nima vsebinskih napak. Če so vsebinske napake prisotne, ponudba, ki jo je zasnoval naročnik, za gospodarski subjekt ne bi smela biti zavezujoča, razen če se napaka popravi.

Naročniki bi morali v skladu z zahtevami pravil za elektronska komunikacijska sredstva preprečiti neutemeljene ovire za dostop gospodarskih subjektov do postopkov javnega naročanja, v katerih je treba ponudbe oddati v predložiti elektronskih katalogov in ki zagotavljajo upoštevanje splošnih načel nediskriminacije in enake obravnave.

(78)

V večini držav članic se čedalje bolj uporabljajo centralizirane nabavne tehnike. Osrednji nabavni organi so proti plačilu ali brezplačno odgovorni za pridobitve, upravljanje dinamičnih nabavnih sistemov ali oddajo javnih naročil/sklepanje okvirnih sporazumov za druge javne naročnike ali naročnike. Naročnikom, za katere je sklenjen okvirni sporazum, bi moralo biti omogočeno, da ga uporabljajo za enkratna ali večkratna javna naročila. Zaradi velikega obsega javnih naročil lahko te tehnike prispevajo k večji konkurenci in bi morale pomagati pri profesionalizaciji javnega naročanja. Zato bi bilo treba na ravni Unije opredeliti osrednje nabavne organe, ki bi jih lahko uporabljali naročniki, treba pa bi bilo tudi pojasniti, da tovrstni organi delujejo na dva različna načina.

In sicer bi ti organi morali biti sposobni, da z nakupovanjem, skladiščenjem in ponovno prodajo delujejo kot veletrgovci, ali pa da z oddajanjem javnih naročil, upravljanjem dinamičnih nabavnih sistemov ali sklepanjem okvirnih sporazumov, ki jih uporabljajo naročniki, delujejo kot posredniki.

Taka posredniška vloga se lahko v nekaterih primerih opravlja tako, da se ustrezni postopki oddaje javnih naročil izvedejo samostojno, brez podrobnih navodil zadevnih naročnikov, v drugih primerih pa tako, da se ustrezni postopki oddaje izvedejo v skladu z navodili zadevnih naročnikov, v njihovem imenu in za njihov račun.

Nadalje bi bilo treba določiti pravila o razdelitvi odgovornosti za upoštevanje obveznosti iz te direktive, tudi glede pravnih sredstev, med osrednji nabavni organ in naročnike, ki naročajo pri osrednjem nabavnem organu ali prek njega. Kadar je osrednji nabavni organ izključno odgovoren za vodenje postopkov javnega naročanja, bi moral biti tudi izključno in neposredno odgovoren za njihovo zakonitost. Če naročnik vodi nekatere dele postopka, na primer ponovno odpiranje konkurence na podlagi okvirnega sporazuma ali oddajo posameznih naročil na podlagi dinamičnega nabavnega sistema, bi moral biti še naprej odgovoren za faze, ki jih vodi.

(79)

Naročnikom bi morali dovoliti, da javno naročilo storitev za zagotavljanje centraliziranih nabavnih dejavnosti osrednjemu nabavnemu organu oddajo brez uporabe postopkov javnega naročanja iz te direktive. Prav tako bi morali dovoliti, da taka javna naročila storitev zajemajo zagotavljanje pomožnih nabavnih dejavnosti. Javna naročila storitev za zagotavljanje pomožnih nabavnih dejavnosti bi se morala oddati v skladu s to direktivo, kadar jih osrednji nabavni organ ne izvaja v povezavi z zagotavljanjem centraliziranih nabavnih dejavnosti za zadevnega naročnika. Prav tako bi bilo treba opozoriti, da se ta direktiva ne bi smela uporabljati, kadar se centralizirane ali pomožne nabavne dejavnosti ne zagotavljajo z odplačno pogodbo, ki predstavlja javno naročilo v smislu te direktive.

(80)

Krepitev določb glede osrednjih nabavnih organov nikakor ne bi smela preprečiti sedanjih praks občasnega skupnega javnega naročanja, to je manj institucionaliziranega in sistematičnega skupnega javnega naročanja, ali ustaljene prakse uporabe ponudnikov storitev, ki pripravljajo in vodijo postopke naročanja v imenu in za račun naročnika ter v skladu z njegovimi navodili. Nasprotno pa bi morali pojasniti nekatere značilnosti skupnega javnega naročanja, saj bi slednje lahko imelo pomembno vlogo, ne nazadnje v zvezi z inovativnimi projekti.

Skupno javno naročanje ima lahko več različnih oblik: od usklajenega javnega naročanja s pripravo skupnih tehničnih specifikacij za gradnje, blago ali storitve, ki jih bo naročilo več naročnikov, od katerih bo vsak izvedel ločen postopek javnega naročanja, do primerov, pri katerih zadevni naročniki skupaj izvedejo en postopek javnega naročanja, pri čemer bodisi medsebojno sodelujejo bodisi enega naročnika pooblastijo za vodenje postopka javnega naročanja v imenu vseh naročnikov.

Če več naročnikov skupaj izvaja postopek javnega naročanja, bi morali biti skupno odgovorni za izpolnjevanje svojih obveznosti po tej direktivi. Kadar naročniki skupaj izvajajo le dele postopka javnega naročanja, pa bi morala skupna odgovornost veljati le za tiste dele postopka, ki se izvajajo skupaj. Vsak naročnik bi moral biti izključno odgovoren za postopke ali dele postopkov, ki jih izvaja sam, na primer oddajo javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma, upravljanje dinamičnega nabavnega sistema ali ponovno odprtje konkurence na podlagi okvirnega sporazuma.

(81)

Elektronska komunikacijska sredstva so še zlasti ustrezna za podporo centraliziranih nabavnih praks in orodij, saj nudijo možnost ponovne uporabe in avtomatske obdelave podatkov ter znižanja informacijskih in transakcijskih stroškov. Najprej bi bilo torej treba obvezno uporabo takih elektronskih komunikacijskih sredstev naložiti osrednjim nabavnim organom, hkrati pa spodbujati usklajevanje praks po vsej Uniji. Temu bi morala po prehodnem obdobju 30 mesecev slediti uvedba splošne obveznosti uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev v vseh postopkih javnega naročanja.

(82)

V zvezi s skupnim oddajanjem javnih naročil s strani naročnikov iz različnih držav članic se trenutno pojavljajo specifični pravni problemi v zvezi s kolizijo nacionalnih zakonodaj. Kljub temu, da Direktiva 2004/17/ES implicitno dovoljuje skupno čezmejno javno naročanje, pa se naročniki še vedno soočajo z znatnimi pravnimi in praktičnimi problemi pri javnem naročanju pri osrednjih nabavnih organih v drugih državah članicah ali pri skupnem oddajanju javnih naročil. Te probleme bi bilo treba odpraviti, da bi naročnikom omogočili, da kar najbolj izkoristijo potencial notranjega trga v smislu ekonomije obsega ter delitve tveganja in koristi, ne nazadnje pri inovativnih projektih z večjo stopnjo tveganja, kot jo lahko razumno prenese en sam naročnik. Zato bi bilo treba oblikovati nova pravila o skupnem čezmejnem javnem naročanju, s katerimi bi olajšali sodelovanje med naročniki ter z ustvarjanjem čezmejnih poslovnih priložnosti za dobavitelje in ponudnike storitev povečali koristi notranjega trga. S temi pravili bi bilo treba določiti pogoje za čezmejno uporabo osrednjih nabavnih organov in opredeliti veljavno zakonodajo o javnem naročanju, vključno z veljavno zakonodajo o pravnih sredstvih, za primere čezmejnih skupnih postopkov, ki bi dopolnjevala kolizijska pravila iz Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (21). Poleg tega bi morali naročniki iz različnih držav članic na podlagi nacionalnega prava ali prava Unije imeti možnost, da ustanovijo skupne pravne subjekte. Za takšno obliko skupnega javnega naročanja bi bilo treba določiti posebna pravila.

Vendar naročniki ne bi smeli izkoriščati možnosti skupnega čezmejnega javnega naročanja za obid obveznih pravil javnega prava, skladnim s pravom Unije, ki se zanje uporabljajo v državi članici, v kateri se nahajajo. Taka pravila bi lahko denimo zajemala določbe o transparentnosti in dostopu do dokumentov ali posebne zahteve glede sledljivosti občutljivega blaga.

(83)

Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo naročniki, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci in doseganje ciljev glede trajnosti. Zato bi bilo treba omogočiti predložitev ponudb, iz katerih je razvidna raznolikost tehničnih rešitev, standardov in tehničnih specifikacij na trgu, tudi tistih, oblikovanih na podlagi kriterijev glede delovanja, povezanih z življenjsko dobo in vzdržnostjo proizvodnega postopka gradenj, blaga in storitev.

Zaradi tega bi bilo treba tehnične specifikacije pripraviti tako, da se prepreči umetno omejevanje konkurence z zahtevami, ki dajejo prednost določenemu gospodarskemu subjektu s tem, da navajajo ključne značilnosti blaga, storitev ali gradenj, ki jih običajno zagotavlja ta gospodarski subjekt. Tehnične specifikacije, sestavljene v smislu zahtev po funkcionalnosti in delovanju, na splošno omogočajo, da se ta cilj doseže na najboljši možni način. Zahteve po funkcionalnosti in delovanju so tudi ustrezen način za spodbujanje inovacij v javnem naročanju in bi jih bilo treba čim bolj uporabljati. Naročniki bi morali v primeru sklicevanja na evropski standard ali, če tega ni, na nacionalni standard upoštevati ponudbe, ki temeljijo na drugih enakovrednih ureditvah, ki izpolnjujejo zahteve naročnikov in so enakovredne v smislu varnosti. Dokazilo o enakovrednosti z zahtevanim znakom bi moral zagotoviti gospodarski subjekt.

Kot dokaz enakovrednosti bi se lahko od ponudnikov zahtevala predložitev dokazila, ki ga preveri tretja oseba. Vendar se dovolijo tudi druga ustrezna dokazila, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca, če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do takih potrdil ali poročil o preizkusih ali jih ne more dobiti v ustreznih rokih, in sicer če zadevni gospodarski subjekt s tem dokaže, da gradnja, blago ali storitve ustrezajo zahtevam ali kriterijem, določenim v tehničnih specifikacijah, merilih za oddajo javnega naročila ali pogojih za izvedbo javnega naročila.

(84)

Naročniki morajo tehnične specifikacije za vsa javna naročila, ki naj bi jih uporabljale osebe – bodisi širša javnost bodisi uslužbenci naročnika – oblikovati tako, da upoštevajo kriterije dostopnosti za invalidne osebe ali oblikovanja, prilagojenega vsem uporabnikom, razen v ustrezno utemeljenih primerih.

(85)

Naročnikom, ki želijo naročiti gradnje, blago ali storitve z določenimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, bi bilo treba omogočiti sklicevanje na določene znake, kot so znak EU za okolje, (več)nacionalni okoljski znaki ali drugi znaki, pod pogojem, da so zahteve za znak povezane s predmetom naročila, kot je opis proizvoda in njegova predstavitev, vključno z zahtevami glede pakiranja. Ključno je še, da se te zahteve sestavijo in sprejmejo na podlagi objektivno preverljivih meril po postopku, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so državni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter da je znak dostopen in na voljo vsem zainteresiranim stranem. Pojasniti bi bilo treba, da so zainteresirane strani lahko javni ali zasebni subjekti, podjetja ali kakršne koli nevladne organizacije (organizacija, ki ni del vlade in ni tradicionalno profitno podjetje).

Pojasniti bi bilo treba tudi, da določeni nacionalni ali vladni subjekti ali organizacije lahko sodelujejo pri določanju zahtev v zvezi z znaki, ki jih lahko javni organi uporabljajo v povezavi z javnimi naročili, ne da bi ti subjekti ali organizacije pri tem izgubili status tretjih oseb. Sklicevanja na znake ne bi smela imeti učinka omejevanja inovacij.

(86)

Naročniki bi morali pri oblikovanju tehničnih specifikacij upoštevati zahteve, ki izhajajo iz prava Unije na področju varstva podatkov, zlasti v zvezi z načrtovanjem obdelave osebnih podatkov (vgrajeno varstvo podatkov).

(87)

Javno naročanje bi moralo biti prilagojeno potrebam MSP. Naročnike bi bilo treba spodbujati k uporabi kodeksa najboljših praks iz delovnega dokumenta služb Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Evropski kodeks najboljše prakse za poenostavitev dostopa MSP do pogodb o javnih naročilih“, ki zagotavlja smernice o uporabi okvira javnih naročil na način, ki bi k sodelovanju spodbujal MSP. Zato bi bilo treba izrecno določiti, da se naročila lahko razdelijo v sklope. To razdelitev bi lahko določili količinsko, pri čemer bi velikost posameznih naročil bolje prilagodili zmogljivostim MSP, ali pa kakovostno, to je v skladu z različnimi vključenimi dejavnostmi in specializacijami, da bi vsebino posameznega javnega naročila bolj prilagodili specializiranim sektorjem MSP, ali v skladu z različnimi poznejšimi fazami projekta. Velikost in predmet sklopov bi moral prosto določiti naročnik, ki bi v skladu z ustreznimi pravili o izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila moral imeti tudi možnost, da nekatere sklope odda brez uporabe postopkov iz te direktive. Državam članicam bi še naprej morali omogočiti, da si dodatno prizadevajo za spodbujanje sodelovanja MSP na trgu javnih naročil, in sicer bi lahko uvedle obveznost, da se preuči smiselnost razdelitve javnega naročil v sklope manjših naročil, lahko bi zahtevale, da naročniki upravičijo odločitev o nerazdelitvi javnega naročila na sklope, ali pa bi lahko uvedle obvezno razdelitev na sklope pod določenimi pogoji. Z istim namenom bi morali državam članicam tudi omogočiti, da zagotovijo načine neposrednih plačil podizvajalcem.

(88)

Kadar so javna naročila razdeljena na sklope, bi morali naročniki, na primer zaradi ohranjanja konkurence ali zagotavljanja zanesljivosti blaga, imeti možnost omejitve števila sklopov, za katere lahko gospodarski subjekt predloži ponudbo; prav tako bi morali imeti možnost omejitve števila sklopov, ki se lahko oddajo posameznemu ponudniku.

Vendar pa bi uresničitev cilja zagotovitve večjega dostopa MSP do javnih naročil lahko bila otežena, če bi bili naročniki primorani oddati vsak sklop posebej, tudi kadar bi to pomenilo precej manj ugodne rešitve v primerjavi z oddajo več ali vseh sklopov. Če je bila možnost uporabe take metode jasno določena vnaprej, bi torej naročniki morali imeti možnost, da s primerjalno oceno ponudb ugotovijo, ali bi ponudbe določenega ponudnika za določeno kombinacijo sklopov kot celota bolje ustrezale merilom za oddajo javnega naročila, določenim v skladu s to direktivo, v zvezi s temi sklopi kot ponudbe za vsak posamezen zadevni sklop. V tem primeru bi naročniki morali imeti možnost, da javno naročilo, ki združuje zadevne sklope, oddajo zadevnemu ponudniku. Pojasniti bi bilo treba, da bi morali naročniki pri opravljanju take primerjalne ocene najprej ugotoviti, katere ponudbe najbolje izpolnjujejo merila za oddajo javnega naročila, določena za vsak posamezen sklop, zatem pa jih primerjati s ponudbami posameznih ponudnikov za določeno kombinacijo sklopov kot celoto.

(89)

Za hitrejše in učinkovitejše postopke bi morali biti roki za sodelovanje v postopkih javnega naročanja čim krajši, ne da bi pri tem nastale neupravičene ovire za dostop gospodarskih subjektov s celotnega notranjega trga, zlasti MSP. Zato bi bilo treba upoštevati, da bi morali naročniki pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje upoštevati zlasti kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb, tudi če to pomeni določanje rokov, ki bodo daljši od minimalnih rokov iz te direktive. Uporaba elektronskih informacijskih in komunikacijskih sredstev, zlasti polna elektronska razpoložljivost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za gospodarske subjekte, ponudnike in kandidate ter elektronski prenos sporočil, pa po drugi strani zagotavlja večjo transparentnost in prihrani čas. Zato bi bilo treba omogočiti skrajšanje minimalnih rokov, ki veljajo za odprte postopke, in sicer v skladu s pravili iz Sporazuma GPA ter pod pogojem, da so ti roki skladni s posebnim načinom pošiljanja, določenim na ravni Unije. Naročnikom bi morali tudi omogočiti, da dodatno skrajšajo roke za prejem ponudb v odprtih postopkih, kadar zaradi nujnih primerov ni možno upoštevati rednih rokov v tovrstnih postopkih, ki pa bi bili s skrajšanimi roki še vedno možni. Le v izjemnih primerih, v katerih zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih zadevni naročnik ni mogel predvideti in mu zanje ni mogoče pripisati odgovornosti, rednega postopka ni možno izvesti niti s skrajšanimi roki, bi morali naročniki, če je to zares nujno, imeti možnost, da javna naročila oddajo na podlagi postopka s pogajanji brez predhodnega razpisa. To bi se lahko zgodilo, kadar je zaradi naravnih nesreč potrebno takojšnje ukrepanje.

(90)

Pojasniti bi bilo treba, da utegne biti zaradi potrebe po zagotovitvi, da imajo gospodarski subjekti dovolj časa za pripravo sprejemljivih ponudb, potrebno podaljšanje prvotno določenih rokov. Tako bi bilo zlasti v primeru bistvenih sprememb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da bi morali v tem primeru bistvene spremembe razumeti kot spremembe – zlasti tehničnih specifikacij – zaradi katerih bi gospodarski subjekti potrebovali več časa za ustrezno obravnavo in odziv. Morali pa bi pojasniti, da take spremembe ne bi smele biti tako velike, da bi omogočile sodelovanje drugih kandidatov, ki prvotno niso bili izbrani, ali da bi v postopek javnega naročanja pritegnile dodatne udeležence. To bi se zgodilo zlasti v primeru, če bi se zaradi teh sprememb javno naročilo ali okvirni sporazum bistveno razlikovala od prvotno zasnovane oblike v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

(91)

Treba bi bilo pojasniti, da bi naročniki morali poslati informacije glede nekaterih odločitev, sprejetih med postopkom javnega naročanja, vključno z odločitvijo o tem, da ne oddajo javnega naročila ali da ne sklenejo okvirnega sporazuma, ne da bi kandidati ali ponudniki zanje morali zaprositi. Opozoriti bi bilo treba tudi, da morajo naročniki v skladu z Direktivo Sveta 92/13/EGS (22) zadevnim kandidatom in ponudnikom poslati povzetek ustreznih razlogov za nekatere ključne odločitve, sprejete v postopku javnega naročanja, ne da bi ti zanj morali zaprositi. Na koncu bi bilo treba pojasniti, da bi kandidati in ponudniki morali imeti možnost, da zaprosijo za podrobnejše informacije glede teh razlogov, ki bi jim jih naročniki morali priskrbeti, razen če obstajajo tehtni razlogi proti temu. Ti razlogi bi morali biti določeni v tej direktivi. Da bi zagotovili potrebno transparentnost v okviru postopkov javnega naročanja, ki vključujejo pogajanja in dialoge s ponudniki, bi morali ponudniki, ki so predložili dopustno ponudbo, prav tako imeti možnost, da zaprosijo za informacije o poteku in napredovanju postopka, razen če obstajajo tehtni razlogi proti temu.

(92)

Kolikor je to skladno s potrebo, da se zagotovi premišljena poslovna praksa in obenem omogoči največja možna prožnost, je primerno določiti, da se v zvezi z zahtevami glede ekonomskih in finančnih zmogljivosti in listinskih dokazov uporabi Direktiva 2014/24/EU. Naročnikom bi moralo biti dovoljeno, da uporabljajo pogoje za sodelovanje iz navedene direktive in da morajo v takšnem primeru potem uporabljati določbe, ki zadevajo zlasti omejitev za zahteve v zvezi z minimalnim prometom in uporabo enotnega evropskega dokumenta v zvezi z oddajo javnega naročila.

(93)

Naročniki bi morali imeti možnost zahtevati, da se med izvajanjem javnega naročila uporabljajo ukrepi ali sistemi za okoljsko ravnanje. S sistemi za okoljsko ravnanje – ne glede na to, ali so registrirani na podlagi instrumentov Unije, kot je Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (23), ali ne – se lahko dokaže, da je gospodarski subjekt tehnično sposoben za izvedbo javnega naročila. Če zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do sistemov registracije za okoljsko ravnanje ali nima možnosti za registracijo v predvidenih rokih, bi bilo treba namesto takih sistemov kot dokaz sprejeti opis ukrepov, ki jih gospodarski subjekt izvaja za zagotovitev enake ravni varstva okolja.

(94)

Pojem merila za oddajo javnega naročila je bistven pojem te direktive, zato je pomembno, da so zadevne določbe, kolikor je mogoče, enostavne in razumljive. To je mogoče doseči z uporabo izraza „ekonomsko najugodnejša ponudba“ kot glavnega koncepta, saj bi bilo vse uspešne ponudnike navsezadnje treba izbrati glede na to, katera med ponujenimi rešitvami je po mnenju posameznega naročnika najboljša z ekonomskega vidika. V izogib zamenjavi z merilom za oddajo javnega naročila, ki je v direktivah 2004/17/ES in 2004/18/ES poimenovano kot „ekonomsko najugodnejša ponudba“, bi morali za ta koncept uporabiti drug izraz, to je „najboljše razmerje med ceno in kakovostjo“. Razlagati bi ga bilo torej treba v skladu z ustrezno sodno prakso glede navedenih direktiv, razen kadar je rešitev, ki je navedena v tej direktivi, očitno bistveno drugačna.

(95)

Javna naročila bi bilo treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotavljajo skladnost z načeli transparentnosti, nediskriminacije in enake obravnave, da bi zagotovili objektivno primerjavo relativne vrednosti ponudb, s čimer bi v razmerah učinkovite konkurence določili, katera ponudba je ekonomsko najugodnejša. Izrecno bi bilo treba določiti, da bi morala biti ekonomska najugodnejša ponudba ocenjena glede na najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, pri čemer bi moral biti vedno vključen vidik cene ali stroškov. Prav tako bi bilo treba pojasniti, da bi tako oceno ekonomsko najugodnejše ponudbe lahko opravili tudi zgolj na podlagi cene ali stroškovne učinkovitosti. Poleg tega je primerno opozoriti, da imajo naročniki možnost, da ustrezne standarde kakovosti določijo s tehničnimi specifikacijami ali pogoji za izvedbo javnega naročila.

Da bi spodbudili javno naročanje, bolj usmerjeno v kakovost, bi morali državam članicam dovoliti, da prepovejo ali omejijo uporabo merila, temelječega izključno na ceni ali stroških, pri oceni ekonomsko najugodnejše ponudbe, če se jim to zdi primerno.

Da bi zagotovili upoštevanje načela enake obravnave pri oddaji javnih naročil, bi morali naročniki uvesti potrebno transparentnost, da bi lahko bili vsi ponudniki ustrezno obveščeni o merilih in ureditvah, ki se bodo uporabljali pri odločitvi o oddaji javnega naročila.

Naročniki bi zato morali navesti merila za oddajo naročila in relativne ponderje za vsako od teh meril. Naročnikom pa bi morali dovoliti, da v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih morajo biti sposobni obrazložiti, odstopajo od obveznosti navedbe ponderjev za merila, kadar je ponderje nemogoče določiti vnaprej, zlasti zaradi kompleksnosti javnega naročila. V takih primerih bi morali navesti merila v padajočem zaporedju po pomembnosti.

(96)

Člen 11 PDEU zahteva, da je treba zahteve varstva okolja vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja. Ta direktiva pojasnjuje, kako lahko naročniki prispevajo k varstvu okolja in spodbujanju trajnostnega razvoja, hkrati pa zagotavlja, da lahko za svoja javna naročila dosežejo najboljše razmerje med kakovostjo in ceno.

(97)

Naročniki bi morali pri ocenjevanju najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo določiti ekonomska in kakovostna merila za oddajo javnega naročila, povezana s predmetom javnega naročila, na podlagi katerih bodo preučili ponudbe, da bi ugotovili, katera od njih je z vidika naročnika ekonomsko najugodnejša. Ta merila bi torej morala omogočati primerjalno oceno ravni izvedbe posameznega ponudnika glede na predmet javnega naročila, kakor je opredeljeno v tehničnih specifikacijah. V tej direktivi je v zvezi z najboljšim razmerjem med ceno in kakovostjo določen neizčrpen seznam možnih meril za oddajo javnega naročila. Naročnike bi bilo treba spodbujati, da izbirajo merila za oddajo javnega naročila, ki jim bodo omogočala pridobitev visokokakovostnih gradenj, blaga in storitev, ki najbolj ustrezajo njihovim potrebam.

Izbrana merila za oddajo javnega naročila naročniku ne bi smela omogočati neomejene svobode izbire, zagotoviti bi morala možnost učinkovite in poštene konkurence, dopolnjevati pa bi jih morale zahteve, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki.

Da bi ugotovili, katera ponudba je ekonomsko najugodnejša, odločitev o oddaji javnega naročila ne bi smela temeljiti le na merilih, ki niso povezana s stroški. Kakovostna merila bi torej moralo dopolnjevati merilo stroškov, to pa bi lahko bila – po izbiri naročnika – bodisi cena bodisi pristop stroškovne učinkovitosti, na primer izračun stroškov v življenjski dobi. Vendar merila za oddajo javnega naročila ne bi smela vplivati na uporabo nacionalnih določb, ki določajo plačilo nekaterih storitev ali postavljajo fiksne cene za določeno blago.

(98)

Če nacionalni predpisi določajo plačilo nekaterih storitev ali postavljajo fiksne cene za določeno blago, bi bilo treba pojasniti, da je še vedno mogoče oceniti razmerje med kakovostjo in ceno na podlagi drugih dejavnikov, kot zgolj ceni ali plačilu. Glede na zadevno storitev ali proizvod bi taki dejavniki lahko na primer vključevali pogoje dobave in plačila, vidike, povezane s poprodajnimi storitvami (na primer obseg svetovalnih in nadomestnih storitev), ali okoljske oziroma socialne vidike (na primer ali so knjige tiskane na recikliranem papirju ali papirju, pridobljenem s trajnostno proizvodnjo lesa, stroški iz naslova zunanjih okoljskih vplivov, ali se je spodbujalo družbeno vključevanje prikrajšanih oseb ali pripadnikov ranljivih skupin med osebami, zadolženimi za izvedbo javnega naročila). Glede na to, da obstajajo številne možnosti za oceno razmerja med kakovostjo in ceno na podlagi vsebinskih meril, bi se morali izogibati uporabi oblikovanja sklopov kot edinega načina za oddajo javnega naročila.

(99)

Kadar koli kakovost zaposlenega osebja vpliva na raven izvedbe javnega naročila, bi bilo treba naročnikom tudi omogočiti, da kot merilo za oddajo javnega naročila uporabijo organiziranost, usposobljenost in izkušnje osebja, zadolženega za izvedbo zadevnega javnega naročila, saj to lahko vpliva na kakovost izvedbe javnega naročila in posledično na ekonomsko vrednost ponudbe. To bi na primer lahko veljalo za javnega naročila intelektualnih storitev, denimo svetovanje ali arhitekturne storitve. Naročniki, ki uporabljajo to možnost, bi morali z ustreznimi pogodbenimi sredstvi zagotoviti, da osebje, zadolženo za izvajanje javnega naročila, dejansko izpolnjuje določene standarde kakovosti ter da je to osebje mogoče nadomestiti le s soglasjem naročnika, ki potrdi, da je nadomestno osebje enako kakovostno.

(100)

Izjemno pomembno je, da se v celoti izkoristijo možnosti javnega naročanja za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da je javno naročanje bistveno za spodbujanje inovacij, ki so zelo pomembne za prihodnjo rast v Evropi. Zaradi znatnih razlik med posameznimi sektorji in trgi pa ne bi bilo primerno postavljati splošnih obveznih zahtev za javno naročanje na področju okolja, sociale in inovacij.

Zakonodajalec Unije je že določil obvezne zahteve v zvezi z javnim naročanjem za doseganje posebnih ciljev v sektorjih vozil za cestni prevoz (Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta (24)) in pisarniške opreme (Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (25)). Poleg tega je opredelitev skupnih metodologij za izračun stroškov v življenjski dobi znatno napredovala.

Zato se zdi primerno nadaljevati v tej smeri in zakonodaji posameznih sektorjev prepustiti, da ob upoštevanju specifičnih politik in razmer, ki prevladujejo v zadevnem sektorju, določi zavezujoče cilje, ter spodbujati razvoj in uporabo evropskih pristopov k izračunu stroškov v življenjski dobi, da bi se dodatno okrepila uporaba javnega naročanja za doseganje trajnostne rasti.

(101)

Te ukrepe, sprejete za posamezne sektorje, bi bilo treba dopolniti s prilagoditvijo direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES, ki naročnikom dajejo možnost, da v svojih strategijah naročanja uresničujejo cilje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Zato bi bilo treba pojasniti, da lahko naročniki ekonomsko najugodnejšo ponudbo – če se ta ne oceni samo na podlagi cene – in najnižjo ceno določijo na podlagi pristopa izračuna stroškov v življenjski dobi. Pojem izračuna stroškov v življenjski dobi vključuje vse stroške v življenjski dobi gradenj, blaga ali storitev.

To pomeni notranje stroške, kot so stroški raziskav, ki jih je treba opraviti, razvoja, proizvodnje, prevoza, uporabe, vzdrževanja in odstranitve na koncu življenjske dobe, in lahko zajema tudi stroške iz naslova zunanjih okoljskih vplivov, na primer onesnaževanje, ki ga povzroča pridobivanje surovin, uporabljenih v proizvodu, ali onesnaževanje, ki ga povzroča sam proizvod oziroma njegova proizvodnja, če se lahko finančno ovrednotijo in spremljajo. Metode, ki jih naročniki uporabljajo za ocenjevanje stroškov iz naslova zunanjih okoljskih vplivov, bi bilo treba vnaprej določiti na objektiven in nediskriminatoren način, dostopne pa bi morale biti vsem zainteresiranim osebam. Take metode se lahko vzpostavijo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, vendar pa bi morale zaradi preprečevanja izkrivljanja konkurence s prilagojenimi metodologijami ostati splošne, kar pomeni, da ne bi smele biti vzpostavljene samo zaradi določenega postopka javnega naročanja. Na ravni Unije bi bilo treba razviti skupne metodologije za izračun stroškov v življenjski dobi za nekatere kategorije blaga ali storitev. Če se razvijejo take skupne metodologije, bi morala biti njihova uporaba obvezna.

Poleg tega bi bilo treba preučiti izvedljivost oblikovanja skupne metodologije za izračun družbenih stroškov v življenjski dobi, ob upoštevanju obstoječih metodologij, kot so smernice za oceno proizvodov v življenjski dobi z družbenega vidika (Guidelines for Social Life Cycle Assessment of Products), sprejete v okviru Programa Združenih narodov za okolje.

(102)

Poleg tega bi bilo treba naročnikom zaradi boljšega upoštevanja socialnih in okoljskih vidikov pri postopkih javnega naročanja omogočiti, da uporabljajo merila za oddajo javnega naročila ali pogoje za izvedbo javnega naročila v zvezi z gradnjami, blagom ali storitvami, ki jih je treba zagotoviti v okviru javnega naročila, v vseh pogledih in fazah njihove življenjske dobe – od pridobivanja surovin za proizvod do faze njegove odstranitve, vključno z dejavniki, povezanimi z določenim postopkom proizvodnje ali dobave teh gradenj, blaga ali storitev ali trgovanja z njimi in s tem povezanimi pogoji ali določenim postopkom v poznejši fazi njihove življenjske dobe, tudi če ti dejavniki fizično niso del njih. Merila in pogoji v zvezi s takim postopkom proizvodnje ali dobave so na primer to, da izdelava naročenega blaga ni vključevala strupenih kemikalij ali da se naročene storitve zagotavljajo z energetsko učinkovitimi napravami.

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije to zajema tudi merila za oddajo javnega naročila ali pogoje za izvedbo javnega naročila, ki zadevajo dobavo ali uporabo proizvodov pravične trgovine med izvajanjem javnega naročila, ki ga je treba oddati. Pogoji za izvedbo javnega naročila v zvezi z okoljskimi vplivi bi na primer lahko vključevali dostavo, pakiranje in odlaganje proizvodov, pri javnega naročilih gradenj in storitev pa zmanjševanje količine odpadkov ali učinkovitost virov.

Vendar pa pogoj povezave s predmetom javnega naročila izključuje merila in pogoje v zvezi s splošno politiko podjetja, ki se ne more šteti kot dejavnik, značilen za določen postopek proizvodnje ali zagotavljanja naročenih gradenj, blaga ali storitev. Naročniki torej ne bi smeli zahtevati, da imajo ponudniki oblikovano neko politiko družbene ali okoljske odgovornosti podjetja.

(103)

Ključno je, da merila za oddajo javnega naročila ali pogoji za izvedbo naročila glede socialnih vidikov proizvodnega postopka zadevajo gradnje, blago ali storitve, ki jih je treba zagotoviti v skladu z javnim naročilom. Poleg tega bi jih morali uporabljati v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES, kakor jo razlaga Sodišče Evropske unije, ter jih ne bi smeli izbrati ali uporabljati na način, ki je neposredno ali posredno diskriminatoren do gospodarskih subjektov iz drugih držav članic ali tretjih držav, ki so pogodbenice Sporazuma GPA ali sporazumov o prosti trgovini, katerih pogodbenica je Unija. Zato bi morale zahteve v zvezi z osnovnimi delovnimi pogoji, ki jih ureja Direktiva 96/71/ES, na primer minimalnimi plačami, ostati na ravni, ki jo določa nacionalna zakonodaja ali kolektivne pogodbe, ki se uporabljajo v skladu s pravom Unije v okviru navedene direktive.

Pogoji za izvedbo javnega naročila so lahko namenjeni tudi boljšemu izvajanju ukrepov za spodbujanje enakosti žensk in moških pri delu, večji udeležbi žensk na trgu dela ter usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, varstvu okolja ali dobremu počutju živali, vsebinski skladnosti s temeljnimi konvencijami Mednarodne organizacije dela (MOD) ter zaposlovanju večjega števila prikrajšanih oseb, kot je potrebno v skladu z nacionalno zakonodajo.

(104)

Ukrepi, namenjeni varovanju zdravja osebja, vključenega v proizvodni postopek, spodbujanju družbenega vključevanja prikrajšanih oseb ali pripadnikov ranljivih skupin med osebami, zadolženimi za izvedbo javnega naročila, ali usposabljanju na področju spretnosti, potrebnih za zadevno javnega naročilo, so tudi lahko predmet meril za oddajo ali pogojev za izvedbo javnega naročila pod pogojem, da zadevajo gradnje, blago ali storitve, ki jih je treba zagotoviti v skladu z javnim naročilom. Taka merila ali pogoji lahko na primer zadevajo tudi zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb ali izvajanje ukrepov usposabljanja brezposelnih ali mladih med izvajanjem javnega naročila, ki bo oddano. Naročniki lahko v tehničnih specifikacijah navedejo socialne zahteve, ki so neposredno značilne za zadevni proizvod ali storitev, na primer dostopnost za invalidne osebe ali oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom.

(105)

Javna naročila se ne bi smela oddati gospodarskim subjektom, ki so sodelovali v hudodelski združbi ali bili spoznani za krive korupcije, goljufije v škodo finančnih interesov Unije, terorističnih kaznivih dejanj, pranja denarja ali financiranja terorizma. Tudi neplačevanje davkov ali prispevkov za socialno varnost bi moralo voditi k obvezni izključitvi na ravni Unije. Državam članicam pa bi bilo treba v izjemnih primerih omogočiti odstopanje od teh obveznih izključitev, če je oddaja javnega naročila neizogibna zaradi pomembnejših zahtev v splošnem interesu. To bi na primer lahko veljalo v primeru, da je nujna cepiva ali reševalno opremo mogoče kupiti le od gospodarskega subjekta, za katerega se sicer uporablja eden od obveznih razlogov za izključitev. Glede na to, da naročniki, ki niso javni naročniki, morda nimajo dostopa do neizpodbitnih dokazov o zadevi, je primerno, da se odločitev o uporabi izključitvenih pogojev iz Direktive 2014/24/EU prepusti takšnim naročnikom. Obveznost uporabe člena 57(1) in (2) Direktive 2014/24/EU, bi bilo zato treba omejiti na naročnike, ki so javni naročniki.

(106)

Naročnikom bi bilo treba tudi omogočiti, da izključijo gospodarske subjekte, ki so kršili okoljske ali socialne obveznosti, vključno s pravili o dostopnosti za invalide, ali drugih hujših kršitev poklicnih pravil, kot so kršitve pravil konkurence ali pravic intelektualne lastnine. Pojasniti bi bilo treba, da se v primeru hujše kršitve poklicnih pravil lahko omaje integriteta gospodarskega subjekta in mu zato ni primerno oddati javnega naročila, ne glede na to, ali ima gospodarski subjekt sicer tehnične in ekonomske zmogljivosti za izvedbo javnega naročila.

Glede na to, da bodo naročniki odgovorni za posledice svoje morebitne napačne odločitve, bi morali imeti še naprej možnost domnevati, da je prišlo do hujših kršitev poklicnih pravil, če lahko, preden se sprejme končna in zavezujoča odločitev o obstoju razlogov za obvezno izključitev, na kakršen koli ustrezen način dokažejo, da je gospodarski subjekt kršil svoje obveznosti, vključno z obveznostmi glede plačevanja davkov ali prispevkov za socialno varnost, razen če nacionalno pravo določa drugače. Morali bi imeti tudi možnost izključitve kandidatov ali ponudnikov, če so se pri izvajanju prejšnjih javnih naročil ali naročil z drugimi naročniki pri njih pokazale večje pomanjkljivosti glede ključnih zahtev, na primer nezmožnost dobave ali izvedbe, velike pomanjkljivosti dobavljenega proizvoda ali opravljene storitve, zaradi katerih sta bila ta proizvod ali storitev neuporabna za predvideni namen, ali pa neustrezno ravnanje, ki vzbuja resne dvome o zanesljivosti gospodarskega subjekta. V nacionalni zakonodaji bi moralo biti določeno najdaljše trajanje take izključitve.

Pri uporabi neobveznih razlogov za izključitev bi bilo treba posebno pozornost nameniti načelu sorazmernosti. Zaradi manjših nepravilnosti bi bilo treba gospodarski subjekt izključiti le v izjemnih okoliščinah. Vendar pa se v primeru ponavljajočih se manjših nepravilnosti lahko pojavijo dvomi glede zanesljivosti gospodarskega subjekta, kar lahko upraviči njegovo izključitev.

(107)

Če so naročniki dolžni uporabljati takšne izključitvene pogoje ali pa se za njihovo uporabo odločijo sami, bi morali v zvezi z možnostjo, da gospodarski subjekti sprejmejo ukrepe v zvezi z zagotavljanjem ustreznosti, namenjene odpravi posledic kaznivih dejanj ali kršitev in učinkovitemu preprečevanju nadaljnjih primerov neustreznega ravnanja, uporabiti Direktivo 2014/24/EU.

(108)

Neobičajno nizke ponudbe za gradnje, blago ali storitve lahko temeljijo na tehnično, ekonomsko ali pravno nezanesljivih predpostavkah ali praksah. Če ponudnik ne more zagotoviti zadovoljive obrazložitve, bi moral imeti naročnik možnost, da zavrne ponudbo. Zavrnitev bi morala biti obvezna, če naročnik ugotovi, da neobičajno nizka predlagana cena ali stroški izhajajo iz neupoštevanja obveznega prava Unije ali z njim skladnega nacionalnega prava na področju socialnega, delovnega ali okoljskega prava ali neupoštevanja določb mednarodnega delovnega prava.

(109)

Pogoji za izvedbo javnega naročila so namenjeni določitvi konkretnih zahtev v zvezi s tem izvajanjem. Merila za oddajo javnega naročila so podlaga za primerjalno oceno kakovosti ponudb, pogoji za izvedbo javnega naročila pa so določene in objektivne zahteve, ki nimajo nobenega vpliva na oceno ponudb. Pogoji za izvedbo naročila bi morali biti združljivi s to direktivo, pod pogojem, da niso neposredno ali posredno diskriminatorni in so povezani s predmetom javnega naročila, kar vključuje vse dejavnike, zajete v določenem postopku proizvodnje, dobave ali trženja. To zajema pogoje v zvezi z načinom izvedbe javnega naročila, izključuje pa zahteve v zvezi s splošno politiko podjetja.

(110)

Pomembno je, da pristojni nacionalni organi, kot so na primer delovne inšpekcije ali agencije za varstvo okolja, z ustreznimi ukrepi v okviru svoje odgovornosti in pristojnosti zagotovijo, da podizvajalci upoštevajo veljavne obveznosti s področij okoljskega, socialnega in delovnega prava, določene v pravu Unije, nacionalnem pravu, kolektivnih pogodbah ali predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava, navedenih v tej direktivi, če so takšna pravila in njihova uporaba v skladu s pravom Unije.

Zagotoviti je treba tudi določeno transparentnost v podizvajalski verigi, tako bodo namreč naročniki obveščeni o tem, kdo je prisoten na gradbiščih, na katerih se zanje izvaja gradnja, katera podjetja opravljajo storitve v stavbah, infrastrukturi ali na območjih, kot so mestne hiše, občinske šole, športni objekti, pristanišča ali avtoceste, za katera so naročniki odgovorni ali ki so pod njihovim neposrednim nadzorom. Pojasniti bi bilo treba, da je za posredovanje zahtevanih informacij v vsakem primeru odgovoren glavni izvajalec, bodisi na podlagi posebnih določb, ki bi jih vsak naročnik moral vključiti v vse postopke javnega naročanja, bodisi na podlagi obveznosti, ki bi jih države članice naložile glavnim izvajalcem v obliki splošno veljavnih predpisov.

Pojasniti bi morali tudi, da bi bilo treba pogoje, povezane z zagotavljanjem spoštovanja veljavnih obveznosti s področij okoljskega, socialnega in delovnega prava, določenih v pravu Unije, nacionalnem pravu, kolektivnih pogodbah ali predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava, navedenih v tej direktivi, če so takšna pravila in njihova uporaba v skladu s pravom Unije, uporabiti vedno, kadar nacionalno pravo države članice predvideva mehanizem solidarne odgovornosti med podizvajalci in glavnim izvajalcem. Poleg tega bi bilo treba izrecno navesti, da gredo države članice lahko še dlje, na primer tako, da razširijo obveznosti glede transparentnosti, omogočijo neposredna plačila podizvajalcem ali da naročnikom omogočijo oziroma od njih zahtevajo, da preverijo, ali podizvajalci niso v nobeni od situacij, ki bi utemeljevala izključitev gospodarskih subjektov. Če se taki ukrepi uporabljajo za podizvajalce, bi bilo treba zagotoviti skladnost z določbami, ki se uporabljajo za glavne izvajalce; obstoj obveznih razlogov za izključitev bi tako pomenil, da mora glavni izvajalec zamenjati zadevnega podizvajalca. Če se pri takem preverjanju izkaže, da obstajajo neobvezni razlogi za izključitev, bi bilo treba pojasniti, da lahko naročniki zahtevajo zamenjavo. Izrecno pa bi bilo treba navesti tudi, da so naročniki lahko primorani zahtevati zamenjavo zadevnega podizvajalca, če je v istih primerih obvezna izključitev glavnih izvajalcev.

Izrecno bi bilo tudi treba navesti, da lahko države članice v nacionalnih zakonodajah še naprej določajo strožja pravila glede odgovornosti oziroma da gredo lahko v nacionalnih zakonodajah dlje glede neposrednih plačil podizvajalcem.

(111)

Ob upoštevanju trenutnih razprav o horizontalnih določbah, ki urejajo odnose s tretjimi državami v okviru javnih naročil, je primerno, da se v prehodnem obdobju sedanje stanje v zvezi z ureditvijo, ki se na podlagi členov 58 in 59 Direktive 2004/17/ES uporablja za sektor gospodarskih javnih služb, ne spreminja. Te določbe bi zato morale ostati nespremenjene, vključno z določbo o sprejemanju izvedbenih aktov, kadar imajo podjetja Unije probleme pri dostopu do trgov tretjih držav. V teh okoliščinah bi navedene izvedbene akte moral še naprej sprejemati Svet.

(112)

Opozoriti bi bilo treba, da se za izračun iztekov rokov iz te direktive uporablja Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 (26).

(113)

Ob upoštevanju zadevne sodne prakse Sodišča Evropske unije je treba pojasniti okoliščine, v katerih je treba zaradi sprememb javnega naročila med njegovim izvajanjem izvesti nov postopek javnega naročanja. Nov postopek javnega naročanja se zahteva v primeru bistvenih sprememb prvotnega naročila, zlasti glede obsega in vsebine vzajemnih pravic ter obveznosti pogodbenih strank, vključno s porazdelitvijo pravic intelektualne lastnine. Take spremembe kažejo, da se nameravajo pogodbene stranke ponovno pogajati o ključnih določilih ali pogojih naročila. To še zlasti velja v primeru, da bi spremenjeni pogoji, če bi veljali že za prvotni postopek, vplivali na njegov rezultat.

Spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila, zaradi katerih se le malo spremeni vrednost javnega naročila do določene vrednosti, bi morale biti vedno možne, ne da bi bilo zaradi tega treba izvesti nov postopek javnega naročanja. Zato in zaradi pravne varnosti bi bilo treba v tej direktivi določiti mejne vrednosti de minimis, pod katerimi nov postopek javnega naročanja ni potreben. Spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila nad temi mejnimi vrednostmi bi morale biti možne, ne da bi bilo zaradi tega treba izvesti nov postopek naročanja, če izpolnjujejo ustrezne pogoje iz te direktive.

(114)

Naročniki so lahko v določenih situacijah soočeni s potrebo po dodatnih gradnjah, blagu ali storitvah; v takih primerih je lahko upravičena sprememba prvotnega naročila brez novega postopka javnega naročanja, zlasti kadar so dodatne dobave namenjene za delno nadomestitev ali za povečanje obsega obstoječih storitev, blaga ali inštalacij in bi zamenjava dobavitelja povzročila, da bi moral naročnik nabaviti blago, gradnjo ali storitve z drugačnimi tehničnimi lastnostmi, kar bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem.

(115)

Naročniki se lahko srečajo z zunanjimi okoliščinami, ki jih ob oddaji javnega naročila niso mogli predvideti, zlasti če se javno naročilo izvaja v daljšem obdobju. V takem primeru je potrebna določena mera prožnosti, da se javno naročilo prilagodi tem okoliščinam, ne da bi bilo treba sprožiti nov postopek javnega naročanja. Pojem „nepredvidene okoliščine“ se nanaša na okoliščine, ki jih ne bi bilo mogoče napovedati, četudi bi naročnik ustrezno skrbno pripravil prvotno oddajo javnega naročila, upoštevajoč razpoložljiva sredstva, vrsto in značilnosti zadevnega projekta, dobro prakso na zadevnem področju in potrebo po zagotovitvi ustreznega razmerja med sredstvi, porabljenimi za pripravo oddaje javnega naročila, in predvideno vrednostjo tega naročila.

Vendar to ne more veljati za primere, v katerih se zaradi neke spremembe spremeni narava celotnega javnega naročila, ko se denimo naročene gradnje, blago ali storitve nadomestijo z drugimi ali ko se bistveno spremeni vrsta naročila, saj se tedaj lahko predpostavlja nek hipotetičen vpliv na rezultat.

(116)

V skladu z načeloma enake obravnave in transparentnosti uspešnega ponudnika, denimo v primeru odpovedi javnega naročila zaradi pomanjkljivosti v njegovi izvedbi, ne bi smeli nadomestiti z drugim gospodarskim subjektom, ne da bi javnega naročilo ponovni odprli konkurenci. Pri uspešnem ponudniku, ki izvaja javno naročilo, pa lahko, zlasti če se naročilo odda več kot enemu podjetju, med izvajanjem javnega naročila pride do določenih strukturnih sprememb, kot so strogo notranje reorganizacije, prevzemi, združitve in pripojitve ali insolventnost. Zaradi takih strukturnih sprememb ne bi smeli biti samodejno potrebni novi postopki javnega naročanja za vsa javna naročila, ki jih izvaja zadevni ponudnik.

(117)

Naročnikom bi bilo treba omogočiti, da v posameznih pogodbah o izvedbi javnega naročila predvidijo možnost sprememb in v ta namen vključijo določbe o reviziji ali določbe o opcijah, vendar jim te ne bi smele zagotavljati neomejene proste presoje. Ta direktiva bi zato morala določiti, v kolikšni meri se lahko predvidi možnost spreminjanja v prvotnem naročilu. Zato bi bilo treba pojasniti, da lahko dovolj jasno oblikovane določbe o reviziji ali določbe o opcijah določajo na primer indeksacijo cen ali, denimo, zagotovijo, da je oprema za komunikacijo, ki se dobavi v določenem obdobju, še naprej ustrezna, tudi v primeru spremembe komunikacijskih protokolov ali drugih tehnoloških sprememb. Z dovolj jasnimi določbami bi moralo biti mogoče določiti tudi prilagoditve pogodbe o izvedbi javnega naročila, potrebne zaradi tehničnih težav, ki se pojavijo med obratovanjem ali vzdrževanjem. Opozoriti bi bilo treba tudi, da bi pogodbe o izvedbi javnega naročila lahko na primer zajemale redno vzdrževanje in določale izredna vzdrževalna dela, ki bi lahko postala potrebna za zagotovitev neprekinjenega opravljanja javne storitve.

(118)

Včasih so naročniki soočeni z razmerami, zaradi katerih morajo predčasno odpovedati javna naročila, da bi izpolnili obveznosti v skladu s pravom Unije na področju javnega naročanja. Države članice bi torej morale zagotoviti, da imajo naročniki možnost, da pod pogoji, določenimi v nacionalnem pravu, odpovejo javno naročilo med njegovim izvajanjem, če to zahteva pravo Unije.

(119)

Rezultati delovnega dokumenta služb Komisije z dne 27. junija 2011 z naslovom „Ocenjevalno poročilo: učinek in učinkovitost zakonodaje EU o javnem naročanju“ so nakazali, da bi bilo treba ponovno preučiti izključitev nekaterih storitev iz polne uporabe Direktive 2004/17/ES. Zato bi bilo treba celovito uporabo te direktive razširiti na več storitev.

(120)

Nekatere kategorije storitev imajo zaradi svoje narave še naprej omejeno čezmejno razsežnost, in sicer tako imenovane storitve za posameznika, kot so nekatere socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve. Te storitve se izvajajo v posebnem okviru, ki se med državami članicami zaradi različnih kulturnih tradicij zelo razlikuje. Zato bi bilo treba za javna naročila takšnih storitev določiti posebno ureditev in višjo mejno vrednostjo od tiste, ki se uporablja za ostale storitve.

Kar zadeva samo javno naročanje v teh sektorjih, storitve za posameznika – če gre za vrednosti pod to mejno vrednostjo – navadno ne bodo zanimive za ponudnike iz drugih držav članic, razen če obstajajo konkretni znaki, da tako zanimanje obstaja, na primer financiranje čezmejnih projektov s strani Unije.

Za javna naročila storitev za posameznika nad to mejno vrednostjo bi morale veljati zahteve po transparentnosti na ravni celotne Unije. Zaradi pomena kulturnega okvira in občutljivosti teh storitev bi bilo treba državam članicam zagotoviti dovolj proste presoje, da lahko izbor izvajalcev storitev organizirajo tako, kot je po njihovem mnenju najustrezneje. Pravila iz te direktive upoštevajo navedeno zahtevo, in sicer določajo samo upoštevanje temeljnih načel transparentnosti in enake obravnave ter zagotavljajo, da lahko naročniki pri izboru izvajalcev storitev uporabijo posebne kriterije glede kakovosti, kot so kriteriji iz prostovoljnega evropskega okvira kakovosti za socialne storitve, ki ga je objavil Odbor za socialno zaščito. Države članice bi morale pri določanju postopkov javnega naročanja za storitve za posameznika upoštevati člen 14 PDEU in Protokol (št. 26). Pri tem bi si morale prizadevati tudi za uresničitev ciljev poenostavitve in zmanjšanja upravnega bremena za naročnike in gospodarske subjekte; pojasniti bi bilo treba, da bi to lahko pomenilo tudi uporabo pravil, ki se uporabljajo za javna naročila storitev, za katera ne velja posebna ureditev.

Države članice in naročniki lahko še naprej sami izvajajo te storitve ali organizirajo socialne storitve tako, da ne oddajo javnih naročil, na primer samo s financiranjem takih storitev ali s podelitvijo licenc oziroma dovoljenj vsem gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih predhodno določi naročnik, brez omejitev ali kvot, pod pogojem, da tak sistem zagotavlja zadostno oglaševanje ter upošteva načeli transparentnosti in nediskriminacije.

(121)

Tudi storitve hotelov in restavracij običajno ponujajo le gospodarski subjekti, ki se nahajajo na kraju izvajanja teh storitev, zato imajo take storitve tudi omejeno čezmejno razsežnost. Zato bi zanje morala veljati le enostavnejša ureditev, in sicer od mejne vrednosti 1 000 000 EUR. Obsežna naročila za storitve hotelov in restavracij nad to mejno vrednostjo bi lahko bila zanimiva za različne gospodarske subjekte, na primer potovalne agencije in druge posrednike, tudi čezmejno.

(122)

Podobno nekatere pravne storitve zadevajo le vprašanja izključno nacionalnega prava in jih zato ponavadi nudijo le gospodarski subjekti, ki se nahajajo v zadevni državi članici; zato imajo tudi tovrstne storitve omejeno čezmejno razsežnost. Zato bi zanje morala veljati le enostavnejša ureditev, in sicer od mejne vrednosti 1 000 000 EUR. Obsežna javna naročila pravnih storitev nad to mejno vrednostjo bi lahko bila zanimiva za različne gospodarske subjekte, na primer mednarodne odvetniške družbe, tudi čezmejno, zlasti kadar taka naročila zajemajo pravna vprašanja, ki izhajajo iz prava Unije ali drugega mednarodnega prava ali na tem pravu temeljijo ali ki vključujejo več kot eno državo.

(123)

Izkušnje kažejo, da so številne druge storitve, na primer storitve reševalnih služb, storitve gašenja požarov in zaporske storitve, običajno čezmejno zanimive le, ko s svojo razmeroma visoko vrednostjo dosežejo zadostno kritično maso. Če niso izključene iz področja uporabe te direktive, bi jih morali uvrstiti v enostavnejšo ureditev. Običajno bi bile druge kategorije storitev, na primer preiskovalne in varovalne storitve, če se dejansko opravljajo na podlagi pogodbe o izvedbi javnega naročila, verjetno čezmejno zanimive le nad mejno vrednostjo 1 000 000 EUR in bi takrat zanje morala veljati enostavnejša ureditev.

(124)

Da bi zagotovili kontinuiteto javnih storitev, bi morala ta direktiva omogočati, da bi sodelovanje v postopkih javnega naročanja v zvezi z opravljanjem nekaterih storitev na področjih zdravstva, sociale in kulture za končne uporabnike lahko pridržali za organizacije, ki temeljijo na lastništvu zaposlenih ali dejavni udeležbi zaposlenih pri upravljanju, in za obstoječe organizacije, kot so zadruge. Področje uporabe te določbe je omejeno izključno na nekatere zdravstvene, socialne in sorodne storitve, nekatere storitve izobraževanja in usposabljanja, storitve za knjižnice, arhive, muzeje in druge kulturne storitve, športne storitve ter storitve za zasebna gospodinjstva; ta določba naj se ne bi uporabljala za nobeno izključitev, ki jo ta direktiva sicer določa. Za takšne storitve bi se morala uporabljati le enostavnejša ureditev.

(125)

Te storitve je primerno opredeliti s sklicevanjem na specifične postavke v enotnem besednjaku javnih naročil (CPV), kakor je bil sprejet z Uredbo (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (27) in ki je hierarhično razvrščena nomenklatura, razdeljena v oddelke, skupine, razrede, kategorije in podkategorije. Da bi zagotovili pravno varnost, bi bilo treba pojasniti, da sklic na določen oddelek sam po sebi ne pomeni sklica na hierarhično nižje pododdelke. V tem primeru bi bilo treba to izrecno navesti, to je treba bi bilo našteti vse ustrezne postavke, po potrebi v obliki zaporedja kod.

(126)

Projektni natečaji se običajno najpogosteje uporabljajo na področju urbanističnega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov. Vendar bi bilo treba opozoriti, da bi se ti prožni instrumenti lahko uporabili tudi v druge namene in da se lahko določi oddaja naknadnih javnih naročil storitev zmagovalcu projektnega natečaja ali enemu od zmagovalcev po postopku s pogajanji brez predhodne objave.

(127)

Ocena je pokazala, da so v zvezi z uporabo pravil Unije o javnem naročanju še vedno možne znatne izboljšave. Zaradi doseganja učinkovitejše in doslednejše uporabe pravil je treba dobro poznati morebitne strukturne probleme in splošne vzorce v nacionalnih politikah naročanja, da bi se morebitnih problemov lotili bolj usmerjeno. To bi morali doseči z ustreznim spremljanjem, katerega rezultate bi bilo treba redno objavljati, zato da bi lahko obveščeno razpravljali o morebitnih izboljšavah pravil in prakse javnega naročanja. S tako dobrim pregledom bi lahko dobili tudi vpogled v uporabo pravil o javnem naročanju v okviru izvajanja projektov, ki jih sofinancira Unija. Državam članicam bi moralo biti še naprej omogočeno, da odločajo o tem, kako naj bi to spremljanje dejansko potekalo in kdo naj bi bil zanj zadolžen; na ta način bi morale nadalje imeti možnost odločati tudi o tem, ali bi spremljanje moralo temeljiti na naknadnem nadzoru na podlagi vzorčenja ali pa na sistematičnem, predhodnem nadzoru postopkov javnega naročanja, zajetih v tej direktivi. Moralo bi biti možno, da se ustrezni organi opozorijo na morebitne probleme; to ne bi smelo nujno pomeniti, da imajo tisti, zadolženi za spremljanje, pravico do vložitve tožbe pred sodiščem.

Z boljšimi napotki, obveščanjem in podporo naročnikom in gospodarskim subjektom bi prav tako lahko znatno prispevali k večji učinkovitosti javnih naročil, in sicer z boljšim znanjem, večjo pravno varnostjo ter profesionalizacijo praks javnega naročanja. Taki napotki bi morali biti naročnikom in gospodarskim subjektom na voljo, kadar koli se zdi, da bi bilo treba izboljšati pravilno uporabo pravil. Napotki, ki jih je treba zagotoviti, bi se lahko nanašali na vse vidike v zvezi z javnim naročanjem, na primer načrtovanje pridobitev, postopke, izbiro tehnik in instrumentov ter dobre prakse pri izvajanju postopkov. Napotki glede pravnih vprašanj ne bi smeli nujno pomeniti popolne pravne analize zadevnih vprašanj; omejili bi se lahko na splošno navajanje vidikov, ki bi jih bilo treba upoštevati pri poznejši podrobni analizi vprašanj, na primer z napotitvijo na ustrezno sodno prakso ali navodila ali druge vire, v katerih je že bilo preučeno zadevno specifično vprašanje.

(128)

Direktiva 92/13/EGS določa, da morajo biti nekateri revizijski postopki na voljo vsaj vsem osebam, ki imajo ali so imele interes pridobiti določeno javno naročilo in so bile ali bi lahko bile oškodovane zaradi domnevne kršitve prava Unije na področju javnega naročanja ali nacionalnih pravil za prenos tega prava. Ta direktiva ne bi smela vplivati na te revizijske postopke. Vendar pa imajo državljani, organizirane ali neorganizirane zadevne zainteresirane strani in druge osebe ali organi, ki nimajo dostopa do revizijskih postopkov v skladu z Direktivo 92/13/EGS, kot davkoplačevalci vseeno upravičen interes za poštene postopke javnega naročanja. Zato bi morali imeti možnost, da pristojni organ ali institucijo na morebitne kršitve te direktive opozorijo drugače, ne prek sistema revizij v skladu z Direktivo 92/13/EGS in ne nujno s pridobitvijo pravice do vložitve tožbe pred sodiščem. V izogib podvajanju obstoječih organov ali institucij bi morale države članice omogočiti, da se pritožbe lahko vložijo pri splošnih organih ali institucijah za spremljanje, sektorskih nadzornih organih, občinskih nadzornih organih, organih, pristojnih za konkurenco, varuhu človekovih pravic ali nacionalnih revizijskih organih.

(129)

Da se v celoti izkoristijo možnosti javnega naročanja za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, bo moralo svoje prispevati tudi javno naročanje na področju okolja, sociale in inovacij. Zato je treba poznati razvoj na področju strateškega naročanja, da bi si lahko ustvarili na dejstvih temelječe mnenje o splošnih trendih na širši ravni na tem področju. V tem okviru bi seveda lahko uporabili tudi kakršna koli že pripravljena, ustrezna poročila.

(130)

Glede na potencial MSP za ustvarjanje delovnih mest, rast in inovacije je pomembno spodbujati njihovo sodelovanje v javnih naročilih, tako z ustreznimi določbami v tej direktivi kot s pobudami na nacionalni ravni. Nove določbe iz te direktive bi morale prispevati k povečanju ravni uspešnosti, to je deleža MSP v skupni vrednosti oddanih javnih naročil. Sicer ni primerno, da bi se predpisovali kakršni koli obvezni deleži, vendar bi bilo treba zaradi pomembnosti sodelovanja MSP pozorno spremljati nacionalne pobude za krepitev tega sodelovanja.

(131)

Vzpostavljenih je že več postopkov in delovnih metod v zvezi s sporočanjem in stiki med Komisijo in državami članicami, na primer v zvezi s sporočanjem in stiki, ki se tičejo postopkov, določenih v skladu s členoma 258 in 260 PDEU, to je Mreža za reševanje problemov na področju notranjega trga (SOLVIT) in EU Pilot, ki jih ta direktiva ne spreminja. Vendar bi jih bilo treba dopolniti z vzpostavitvijo enotne referenčne točke v vsaki državi članici, ki bi sodelovala s Komisijo in delovala kot edina vstopna točka za zadeve v zvezi z javnimi naročili v zadevni državi članici. To funkcijo bi lahko opravljale osebe ali institucije, ki so že v rednem stiku s Komisijo glede vprašanj v zvezi z javnim naročanjem, na primer nacionalne kontaktne točke, člani Svetovalnega odbora za javna naročila, člani Mreže javnih naročil ali nacionalni usklajevalni organi.

(132)

Sledljivost in transparentnost odločanja v postopkih javnega naročanja sta bistveni za zagotavljanje poštenih postopkov, tudi učinkovitega boja proti korupciji in goljufijam. Javni naročniki bi zato morali hraniti kopije sklenjenih pogodb o izvedbi javnih naročil visoke vrednosti, da bi lahko v skladu z veljavnimi pravili o dostopu do dokumentov zainteresiranim osebam omogočili dostop do teh dokumentov. Poleg tega bi morali naročniki bistvene dele in odločitve v zvezi s posameznimi postopki javnega naročanja dokumentirati v poročilu o postopku javnega naročanja. Da bi se čim bolj izognili upravnemu bremenu, bi morali dovoliti, da se poročilo o postopku javnega naročanja sklicuje na informacije, ki so že vključene v zadevnem obvestilu o oddaji javnega naročila. Elektronske sisteme za objavo teh obvestil, ki jih upravlja Komisija, bi bilo treba prav tako izboljšati, da bi bilo lažje vnašati podatke ter hkrati enostavnejše izpisovati globalna poročila in izmenjavati podatke med sistemi.

(133)

Komisija bi morala zaradi upravne poenostavitve in zmanjšanja bremena za države članice redno preverjati, ali so informacije v obvestilih, ki so objavljena v zvezi s postopki javnega naročanja, dovolj kakovostne in popolne, da bi lahko iz njih dobila statistične podatke, ki bi jih sicer morale posredovati države članice.

(134)

Učinkovito upravno sodelovanje je nujno za izmenjavo informacij, potrebnih za izvajanje postopkov javnega naročanja v čezmejnih primerih, zlasti glede preverjanja razlogov za izključitev in pogojev za sodelovanje ter uporabe standardov kakovosti in okoljskih standardov. Informacijski sistem za notranji trg (IMI), vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (28), bi lahko bil uporabno elektronsko sredstvo za lažje in okrepljeno upravno sodelovanje pri upravljanju izmenjave informacij na podlagi enostavnih in enotnih postopkov, s katerimi bi presegli jezikovne ovire. Zato bi bilo treba čim prej uvesti pilotni projekt, s katerim bi preverili smiselnost razširitve IMI na izmenjavo informacij v skladu s to direktivo.

(135)

Zaradi prilagoditve hitremu tehničnemu, ekonomskemu in regulativnemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi z več nebistvenimi elementi te direktive. Zaradi potrebe po upoštevanju mednarodnih sporazumov bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da spreminja tehnične postopke za metode izračuna mejnih vrednosti in da te vrednosti redno revidira; napotila na nomenklaturo CPV so lahko predmet regulativnih sprememb na ravni Unije in te spremembe se morajo odražati v besedilu te direktive; tehnične podrobnosti in značilnosti naprav za elektronski sprejem bi bilo treba posodabljati v skladu s tehnološkim razvojem; Komisijo je treba pooblastiti tudi za določanje nekaterih obveznih tehničnih standardov za elektronsko komuniciranje, da se zagotovi interoperabilnost tehničnih formatov, postopkov in sporočanja v postopkih javnega naročanja, ki se izvajajo z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, ob upoštevanju tehnološkega razvoja; Komisijo bi bilo treba pooblastiti tudi za prilagoditev seznama zakonodajnih aktov Unije o določitvi skupnih metodologij za izračun stroškov v življenjski dobi; seznam mednarodnih socialnih in okoljskih konvencij in seznam zakonodaje Unije, katere izvajanje ustvarja domnevo o prostem dostopu na določen trg, ter Prilogo II, v kateri je naveden seznam pravnih aktov, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju, ali obstajajo posebne ali izključne pravice, bi bilo treba čim prej prilagoditi, da bodo vključevali ukrepe, sprejete na sektorski ravni. Da bi izpolnili to potrebo, bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da sezname redno posodablja. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(136)

Komisija bi se morala pri uporabi te direktive posvetovati z ustreznimi skupinami strokovnjakov za elektronsko naročanje, s čimer bi zagotovili uravnoteženo zastopanje glavnih skupin zainteresiranih strani.

(137)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive v zvezi s postopkom za pošiljanje in objavljanje podatkov iz Priloge IX, postopki za pripravo in pošiljanje obvestil ter standardnimi obrazci za objavo obvestil bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (29).

(138)

Za sprejetje izvedbenih aktov v zvezi s standardnimi obrazci za objavo obvestil, ki nimajo nobenega finančnega učinka niti ne vplivajo na vrsto oziroma obseg obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, bi se moral uporabiti svetovalni postopek. Nasprotno, ti akti imajo samo upravni namen in naj bi omogočali lažjo uporabo pravil iz te direktive.

Poleg tega bi bilo treba odločbe o ugotavljanju, ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih je dostop prost, sprejeti tako, da bodo zagotovljeni enotni pogoji za izvajanje te določbe. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti tudi izvedbena pooblastila v zvezi s podrobnimi določbami za izvajanje postopka, navedenega v členu 35, za določitev, ali se uporablja člen 34, ter sprejetjem samih izvedbenih aktov. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Za sprejetje teh izvedbenih aktov se uporablja svetovalni postopek.

(139)

Komisija bi morala preučiti učinke, ki jih ima uporaba mejnih vrednosti na notranji trg, ter o njih poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Pri tem bi morala upoštevati dejavnike, kot so raven čezmejnega javnega naročanja, udeležba MSP, transakcijski stroški in razmerje med stroški in učinki.

Sporazum GPA bo v skladu s svojim členom XXIV(7) tri leta po začetku veljavnosti, nato pa v rednih presledkih predmet nadaljnjih pogajanj. V tem okviru bi bilo treba ob upoštevanju vpliva inflacije v dolgotrajnem obdobju brez sprememb mejnih vrednosti iz Sporazuma GPA preučiti ustreznost ravni mejnih vrednosti; če bi bilo treba raven mejnih vrednosti posledično spremeniti, bi morala Komisija po potrebi sprejeti predlog pravnega akta o spremembi ravni mejnih vrednosti, določenih v tej direktivi.

(140)

Ker cilja te direktive, to je uskladiti zakone in druge predpise držav članic, ki se uporabljajo za nekatere postopke javnega naročanja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(141)

Direktivo 2004/17/ES bi bilo treba razveljaviti.

(142)

V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 so se države članice zavezale, da bodo obvestilu o ukrepih za prenos v upravičenih primerih priložile en ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičena –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

NASLOV I:

PODROČJE UPORABE, OPREDELITVE POJMOV IN SPLOŠNA NAČELA

POGLAVJE I

Predmet urejanja in opredelitve pojmov

Člen 1:

Predmet urejanja in področje uporabe

Člen 2:

Opredelitev pojmov

Člen 3:

Javni naročniki

Člen 4:

Naročniki

Člen 5:

Mešana javna naročila, ki zajemajo isto dejavnost

Člen 6:

Naročila, ki zajemajo več dejavnosti

POGLAVJE II:

Dejavnosti

Člen 7:

Skupne določbe

Člen 8:

Plin in toplota

Člen 9:

Električna energija

Člen 10:

Voda

Člen 11:

Storitve prevoza

Člen 12:

Pristanišča in letališča

Člen 13:

Poštne storitve

Člen 14:

Črpanje nafte in plina ter iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv

POGLAVJE III:

Vsebinsko področje uporabe

ODDELEK 1:

MEJNE VREDNOSTI

Člen 15:

Mejne vrednosti

Člen 16:

Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil

Člen 17:

Revizija mejnih vrednosti

ODDELEK 2:

IZKLJUČENA JAVNA NAROČILA IN PROJEKTNI NATEČAJI; Posebne določbe za javna naročila, ki vključujejo obrambne in varnostne vidike

Pododdelek 1:

Izključitve, ki veljajo za vse naročnike, in posebne izključitve za vodni in energetski sektor

Člen 18:

Javna naročila, ki so oddana z namenom nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam

Člen 19:

Javna naročila in projektni natečaji, ki se oddajo ali organizirajo za druge namene kot je opravljanje dejavnosti, ki je zajeta, ali za opravljanje take dejavnosti v tretji državi

Člen 20:

Javna naročila, ki se oddajo, in projektni natečaji, ki se organizirajo v skladu z mednarodnimi pravili

Člen 21:

Posebne izključitve pri javnih naročilih storitev

Člen 22:

Javna naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice

Člen 23:

Javna naročila, ki jih določeni naročniki oddajo za nabavo vode in za dobavo energije ali goriv za proizvodnjo energije

Pododdelek 2:

Javna naročila, ki vključujejo obrambne in varnostne vidike

Člen 24:

Obramba in varnost

Člen 25:

Mešana javna naročila, ki zajemajo isto dejavnost ter vključujejo obrambne ali varnostne vidike

Člen 26:

Javna naročila, ki zajemajo več dejavnosti ter vključujejo obrambne ali varnostne vidike

Člen 27:

Javna naročila in projektni natečaji, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike in ki se oddajo ali organizirajo v skladu z mednarodnimi pravili

Pododdelek 3:

Posebna razmerja (sodelovanje, povezana podjetja in skupna podjetja)

Člen 28:

Javna naročila med javnimi naročniki

Člen 29:

Javna naročila, oddana povezanemu podjetju

Člen 30:

Javna naročila, oddana skupnemu podjetju ali naročniku, ki je del skupnega podjetja

Člen 31:

Sporočanje informacij

Pododdelek 4:

Posebni primeri

Člen 32:

Raziskovalne in razvojne storitve

Člen 33:

Javna naročila, za katera veljajo posebne ureditve

Pododdelek 5:

Dejavnosti, ki so neposredno izpostavljene konkurenci, in z njimi povezana postopkovna pravila

Člen 34:

Dejavnosti, ki so neposredno izpostavljene konkurenci

Člen 35:

Postopek, na podlagi katerega se ugotovi, ali se uporablja člen 34

POGLAVJE IV:

Splošna načela

Člen 36:

Načela javnega naročanja

Člen 37:

Gospodarski subjekti

Člen 38:

Pridržana javna naročila

Člen 39:

Zaupnost

Člen 40:

Pravila, ki se uporabljajo za sporočanje

Člen 41:

Nomenklature

Člen 42:

Nasprotja interesov

NASLOV II:

PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA JAVNA NAROČILA

POGLAVJE I:

Postopki

Člen 43:

Pogoji, povezani s Sporazumom GPA in drugimi mednarodnimi sporazumi

Člen 44:

Izbira postopkov

Člen 45:

Odprti postopek

Člen 46:

Omejeni postopek

Člen 47:

Postopek s pogajanji s predhodnim javnim razpisom

Člen 48:

Konkurenčni dialog

Člen 49:

Partnerstvo za inovacije

Člen 50:

Uporaba postopka s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa

POGLAVJE II:

Tehnike in instrumenti za elektronsko in skupno javno naročanje

Člen 51:

Okvirni sporazumi

Člen 52:

Dinamični nabavni sistemi

Člen 53:

Elektronske dražbe

Člen 54:

Elektronski katalogi

Člen 55:

Centralizirane nabavne dejavnosti in osrednji nabavni organi

Člen 56:

Priložnostno skupno javno naročanje

Člen 57:

Javno naročanje, pri katerem sodelujejo naročniki iz različnih držav članic

POGLAVJE III:

Izvedba postopka

ODDELEK 1:

PRIPRAVA

Člen 58:

Predhodno preverjanje trga

Člen 59:

Predhodno sodelovanje kandidatov ali ponudnikov

Člen 60:

Tehnične specifikacije

Člen 61:

Znaki

Člen 62:

Poročila o preizkusih, potrdila in druga dokazila

Člen 63:

Sporočanje tehničnih specifikacij

Člen 64:

Variantne ponudbe

Člen 65:

Razdelitev javnih naročil na sklope

Člen 66:

Določanje rokov

ODDELEK 2:

OBJAVLJANJE IN TRANSPARENTNOST

Člen 67:

Periodična informativna obvestila

Člen 68:

Obvestila o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema

Člen 69:

Obvestila o javnem naročilu

Člen 70:

Obvestila o oddaji javnega naročila

Člen 71:

Oblika in način objave obvestil

Člen 72:

Objava na nacionalni ravni

Člen 73:

Dostopnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v elektronski obliki

Člen 74:

Povabila kandidatom

Člen 75:

Obveščanje prijaviteljev za priznanje usposobljenosti, kandidatov in ponudnikov

ODDELEK 3:

IZBOR UDELEŽENCEV IN ODDAJA JAVNIH NAROČIL

Člen 76:

Splošna načela

Pododdelek 1:

Kvalifikacija in ugotavljanje sposobnosti

Člen 77:

Kvalifikacijski sistemi

Člen 78:

Pogoji za ugotavljanje sposobnosti

Člen 79:

Uporaba zmogljivosti drugih subjektov

Člen 80:

Uporaba razlogov za izključitev in pogojev za sodelovanje, določenih z Direktivo 2014/24/EU

Člen 81:

Standardi za zagotavljanje kakovosti in standardi za okoljsko ravnanje

Pododdelek 2:

Oddaja javnega naročila

Člen 82:

Merila za oddajo javnega naročila

Člen 83

Izračun stroškov v življenjski dobi

Člen 84

Neobičajno nizke ponudbe

ODDELEK 4:

PONUDBE, KI ZAJEMAJO PROIZVODE S POREKLOM IZ TRETJIH DRŽAV, IN ODNOSI S TEMI DRŽAVAMI

Člen 85:

Ponudbe, ki zajemajo proizvode s poreklom iz tretjih držav

Člen 86:

Odnosi s tretjimi državami v zvezi z javnimi naročili gradenj, blaga in storitev

POGLAVJE IV:

Izvedba naročila

Člen 87:

Pogoji za izvedbo naročila

Člen 88:

Oddaja javnih naročil podizvajalcem

Člen 89:

Spremembe pogodb o izvedbi javnih naročil med njihovo veljavnostjo

Člen 90:

Odpoved pogodbe o izvedbi javnega naročila

NASLOV III:

POSEBNE UREDITVE ZA JAVNA NAROČILA

POGLAVJE I:

Socialne in druge posebne storitve

Člen 91:

Oddaja javnih naročil za socialne in druge posebne storitve

Člen 92:

Objava obvestil

Člen 93:

Načela za oddajo javnih naročil

Člen 94:

Pridržana javna naročila za nekatere storitve

POGLAVJE II:

Pravila, ki urejajo projektne natečaje

Člen 95:

Področje uporabe

Člen 96:

Obvestila

Člen 97:

Pravila za organizacijo projektnih natečajev, izbor udeležencev ter žirija

Člen 98:

Odločitve žirije

NASLOV IV:

UPRAVLJANJE

Člen 99:

Izvrševanje

Člen 100:

Posamezna poročila o postopkih javnega naročanja

Člen 101:

Nacionalno poročanje in statistični podatki

Člen 102:

Upravno sodelovanje

NASLOV V:

PRENESENA POOBLASTILA, IZVEDBENA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 103:

Izvajanje pooblastil

Člen 104:

Nujni postopek

Člen 105:

Postopek v odboru

Člen 106:

Prenos in prehodne določbe

Člen 107:

Razveljavitev

Člen 108:

Pregled

Člen 109:

Začetek veljavnosti

Člen 110:

Naslovniki

PRILOGE

PRILOGA I:

Seznam dejavnosti iz točke (a) točke 2 člena 2

PRILOGA II:

Seznam pravnih aktov Unije iz člena 4(3)

PRILOGA III:

Seznam pravnih aktov Unije iz člena 34(3)

PRILOGA IV:

Roki za sprejetje izvedbenih aktov iz člena 35

PRILOGA V:

Zahteve v zvezi z orodji in opremo za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje, prijav za ugotavljanje kvalifikacij ter načrtov in projektov v projektnih natečajih

PRILOGA VI Del A:

Informacije, ki jih je treba navesti v periodičnem informativnem obvestilu (iz člena 67)

PRILOGA VI Del B:

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o objavi periodičnega informativnega obvestila v profilu kupca, ki se ne uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa (iz člena 67(1))

PRILOGA VII:

Informacije, ki jih je treba navesti v dokumentaciji v zvezi z javnimi naročili pri elektronskih dražbah (člen 53(4))

PRILOGA VIII:

Opredelitev določenih tehničnih specifikacij

PRILOGA IX:

Značilnosti objave

PRILOGA X:

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema (iz točke (b) člena 44(4) in iz člena 68)

PRILOGA XI:

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o javnem naročilu (iz člena 69)

PRILOGA XII:

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o oddaji javnega naročila (iz člena 70)

PRILOGA XIII:

Vsebina povabil k predložitvi ponudbe, sodelovanju v dialogu, k pogajanjem ali potrditvi interesa iz člena 74

PRILOGA XIV:

Seznam mednarodnih socialnih in okoljskih konvencij iz člena 36(2)

PRILOGA XV:

Seznam pravnih aktov unije iz člena 83(3)

PRILOGA XVI:

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o spremembah javnega naročila v času njegove veljavnosti (iz člena 89(1))

PRILOGA XVII:

Storitve iz člena 91

PRILOGA XVIII:

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih v zvezi z javnimi naročili socialnih in drugih posebnih storitev (iz člena 92)

PRILOGA XIX:

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu o projektnem natečaju (iz člena 96(1))

PRILOGA XX:

Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilih o rezultatih projektnega natečaja (iz člena 96(1))

PRILOGA XXI:

Korelacijska tabela

NASLOV I

PODROČJE UPORABE, OPREDELITVE POJMOV IN SPLOŠNA NAČELA

POGLAVJE I

Predmet urejanja in opredelitve pojmov

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Ta direktiva določa pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji, katerih ocenjena vrednost ni nižja od mejnih vrednosti iz člena 15.

2.   Javno naročanje v smislu te direktive pomeni pridobitev blaga, gradenj ali storitev – s pogodbo o izvedbi javnega naročila – s strani enega ali več naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih ti naročniki izberejo, pod pogojem, da so gradnje, blago ali storitve namenjeni opravljanju ene izmed dejavnosti iz členov 8 do 14.

3.   Pri uporabi te direktive se upošteva člen 346 PDEU.

4.   Ta direktiva ne vpliva na možnost držav članic, da v skladu s pravom Unije opredelijo, kaj štejejo kot storitve splošnega gospodarskega pomena, kako bi morale biti te storitve organizirane in financirane v skladu s pravili o državnih pomočeh ter katere posebne obveznosti bi zanje morale veljati. Ta direktiva prav tako ne vpliva na odločitev javnih organov o tem, ali, kako in v kolikšni meri želijo samostojno izvajati javne funkcije v skladu s členom 14 PDEU in Protokolom (št. 26).

5.   Ta direktiva ne vpliva na to, kako države članice organizirajo svoje sisteme socialne varnosti.

6.   Negospodarske storitve splošnega pomena ne spadajo v področje uporabe te direktive.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„naročila blaga, gradenj in storitev“ pomeni pisno sklenjene odplačne pogodbe med enim ali več naročniki ter enim ali več gospodarskimi subjekti, katerih predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev;

2.

„naročila gradenj“ pomeni naročila, katerih predmet je:

(a)

izvedba ali projektiranje in izvedba gradenj, povezanih z eno od dejavnosti v smislu Priloge I;

(b)

izvedba ali projektiranje in izvedba gradnje ali

(c)

izvedba gradnje, s katerimi koli sredstvi, ki ustreza zahtevam naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje;

3.

„gradnja“ pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju določene gospodarske ali tehnične funkcije;

4.

„naročila blaga“ pomeni naročila, katerih predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga s pridržanim lastništvom z nakupno pravico ali brez nje. Javno naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela;

5.

„naročila storitev“ pomeni naročila, katerih predmet je izvajanje storitev, razen tistih iz točke 2;

6.

„gospodarski subjekt“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali naročnika ali skupino teh oseb in/ali naročnikov, vključno z vsakim začasnim združenjem podjetij, ki na trgu ponuja izvedbo gradenj in/ali gradbenega dela, dobavo blaga ali izvedbo storitev;

7.

„ponudnik“ pomeni gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo;

8.

„kandidat“ pomeni gospodarski subjekt, ki zaprosi za povabilo k udeležbi ali je povabljen k udeležbi v omejenem postopku, postopku s pogajanji, v konkurenčnem dialogu ali partnerstvu za inovacije;

9.

„dokument v zvezi z oddajo javnega naročila“ pomeni vsak dokument, ki ga naročnik pripravi ali navaja, da opiše ali določi elemente naročila ali postopka, vključno z obvestilom o javnem naročilu, periodičnim informativnim obvestilom ali obvestili o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema – kadar se uporabljajo kot sredstvo za objavo javnega razpisa – tehničnimi specifikacijami, opisnim dokumentom, predlaganimi pogoji naročila, formati dokumentov, ki jih predložijo kandidati in ponudniki, informacijami o splošno veljavnih obveznostih in kakršnimi koli dodatnimi dokumenti;

10.

„centralizirane nabavne dejavnosti“ pomeni dejavnosti, ki se stalno izvajajo v eni od naslednjih oblik:

(a)

pridobitev blaga in/ali storitev, namenjenih naročnikom;

(b)

oddajanje javnih naročil ali sklepanje okvirnih sporazumov za gradnje, blago ali storitve, namenjene naročnikom;

11.

„pomožne nabavne dejavnosti“ pomeni dejavnosti zagotavljanja podpore nabavnim dejavnostim, zlasti v naslednjih oblikah:

(a)

tehnična infrastruktura, ki naročnikom omogoča oddajo javnih naročil ali sklenitev okvirnih sporazumov za gradnje, blago ali storitve;

(b)

svetovanje v zvezi z izvajanjem ali načrtovanjem postopkov javnega naročanja;

(c)

priprava in vodenje postopkov javnega naročanja v imenu in za račun zadevnega naročnika;

12.

„osrednji nabavni organ“ pomeni naročnika v smislu člena 4(1) te direktive ali javnega naročnika v smislu člena 2(1) Direktive 2014/24/EU, ki izvaja centralizirane nabavne dejavnosti, lahko pa tudi morebiti pomožne nabavne dejavnosti.

Javno naročilo, ki ga osrednji nabavni organ odda zaradi izvajanja centraliziranih nabavnih dejavnosti, se šteje za javno naročilo za opravljanje dejavnosti, kakor je določena v členih 8 do 14. Za javno naročilo, ki ga osrednji nabavni organ odda zaradi izvajanja centraliziranih nabavnih dejavnosti, se člen 18 ne uporablja;

13.

„izvajalec storitev javnega naročanja“ pomeni osebo javnega ali zasebnega prava, ki izvaja pomožne nabavne dejavnosti na trgu;

14.

„pisen“ ali „pisno“ pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje, vključno z informacijami, poslanimi ali shranjenimi z elektronskimi sredstvi;

15.

„elektronska sredstva“ pomeni elektronsko opremo za obdelavo (vključno z digitalnim zgoščevanjem) in shranjevanje podatkov, ki se prenašajo, pošiljajo in prejemajo po žici, z radijskimi valovi, optičnimi sredstvi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi;

16.

„življenjska doba“ pomeni vse zaporedne in/ali medsebojno povezane faze, vključno z raziskavami in razvojem, ki jih je treba opraviti, proizvodnjo, trgovanjem in s tem povezanimi pogoji, prevozom, uporabo in vzdrževanjem, v življenjski dobi proizvoda ali gradnje oziroma med izvajanjem storitve, od nabave surovin ali ustvarjanja virov do odstranitve, uničenja in prenehanja storitve ali uporabe;

17.

„projektni natečaji“ pomeni postopke, ki naročniku omogočijo – predvsem na področju urbanističnega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov – pridobitev načrta ali projekta, ki ga izbere žirija po razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad;

18.

„inovacije“ pomeni uvedbo novega ali znatno izboljšanega blaga, storitve ali postopka, vključno – a ne izključno – s proizvodnjo, gradnjo ali gradbenim procesom, novo tržno metodo ali novo organizacijsko metodo v poslovni praksi, organizaciji delovnih mest ali zunanjih odnosih, med drugim z namenom pripomoči k obvladovanju družbenih izzivov ali podpiranju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

19.

„znak“ pomeni vsak dokument, spričevalo ali potrdilo, ki potrjuje, da določena gradnja, blago, storitev, proces ali postopek izpolnjuje določene zahteve;

20.

„zahteve za pridobitev znaka“ pomeni zahteve, ki jih morajo določene gradnje, blago, storitve, procesi ali postopki izpolniti za pridobitev zadevnega znaka.

Člen 3

Javni naročniki

1.   V tej direktivi „javni naročniki“ pomeni državne, regionalne ali lokalne organe, osebe javnega prava ali združenja enega ali več takih organov oziroma ene ali več takih oseb javnega prava.

2.   „Regionalni organi“ vključuje vse organe upravnih enot, ki so navedeni na seznamu NUTS 1 in 2, ki ni taksativen, iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (30).

3.   „Lokalni organi“ vključujejo vse organe upravnih enot na ravni NUTS 3 in manjše upravne enote iz Uredbe (ES) št. 1059/2003.

4.   „Osebe javnega prava“ pomeni osebe, ki imajo vse naslednje značilnosti:

(a)

ustanovljene so s posebnim namenom, da zadovoljujejo potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave;

(b)

so pravne osebe in

(c)

jih večinoma financirajo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava ali so pod upravljavskim nadzorom teh organov ali oseb ali imajo upravni, vodstveni ali nadzorni organ, v katerega več kot polovico članov imenujejo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava.

Člen 4

Naročniki

1.   V tej direktivi so naročniki subjekti, ki:

(a)

so javni naročniki ali javna podjetja in opravljajo eno od dejavnosti iz členov 8 do 14;

(b)

kadar niso javni naročniki ali javna podjetja, vendar kot eno od svojih dejavnosti na podlagi posebnih ali izključnih pravic, ki jim jih podeli pristojni organ države članice, opravljajo katero koli dejavnost iz členov 8 do 14 ali kombinacijo teh dejavnosti.

2.   „Javno podjetje“ pomeni vsako podjetje, na katero imajo lahko javni naročniki neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje;

Domneva se, da imajo javni naročniki prevladujoč vpliv v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

če imajo javni naročniki neposredno ali posredno v lasti večino vpisanega kapitala podjetja;

(b)

če javni naročniki neposredno ali posredno nadzirajo večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih izda podjetje;

(c)

če lahko javni naročniki neposredno ali posredno imenujejo več kot polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.

3.   V tem členu „posebne ali izključne pravice“ pomeni pravice, ki jih z zakonom ali drugim predpisom podeli pristojni organ države članice in katerih učinek je omejitev izvajanja dejavnosti, opredeljenih v členih 8 do 14, na enega ali več oseb, kar pa znatno vpliva na možnost drugih oseb, da opravljajo tako dejavnost.

Pravice, ki so bile podeljene po postopku, v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, in katerih podelitev je temeljila na objektivnih merilih, ne pomenijo „posebnih ali izključnih pravic“ v smislu prvega pododstavka.

Taki postopki vključujejo:

(a)

postopke javnega naročanja s predhodnim javnim razpisom v skladu z Direktivo 2014/24/EU, Direktivo 2009/81/ES, Direktivo 2014/23/EU, ali to direktivo;

(b)

postopke na podlagi drugih pravnih aktov Unije iz Priloge II, ki zagotavljajo ustrezno predhodno transparentnost za izdajo dovoljenj na podlagi objektivnih meril.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 103 v zvezi s spreminjanjem pravnih aktov Unije iz Priloge II, če se na podlagi sprejetja novih pravnih aktov ali razveljavitve ali spremembe pravnih aktov izkaže, da je tako spreminjanje potrebno.

Člen 5

Mešana javna naročila, ki zajemajo isto dejavnost

1.   Odstavek 2 se uporablja za mešana javna naročila, katerih predmet so različne vrste naročil, ki so vsa zajeta v tej direktivi.

Odstavki 3 do 5 se uporabljajo za mešana javna naročila, katerih predmet je javno naročilo, ki je zajeto v tej direktivi, in javno naročilo, ki je zajeto v drugih pravnih ureditvah.

2.   Javna naročila, katerih predmet sta dve ali več vrst naročil (gradenj, storitev ali blaga), se oddajo v skladu z določbami, ki se uporabljajo za vrsto javnega naročila, značilno za glavni predmet zadevnega naročila.

Pri mešanih javnih naročilih, ki jih delno sestavljajo storitve v smislu poglavja I naslova III in delno druge storitve, ali pri mešanih javnih naročilih, ki jih delno sestavljajo storitve in delno blago, se glavni predmet določi glede na to, katera od ocenjenih vrednosti zadevnih storitev ali blaga je najvišja.

3.   Če so različni deli zadevnega javnega naročila objektivno ločljivi, se uporablja odstavek 4. Če so različni deli zadevnega javnega naročila objektivno neločljivi, pa se uporablja odstavek 5.

Če del določenega javnega naročila ureja člen 346 PDEU ali Direktiva 2009/81/ES, se uporablja člen 25 te direktive.

4.   Pri javnih naročilih, katerih predmet so naročila, ki so zajeta v tej direktivi, in naročila, ki v njej niso zajeta, se lahko naročniki odločijo, da za posamezne dele oddajo ločena javna naročila ali da oddajo enotno javno naročilo. Če se naročniki odločijo za oddajo ločenih javnih naročil za posamezne dele, se odločitev o tem, katera pravna ureditev se uporabi za vsako od takšnih ločenih javni naročil, sprejme na podlagi značilnosti zadevnega posameznega dela.

Če se naročniki odločijo za oddajo enotnega javnega naročila, se ta direktiva, razen če je v členu 25 določeno drugače, uporablja za mešano javno naročilo, ki iz tega sledi, ne glede na vrednost delov, za katere bi sicer veljala drugačna pravna ureditev, in ne glede na to, katera pravna ureditev bi sicer veljala za te dele.

Pri mešanih javnih naročilih, ki vsebujejo elemente naročil blaga, gradenj in storitev ter koncesij, se mešano javno naročilo odda v skladu s to direktivo, pod pogojem, da je ocenjena vrednost tistega dela, ki je sestavni del naročila, zajetega v tej direktivi, izračunana v skladu s členom 16, enaka ali višja od zadevnih mejnih vrednosti iz člena 15.

5.   Če so različni deli določenega javnega naročila objektivno neločljivi, se veljavna pravna ureditev določi na podlagi glavnega predmeta tega javnega naročila.

Člen 6

Naročila, ki zajemajo več dejavnosti

1.   Pri javnih naročilih, namenjenih za opravljanje več dejavnosti, se lahko naročniki odločijo, da za vsako posamezno dejavnost oddajo ločeno javno naročilo ali da oddajo enotno javno naročilo. Če se naročniki odločijo oddati ločena javna naročila, se odločitev o tem, katera pravila veljajo za vsako od takšnih ločenih javnih naročil, sprejme na podlagi značilnosti posamezne zadevne dejavnosti.

Če se naročniki odločijo oddati ločeno javno naročilo, se ne glede na člen 5 uporabljata odstavka 2 in 3 tega člena. Če eno od zadevnih dejavnosti ureja člen 346 PDEU ali Direktiva 2009/81/ES, pa se uporablja člen 26 te direktive.

Odločitev o tem, ali se odda enotno javno naročilo ali pa več ločenih javnih naročil, pa se ne sme sprejeti s ciljem izključitve naročila ali naročil iz področja uporabe te direktive, Direktive 2014/24/EU ali Direktive 2014/23/EU.

2.   Za javno naročilo, namenjeno za opravljanje več dejavnosti, veljajo pravila, ki se uporabljajo za dejavnost, za opravljanje katere je javno naročilo pretežno namenjeno.

3.   Pri javnih naročilih, pri katerih je objektivno nemogoče določiti, za opravljanje katere dejavnosti je javno naročilo pretežno namenjeno, se veljavna pravila določijo v skladu s točkami (a), (b) in (c):

(a)

javno naročilo se odda v skladu z Direktivo 2014/24/EU, če za eno od dejavnosti, za opravljanje katere je javno naročilo namenjeno, velja ta direktiva, za druge pa Direktiva 2014/24/EU;

(b)

javno naročilo se odda v skladu s to direktivo, če za eno od dejavnosti, za opravljanje katere je javno naročilo namenjeno, velja ta direktiva, za druge pa Direktiva 2014/23/EU;

(c)

javno naročilo se odda v skladu s to direktivo, če za eno od dejavnosti, za opravljanje katere je javno naročilo namenjeno, velja ta direktiva, za druge pa ne velja ne ta direktiva, ne Direktiva 2014/24/EU, niti Direktiva 2014/23/EU.

POGLAVJE II

Dejavnosti

Člen 7

Skupne določbe

Za namene členov 8, 9 in 10 „dobava“ vključuje generiranje/proizvodnjo, veleprodajo in maloprodajo.

Vendar pa proizvodnja plina v obliki črpanja spada v področje uporabe člena 14.

Člen 8

Plin in toplota

1.   Glede plina in toplote se ta direktiva uporablja za naslednje dejavnosti:

(a)

zagotavljanje ali upravljanje fiksnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javne storitve v zvezi s proizvodnjo, transportom ali distribucijo plina ali toplote;

(b)

dobavo plina ali toplote takšnim omrežjem.

2.   Če fiksnim omrežjem, ki zagotavljajo javno storitev, plin ali toploto dobavlja naročnik, ki ni javni naročnik, se to ne šteje kot dejavnost v smislu odstavka 1, kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

ta naročnik plin ali toploto proizvaja kot neizogibno posledico opravljanja dejavnosti, ki niso navedene v odstavku 1 tega člena ali členih 9 do 11;

(b)

dobava javnemu omrežju je namenjena le gospodarski izrabi takšne proizvodnje in ne znaša več kot 20 % prometa naročnika glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.

Člen 9

Električna energija

1.   Glede električne energije se ta direktiva uporablja za naslednje dejavnosti:

(a)

zagotavljanje ali upravljanje fiksnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javne storitve v zvezi s proizvodnjo, transportom ali distribucijo električne energije;

(b)

dobavo električne energije takšnim omrežjem.

2.   Če fiksnim omrežjem, ki zagotavljajo javno storitev, električno energijo dobavlja naročnik, ki ni javni naročnik, se to ne šteje kot dejavnost v smislu odstavka 1, kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

ta naročnik proizvaja električno energijo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, ki niso navedene v odstavku 1 tega člena ali členih 8, 10 in 11;

(b)

dobava javnemu omrežju je odvisna samo od lastne porabe tega naročnika in ne presega 30 % njegove celotne proizvodnje energije glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.

Člen 10

Voda

1.   Glede vode se ta direktiva uporablja za naslednje dejavnosti:

(a)

zagotavljanje ali upravljanje fiksnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javne storitve v zvezi s proizvodnjo, transportom ali distribucijo pitne vode;

(b)

dobavo pitne vode takšnim omrežjem.

2.   Ta direktiva se uporablja tudi za javna naročila ali projektne natečaje, ki jih oddajo ali organizirajo naročniki, ki opravljajo katero od dejavnosti iz odstavka 1, in ki so povezani z eno od naslednjih dejavnosti:

(a)

projekti vodnega inženirstva, namakanja ali izsuševanja površin, pod pogojem, da količina vode, namenjena za dobavo pitne vode, predstavlja več kakor 20 % celotne količine vode, ki se zagotavlja bodisi s temi projekti, z namakalnimi ali drenažnimi napravami;

(b)

odstranjevanjem ali čiščenjem odpadnih voda.

3.   Če fiksnim omrežjem, ki zagotavljajo javno storitev, pitno vodo dobavlja naročnik, ki ni javni naročnik, se to ne šteje kot dejavnost v smislu odstavka 1, kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

ta naročnik proizvaja pitno vodo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, ki ni navedena v členih 8 do 11;

(b)

dobava javnemu omrežju je odvisna samo od lastne porabe tega naročnika in ne presega 30 % njegove celotne proizvodnje pitne vode glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.

Člen 11

Storitve prevoza

Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij, ki zagotavljajo javno storitev na področju prevoza z železnico, avtomatiziranimi sistemi, tramvajem, trolejbusom, avtobusom ali žičnico.

Pri prevoznih storitvah se šteje, da omrežje obstaja, kadar se storitev opravlja v skladu s pogoji delovanja, ki jih določi pristojni organ države članice, na primer pogoji v zvezi s progami ali linijami, zmogljivostjo, ki jo je treba zagotavljati, ali pogostostjo storitve.

Člen 12

Pristanišča in letališča

Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega območja za namen zagotavljanja letališke infrastrukture, infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih na celinskih vodah ali druge infrastrukture terminalov prevoznikom po zraku, morju ali celinskih plovnih poteh.

Člen 13

Poštne storitve

1.   Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z opravljanjem:

(a)

poštnih storitev;

(b)

storitev, različnih od poštnih storitev, pod pogojem, da take storitve opravlja naročnik, ki opravlja tudi poštne storitve v smislu točke (b) odstavka 2 tega člena, in da pogoji iz člena 34(1) niso izpolnjeni v zvezi s storitvami iz točke (b) odstavka 2 tega člena.

2.   V tem členu in brez poseganja v Direktivo 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta (31):

(a)

„poštna pošiljka“ pomeni naslovljeno pošiljko v končni obliki, v kakršni se prevaža, ne glede na njeno težo. Poleg pisemskih pošiljk take pošiljke zajemajo na primer tudi knjige, kataloge, časopise, periodični tisk in poštne pakete, ki vsebujejo blago komercialne vrednosti ali brez take vrednosti, ne glede na njihovo težo;

(b)

„poštne storitve“ pomeni storitve sprejema poštnih pošiljk, njihovega sortiranja, usmerjanja in dostave. To vključuje storitve, ki spadajo med univerzalne storitve v smislu Direktive 97/67/ES, ter storitve, ki mednje ne spadajo;

(c)

„storitve, različne od poštnih storitev“ pomeni storitve na naslednjih področjih:

(i)

storitve obdelave pošte (storitve pred pošiljanjem in po njem, vključno s „storitvami vložišča“);

(ii)

storitve v zvezi s poštnimi pošiljkami, ki niso vključene v točki (a), kot je nenaslovljena direktna pošta.

Člen 14

Črpanje nafte in plina ter iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv

Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega območja za:

(a)

črpanje nafte ali plina;

(b)

iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv.

POGLAVJE III

Vsebinsko področje uporabe

Oddelek 1

Mejne vrednosti

Člen 15

Mejne vrednosti

Razen javnih naročil, izključenih zaradi razlogov iz členov 18 do 23 ali v skladu s členom 34, se ta direktiva v zvezi z opravljanjem določene dejavnosti uporablja za javna naročila, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost (DDV) je enaka ali višja od naslednjih mejnih vrednosti:

(a)

414 000 EUR za javna naročila blaga in storitev ter za projektne natečaje;

(b)

5 186 000 EUR za javna naročila gradenj;

(c)

1 000 000 EUR za javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev iz Priloge XVII.

Člen 16

Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil

1.   Izračun ocenjene vrednosti naročila temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga oceni naročnik, vključno s katero koli opcijo in morebitnimi podaljšanji javnega naročila, kakor je izrecno navedeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Če naročnik določi nagrade ali izplačila kandidatom ali ponudnikom, jih upošteva pri izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila.

2.   Če ima naročnik ločene organizacijske enote, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh posameznih organizacijskih enot.

Ne glede na prvi pododstavek se v primeru, ko je ločena organizacijska enota samostojno odgovorna za svoje javno naročilo ali določene kategorije naročil, vrednosti lahko določijo na ravni zadevne enote.

3.   Metoda, ki se uporablja za izračun ocenjene vrednosti naročila, ne sme biti izbrana z namenom, da bi bilo javno naročilo izključeno iz področja uporabe te direktive. Javnega naročila se ne sme razdeliti, da bi se izognili uporabi te direktive, razen če se to utemelji z objektivnimi razlogi.

4.   Ta ocenjena vrednost je veljavna, ko je poslan javni razpis, oziroma če tak javni razpis ni predviden, ko naročnik začne postopek javnega naročanja, na primer, kjer je primerno, z navezovanjem stikov z gospodarskimi subjekti v zvezi z javnim naročilom.

5.   Za okvirne sporazume in dinamične nabavne sisteme je vrednost, ki se upošteva, najvišja ocenjena vrednost (brez DDV) vseh naročil, predvidenih za celotno trajanje sporazuma ali sistema.

6.   Pri partnerstvih za inovacije je vrednost, ki se upošteva, najvišja ocenjena vrednost (brez DDV) raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, ki potekajo v vseh fazah predvidenega partnerstva, ter blaga, storitev ali gradenj, razvitih in naročenih ob izteku predvidenega partnerstva.

7.   Za namene člena 15 naročniki v ocenjeno vrednost naročila gradnje vključijo stroške gradnje in skupno ocenjeno vrednost vsega blaga ali storitev, ki jih naročniki dajo na voljo izvajalcu, če so potrebni za izvedbo gradnje.

8.   Če se lahko zaradi predlagane gradnje ali izvedbe storitev javna naročila oddajo v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh teh sklopov.

Če je skupna vrednost sklopov enaka mejni vrednosti iz člena 15 ali višja od nje, se ta direktiva uporabi za oddajo vsakega posameznega sklopa.

9.   Če se lahko zaradi predlagane pridobitve podobnega blaga javna naročila oddajo v ločenih sklopih, se pri uporabi točke (b) in (c) člena 15 upošteva skupna ocenjena vrednost vseh teh sklopov.

Če je skupna vrednost sklopov enaka mejni vrednosti iz člena 15 ali višja od nje, se ta direktiva uporabi za oddajo vsakega posameznega sklopa.

10.   Ne glede na odstavka 8 in 9 lahko naročniki oddajo javna naročila za posamezne sklope brez uporabe postopkov iz te direktive, če je ocenjena vrednost zadevnega sklopa brez DDV nižja od 80 000 EUR za blago ali storitve oziroma nižja od enega milijona EUR za gradnje. Vendar skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe te direktive, ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov, na katere je bila razdeljena predlagana gradnja, predlagana pridobitev podobnega blaga ali predlagana izvedba storitev.

11.   Pri javnih naročilih blaga ali storitev, ki se redno ponavljajo ali se bodo predvidoma obnovila v določenem obdobju, se ocenjena vrednost naročila izračuna na podlagi:

(a)

skupne dejanske vrednosti zaporednih naročil iste vrste, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v proračunskem letu, prilagojene, če je to mogoče, da se upoštevajo spremembe pri količini ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu;

(b)

ali skupne ocenjene vrednosti zaporednih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi oziroma izvedbi ali v poslovnem letu, če je to daljše od 12 mesecev.

12.   Pri javnih naročilih blaga v zvezi s finančnim zakupom, najemom, zakupom ali nakupom blaga s pridržanim lastništvom se ocenjena vrednost naročila izračuna, kot sledi:

(a)

pri naročilih za določeno obdobje, kadar je to obdobje 12 mesecev ali manj, na podlagi skupne ocenjene vrednosti za čas trajanja naročila ali, kadar je obdobje daljše od 12 mesecev, na podlagi skupne vrednosti, vključno z ocenjeno preostalo vrednostjo;

(b)

pri naročilih za nedoločeno obdobje ali naročilih, za katera obdobja ni mogoče določiti, na podlagi njihove mesečne vrednosti, pomnožene z 48.

13.   Pri javnih naročilih storitev se ocenjena vrednost naročila izračuna, kot sledi:

(a)

pri zavarovalniških storitvah na podlagi višine premije in drugih oblik plačil;

(b)

pri bančnih in drugih finančnih storitvah na podlagi honorarjev, plačljivih provizij, obresti in drugih oblik plačil;

(c)

pri projektnih natečajih na podlagi honorarjev, plačljivih provizij in drugih oblik plačil.

14.   Pri javnih naročilih storitev, pri katerih skupna cena ni navedena, se ocenjena vrednost naročila izračuna, kot sledi:

(a)

pri naročilih za določeno obdobje, kadar je to obdobje 48 mesecev ali manj, na podlagi skupne vrednosti za njihovo celotno trajanje;

(b)

pri naročilih za nedoločeno obdobje ali za obdobje, daljše od 48 mesecev, na podlagi njihove mesečne vrednosti, pomnožene z 48.

Člen 17

Revizija mejnih vrednosti

1.   Komisija od 30. junija 2013 dalje vsaki dve leti preveri, ali mejne vrednosti iz točk (a) in (b) člena 15 ustrezajo mejnim vrednostim iz Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o vladnih naročilih (v nadaljnjem besedilu: Sporazum GPA), ter jih po potrebi revidira v skladu s tem členom.

Komisija v skladu z metodo izračuna iz Sporazuma GPA zneske teh mejnih vrednosti izračuna na podlagi povprečne dnevne vrednosti eura, izražene s posebnimi pravicami črpanja (SDR), in sicer za obdobje 24 mesecev, ki se konča 31. avgusta pred revizijo, z učinkom od 1. januarja. Zneski tako revidiranih mejnih vrednosti se po potrebi zaokrožijo navzdol na najbližjih tisoč eurov, da se zagotovi upoštevanje veljavnih mejnih vrednosti iz Sporazuma GPA, izraženih s posebnimi pravicami črpanja.

2.   Komisija od 1. januarja 2014 dalje vsaki dve leti določi zneske mejnih vrednosti iz točk (a) in (b) člena 15, revidiranih v skladu z odstavkom 1 tega člena, v nacionalnih valutah držav članic, katerih valuta ni euro.

Obenem Komisija določi znesek mejne vrednosti iz točke (c) člena 15 v nacionalnih valutah držav članic, katerih valuta ni euro.

V skladu z metodo izračuna iz Sporazuma GPA določitev teh zneskov temelji na povprečnih dnevnih vrednostih teh valut, ki ustrezajo veljavni mejni vrednosti, izraženi v eurih, za obdobje 24 mesecev, ki se konča 31. avgusta pred revizijo, z učinkom od 1. januarja.

3.   Komisija objavi revidirane mejne vrednosti iz odstavka 1, njihovo protivrednost v nacionalnih valutah iz prvega pododstavka odstavka 2 in znesek, določen v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2, v Uradnem listu Evropske unije v začetku novembra po njihovi reviziji.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 103, da prilagodi metodologijo iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena vsem spremembam metodologije iz Sporazuma GPA za revizijo mejnih vrednosti iz točk (a) in (b) člena 15 ter za določitev protivrednosti v nacionalnih valutah držav članic, katerih valuta ni euro, kot je navedeno v odstavku 2 tega člena.

Prav tako se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 103, da revidira mejne vrednosti iz točk (a) in (b) člena 15, kadar je to potrebno.

5.   Kadar je treba revidirati mejne vrednosti iz točk (a) in (b) člena 15, zaradi časovnih omejitev pa ni mogoče uporabiti postopka iz člena 103, se v nujnih primerih za delegirane akte, sprejete v skladu z drugim pododstavkom odstavka 4 tega člena, uporabi postopek iz člena 104.

Oddelek 2

Izključena javna naročila in projektni natečaji; posebne določbe za javna naročila, ki vključujejo obrambne in varnostne vidike

Pododdelek 1

Izključitve, ki veljajo za vse naročnike, in posebne izključitve za vodni in energetski sektor

Člen 18

Javna naročila, ki so oddana z namenom nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam

1.   Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki so oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam, pod pogojem, da naročnik ne uživa nobenih posebnih ali izključnih pravic v zvezi s prodajo ali dajanjem predmeta takih javnih naročil v najem, drugi subjekti pa ga lahko prosto prodajo ali dajo v najem pod enakimi pogoji kot naročnik.

2.   Naročniki Komisijo na zahtevo uradno obvestijo o vseh kategorijah proizvodov ali dejavnosti, ki jih štejejo za izključene v smislu odstavka 1. Komisija lahko sezname kategorij proizvodov ali dejavnosti, ki jih šteje za izključene, v informativne namene redno objavlja v Uradnem listu Evropske unije. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive poslovne vidike, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko posredujejo te informacije.

Člen 19

Javna naročila in projektni natečaji, ki se oddajo ali organizirajo za druge namene, kot je opravljanje dejavnosti, ki je zajeta, ali za opravljanje take dejavnosti v tretji državi

1.   Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jih naročniki oddajo za druge namene, kot je opravljanje dejavnosti, ki so določene v členih 8 do 14, ali za opravljanje takšnih dejavnosti v tretji državi, v razmerah, ki ne vključujejo fizične uporabe omrežja ali geografskega območja znotraj Unije; direktiva se ne uporablja niti za projektne natečaje, organizirane za te namene.

2.   Naročniki Komisijo na zahtevo uradno obvestijo o vseh dejavnostih, ki jih štejejo za izključene v skladu z odstavkom 1. Komisija lahko redno objavlja sezname kategorij dejavnosti, ki jih šteje za izključene, v informativne namene v Uradnem listu Evropske unije. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive poslovne vidike, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko posredujejo te informacije.

Člen 20

Javna naročila, ki se oddajo, in projektni natečaji, ki se organizirajo v skladu z mednarodnimi pravili

1.   Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jih mora naročnik oddati, ali projektne natečaje, ki jih mora organizirati v skladu s postopki javnega naročanja, ki se razlikujejo od postopkov iz te direktive in ki jih določa:

(a)

pravni instrument, ki ustvarja obveznosti na podlagi mednarodnega prava, kot je mednarodni sporazum, ki se sklene v skladu s Pogodbama med državo članico in eno ali več tretjimi državami ali njihovimi enotami ter zajema gradnje, blago ali storitve, namenjene skupnemu izvajanju ali uporabi projekta s strani podpisnic tega mednarodnega sporazuma, ali

(b)

mednarodna organizacija.

Države članice o vseh pravnih instrumentih iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka obvestijo Komisijo, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za javna naročila iz člena 105.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki jih odda ali organizira naročnik v skladu s pravili naročanja, ki jih določi mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, kadar zadevna javna naročila ali projektne natečaje ta organizacija ali institucija v celoti financira; pri javnih naročilih ali projektnih natečajih, ki jih večinoma sofinancira mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, se stranki dogovorita o uporabi postopkov naročanja.

3.   Člen 27 se uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki vključujejo obrambne in varnostne vidike in ki se oddajo ali organizirajo v skladu z mednarodnimi pravili. Odstavka 1 in 2 tega člena se ne uporabljata za ta javna naročila in projektne natečaje.

Člen 21

Posebne izključitve pri javnih naročilih storitev

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev za:

(a)

pridobitev ali najem zemljišč, obstoječih stavb ali drugih nepremičnin ali z njimi povezanih pravic s kakršnimi koli finančnimi sredstvi;

(b)

storitve na področju arbitraže in spravnih postopkov;

(c)

vse naslednje pravne storitve:

(i)

pravno zastopanje stranke po odvetniku v smislu člena 1 Direktive Sveta 77/249/EGS (32) v:

arbitraži ali spravnem postopku v državi članici, tretji državi ali pred mednarodno instanco za arbitražo ali spravni postopek ali v

sodnih postopkih pred sodišči ali javnimi organi države članice, tretje države ali pred mednarodnimi sodišči ali institucijami;

(ii)

pravno svetovanje, ki se izvaja med pripravami na postopek iz točke (i) te točke, ali če obstajajo konkretni znaki in velika verjetnost, da bo zadeva, o kateri se svetuje, postala predmet takega postopka, pod pogojem, da svetuje odvetnik v smislu člena 1 Direktive 77/249/EGS;

(iii)

storitve overovljanja in avtentikacije dokumentov, ki jih morajo izvajati notarji;

(iv)

pravne storitve, ki jih opravljajo skrbniki ali zakoniti zastopniki, ali druge pravne storitve, katerih izvajalce določi sodišče v zadevni državi članici ali ki so z zakonodajo določeni za opravljanje posebnih nalog pod nadzorom takih sodišč;

(v)

druge pravne storitve, ki so v zadevnih državah članicah povezane z izvajanjem javne oblasti, četudi le priložnostno;

(d)

finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov v smislu Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (33) ter posle, izvedene v okviru Evropskega instrumenta za finančno stabilnost;

(e)

posojila, ne glede na to, ali so povezana z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov;

(f)

pogodbe o zaposlitvi;

(g)

storitve javnega potniškega prevoza z železnico ali podzemno železnico;

(h)

storitve civilne obrambe, civilne zaščite in preprečevanja nevarnosti, ki jih izvajajo neprofitne organizacije ali združenja in ki jih zajemajo kode CPV: 75250000-3, 75251000-0, 75251100-1, 75251110-4, 75251120-7, 75252000-7, 75222000-8; 98113100-9 in 85143000-3, razen storitev prevoza bolnikov z reševalnimi avtomobili;

(i)

oddajni čas ali zagotavljanje programov, ki se oddajo ponudnikom avdiovizualnih ali radijskih medijskih storitev. V tej točki „ponudniki medijskih storitev“ pomeni isto kot v točki (d) člena 1(1) Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta (34). „Program“ pomeni isto kot v točki (b) člena 1(1) navedene direktive, vendar vključuje tudi radijske programe in gradivo zanje. Poleg tega v tej določbi „programsko gradivo“ pomeni isto kot „program“.

Člen 22

Javna naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev, oddana naročniku, ki je javni naročnik, ali združenju javnih naročnikov na podlagi izključne pravice, ki jo imajo v skladu z zakonom ali drugim objavljenim predpisom, skladno s PDEU.

Člen 23

Javna naročila, ki jih določeni naročniki oddajo za nabavo vode in za dobavo energije ali goriv za proizvodnjo energije

Ta direktiva se ne uporablja:

(a)

za javna naročila za nabavo vode, če jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali obe dejavnosti v zvezi s pitno vodo iz člena 10(1);

(b)

za javna naročila, ki jih oddajo naročniki, ki so sami dejavni v energetskem sektorju, in sicer opravljajo dejavnost iz člena 8(1), člena 9(1) ali člena 14 za dobavo:

(i)

energije;

(ii)

goriv za proizvodnjo energije.

Pododdelek 2

Javna naročila, ki vključujejo obrambne in varnostne vidike

Člen 24

Obramba in varnost

1.   Kar zadeva naročila in projektne natečaje, ki se oddajo oziroma organizirajo na področju obrambe in varnosti, se ta direktiva ne uporablja za:

(a)

javna naročila, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2009/81/ES;

(b)

javna naročila, za katera se Direktiva 2009/81/ES v skladu s členi 8, 12 in 13 navedene direktive ne uporablja.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za naročila in projektne natečaje, ki sicer niso izvzeti v skladu z odstavkom 1, če bistvenih varnostnih interesov države članice ni mogoče zavarovati z manj vsiljivimi ukrepi, na primer z zahtevami za varovanje zaupnosti informacij, ki jih dajo na voljo naročniki v postopku oddaje javnega naročila, kakor je določeno v tej direktivi.

Poleg tega in v skladu s točko (a) člena 346(1) PDEU se ta direktiva ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki sicer niso izvzeti v skladu z odstavkom 1 tega člena, če bi morala država članica zaradi uporabe te direktive sporočati informacije, katerih razkritje bi bilo po njenem mnenju v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti.

3.   Če sta oddaja in izvajanje javnega naročila ali projektnega natečaja označena kot zaupna ali ju morajo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi države članice, se ta direktiva ne uporablja, če država članica ugotovi, da zadevnih bistvenih interesov ni mogoče zavarovati z manj vsiljivimi ukrepi, na primer tistimi iz prvega pododstavka odstavka 2.

Člen 25

Mešana javna naročila, ki zajemajo isto dejavnost ter vključujejo obrambne ali varnostne vidike

1.   Pri mešanih javnih naročilih, ki zajemajo isto dejavnost in katerih predmet so javna naročila, zajeta v tej direktivi, in naročila ali drugi elementi, zajeti v členu 346 PDEU ali Direktivi 2009/81/ES, se uporablja ta člen.

2.   Če so različni deli zadevnega javnega naročila objektivno ločljivi, se lahko naročniki odločijo, da za posamezne dele oddajo ločena javna naročila ali da oddajo enotno javno naročilo.

Če se naročniki odločijo za oddajo ločenih javnih naročil za posamezne dele, se odločitev o tem, katera pravna ureditev velja za vsako od takšnih ločenih javnih naročil, sprejme na podlagi značilnosti zadevnega posameznega dela.

Če se naročniki odločijo za oddajo enotnega javnega naročila, se odločitev o tem, katera pravna ureditev se uporabi, sprejme na podlagi naslednjih pogojev:

(a)

če je del zadevnega naročila zajet v členu 346 PDEU, se javno naročilo lahko odda brez uporabe te direktive, pod pogojem, da je oddaja enotnega javnega naročila upravičena iz objektivnih razlogov;

(b)

če je del zadevnega naročila zajet v Direktivi 2009/81/ES, se javno naročilo lahko odda v skladu z navedeno direktivo, pod pogojem, da je oddaja enotnega javnega naročila upravičena iz objektivnih razlogov. Ta točka ne vpliva na mejne vrednosti in izključitve, ki jih določa navedena direktiva.

Odločitev o oddaji enotnega javnega naročila pa ne sme biti sprejeta z namenom izključitve naročil iz uporabe te direktive ali Direktive 2009/81/ES.

3.   Točka (a) tretjega pododstavka odstavka 2 se uporablja za mešana javna naročila, za katera bi se sicer lahko uporabljali točki (a) in (b) navedenega pododstavka.

4.   Če so različni deli zadevnega naročila objektivno neločljivi, se javno naročilo lahko odda brez uporabe te direktive, če zajema elemente, za katere se uporablja člen 346 PDEU; v nasprotnem primeru se lahko odda v skladu z Direktivo 2009/81/ES.

Člen 26

Javna naročila, ki zajemajo več dejavnosti ter vključujejo obrambne ali varnostne vidike

1.   Pri javnih naročilih, namenjenih za opravljanje več dejavnosti, se lahko naročniki odločijo, da za vsako posamezno dejavnost oddajo ločeno javno naročilo ali da oddajo enotno javno naročilo. Če se naročniki odločijo za oddajo ločenih javnih naročil za posamezne dele, se odločitev o tem, katera pravna ureditev se uporabi za vsako od tako ločenih javnih naročil, sprejme na podlagi značilnosti zadevne posamezne dejavnosti.

Če se naročniki odločijo oddati enotno javno naročilo, se uporablja odstavek 2 tega člena. Vendar se odločitev o tem, ali oddati enotno javno naročilo ali pa več ločenih javnih naročil, ne sme sprejeti z namenom njihove izključitve iz področja uporabe te direktive ali Direktive 2009/81/ES.

2.   Pri javnih naročilih, namenjenih opravljanju dejavnosti, ki jo ureja ta direktiva, in drugi dejavnosti, ki:

(a)

jo ureja Direktiva 2009/81/ES ali

(b)

jo zajema člen 346 PDEU,

se lahko javno naročilo v primerih iz točke (a) odda v skladu z Direktivo 2009/81/ES, v primerih iz točke (b) pa se lahko odda brez uporabe te direktive. Ta pododstavek ne vpliva na mejne vrednosti in izključitve, ki jih določa Direktiva 2009/81/ES.

Javna naročila iz točke (a) prvega pododstavka, ki poleg tega vključujejo naročila ali druge elemente, ki jih ureja člen 346 PDEU, se lahko oddajo brez uporabe te direktive.

Pogoj za uporabo prvega in drugega pododstavka pa je, da je oddaja enotnega javnega naročila upravičena iz objektivnih razlogov in da odločitev o oddaji enotnega javnega naročila ni sprejeta z namenom izključitve naročil iz uporabe te direktive.

Člen 27

Javna naročila in projektni natečaji, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike in ki se oddajo ali organizirajo v skladu z mednarodnimi pravili

1.   Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila ali projektne natečaje, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike in ki jih mora naročnik oddati ali organizirati v skladu s postopki javnega naročanja, ki se razlikujejo od postopkov iz te direktive in ki jih določa:

(a)

mednarodni sporazum ali dogovor, ki ga v skladu s Pogodbama skleneta država članica in ena ali več tretjih držav ali njihovih enot ter zajema gradnje, blago ali storitve, namenjene skupnemu izvajanju ali uporabi projekta s strani podpisnic tega mednarodnega sporazuma ali dogovora;

(b)

mednarodni sporazum ali dogovor, ki se nanaša na nameščanje vojaških enot in zadeva podjetja v državi članici ali tretji državi, ali

(c)

mednarodna organizacija.

O vseh sporazumih ali dogovorih iz točke (a) prvega pododstavka tega odstavka se obvesti Komisijo, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za javna naročila iz člena 105.

2.   Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila in projektne natečaje, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike in ki jih odda naročnik v skladu s pravili naročanja, ki jih določi mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, kadar zadevna javna naročila ali projektne natečaje ta organizacija ali institucija v celoti financira. Pri javnih naročilih ali projektnih natečajih, ki jih večinoma sofinancira mednarodna organizacija ali mednarodna finančna institucija, se stranki dogovorita o uporabi postopkov javnega naročanja.

Pododdelek 3

Posebna razmerja (sodelovanje, povezana podjetja in skupna podjetja)

Člen 28

Javna naročila med javnimi naročniki

1.   Javno naročilo, ki ga javni naročnik odda drugi pravni osebi zasebnega ali javnega prava, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

javni naročnik obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;

(b)

odvisna pravna oseba izvaja več kot 80 % svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki ji jih je dal javni naročnik, ki jo obvladuje, ali so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladuje ta javni naročnik;

(c)

v odvisni pravni osebi ni neposredne udeležbe zasebnega kapitala, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala, ki se zahteva na podlagi določb nacionalne zakonodaje, skladnih s Pogodbama, in ne vpliva odločilno na odvisno pravno osebo.

Šteje se, da javni naročnik obvladuje pravno osebo podobno kot svoje službe v smislu točke (a) prvega pododstavka, če odločilno vpliva na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe. Tako obvladovanje lahko izvaja tudi druga pravna oseba, ki jo na enak način obvladuje javni naročnik.

2.   Odstavek 1 se uporablja tudi, če odvisna pravna oseba, ki je javni naročnik, odda naročilo javnemu naročniku, ki odvisno osebo obvladuje, ali drugi pravni osebi, ki jo obvladuje isti javni naročnik, če v pravni osebi, ki ji je oddano javno naročilo, ni neposredne udeležbe zasebnega kapitala, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala, ki se zahteva na podlagi nacionalne zakonodaje, skladne s Pogodbama, in ne vpliva odločilno na odvisno pravno osebo.

3.   Javni naročnik, ki ne obvladuje pravne osebe zasebnega ali javnega prava v smislu odstavka 1, lahko tej pravni osebi vseeno odda javno naročilo, ne da bi uporabljal to direktivo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

javni naročnik skupaj z drugimi javnimi naročniki obvladuje zadevno pravno osebo podobno kot svoje službe;

(b)

zadevna pravna oseba izvaja več kot 80 % svojih dejavnosti za izpolnitev nalog, ki so ji jih dali javni naročniki, ki jo obvladujejo, ali so ji jih dale druge pravne osebe, ki jih obvladujejo isti javni naročniki, in

(c)

v odvisni pravni osebi ni neposredne udeležbe zasebnega kapitala, razen v obliki neobvladujočega in nekontrolnega deleža zasebnega kapitala, ki se zahteva na podlagi določb nacionalne zakonodaje, skladnih s Pogodbama, in ne vpliva odločilno na odvisno pravno osebo.

Za namene točke (a) prvega pododstavka se šteje, da javni naročniki skupaj obvladujejo pravno osebo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i)

organe odločanja odvisne pravne osebe sestavljajo predstavniki vseh sodelujočih javnih naročnikov. Posamezni predstavniki lahko zastopajo več ali vse sodelujoče javne naročnike;

(ii)

ti javni naročniki lahko skupaj odločilno vplivajo na strateške cilje in pomembne odločitve odvisne pravne osebe, in

(iii)

odvisna pravna oseba nima interesov, ki so v nasprotju z interesi javnih naročnikov, ki jo obvladujejo.

4.   Pogodba o izvedbi javnega naročila, sklenjena izključno med dvema ali več javnimi naročniki, ne spada v področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

pogodba o izvedbi javnega naročila določa ali vzpostavlja sodelovanje med sodelujočimi javnimi naročniki, da se zagotovi, da se javne storitve, ki jih morajo opraviti, izvajajo ob uresničevanju ciljev, ki so jim skupni;

(b)

pri tem sodelovanju se upoštevajo le vidiki javnega interesa, in

(c)

sodelujoči javni naročniki na odprtem trgu izvajajo manj kot 20 % dejavnosti, ki jih zajema sodelovanje.

5.   Pri določanju odstotka dejavnosti iz točke (b) prvega pododstavka odstavka 1, točke (b) prvega pododstavka odstavka 3 in točke (c) odstavka 4 se upošteva skupni povprečni promet ali drug ustrezen dejavnik, temelječ na dejavnosti, kot so stroški zadevne pravne osebe v zvezi s storitvami, blagom in gradnjami v treh letih pred oddajo naročila.

Če zaradi datuma ustanovitve ali začetka opravljanja dejavnosti zadevne pravne osebe ali zaradi reorganizacije njenih dejavnosti podatki o prometu ali drugem ustreznem dejavniku, temelječem na dejavnosti, kot so stroški, za predhodna tri leta niso na voljo ali niso več relevantni, zadostuje, da pravna oseba zlasti v poslovnem načrtu prikaže, da je meritev obsega dejavnosti verodostojna.

Člen 29

Javna naročila, oddana povezanemu podjetju

1.   Za namene tega člena „povezano podjetje“ pomeni vsako podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika v skladu z zahtevami iz Direktive 2013/34/EU.

2.   Pri naročnikih, za katere se ne uporablja Direktiva 2013/34/EU, „povezano podjetje“ pomeni vsako podjetje:

(a)

v katerem ima lahko naročnik posredno ali neposredno prevladujoč vpliv;

(b)

ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika ali

(c)

nad katerim ima, tako kot nad naročnikom, prevladujoč vpliv drugo podjetje na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki to povezano podjetje urejajo.

Za namene tega odstavka „prevladujoč vpliv“ pomeni enako kot v drugem pododstavku člena 4(2).

3.   Ne glede na člen 28 in ob izpolnjevanju pogojev iz odstavka 4 tega člena se ta direktiva ne uporablja za javna naročila, ki jih:

(a)

naročnik odda povezanemu podjetju ali

(b)

skupno podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov izključno za opravljanje dejavnosti, kot so določene v členih 8 do 14, odda podjetju, ki je povezano z enim od teh naročnikov.

4.   Odstavek 3 se uporablja za:

(a)

naročila storitev, pod pogojem, da je povezano podjetje ob upoštevanju vseh njegovih storitev vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa, v predhodnih treh letih ustvarilo z opravljanjem storitev za naročnika ali druga podjetja, s katerimi je ta povezan;

(b)

naročila blaga, pod pogojem, da je povezano podjetje ob upoštevanju vseh njegovih storitev vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa, v predhodnih treh letih ustvarilo z dobavami blaga naročniku ali drugim podjetjem, s katerimi je ta povezan;

(c)

javna naročila gradenj pod pogojem, da je povezano podjetje, ob upoštevanju vseh njegovih gradenj vsaj 80 % skupnega povprečnega prometa v predhodnih treh letih ustvarilo z izvedbo gradenj za naročnika ali druga podjetja, s katerimi je ta povezan.

5.   Če zaradi datuma ustanovitve ali začetka opravljanja dejavnosti povezanega podjetja podatki o prometu za predhodna tri leta niso na voljo, zadostuje, da to podjetje zlasti v poslovnem načrtu prikaže, da je promet iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 4 verjeten.

6.   Če iste ali podobne storitve, blago ali gradnje zagotavlja več kot eno podjetje, ki je povezano z naročnikom, s katerim tvori gospodarsko skupino, se zgornji deleži izračunajo ob upoštevanju skupnega prometa, ki ga ta povezana podjetja ustvarijo z zagotavljanjem storitev, blaga ali gradenj.

Člen 30

Javna naročila, oddana skupnemu podjetju ali naročniku, ki je del skupnega podjetja

Ne glede na člen 28 in pod pogojem, da je bilo skupno podjetje ustanovljeno za opravljanje zadevne dejavnosti v obdobju najmanj treh let in da listina o ustanovitvi skupnega podjetja določa, da bodo naročniki, ki ga sestavljajo, ostali del tega skupnega podjetja najmanj za enako obdobje, se ta direktiva ne uporablja za javna naročila, ki jih:

(a)

skupno podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov izključno za opravljanje dejavnosti v smislu členov 8 do 14, odda enemu od teh naročnikov ali

(b)

naročnik odda skupnemu podjetju, katerega del je.

Člen 31

Sporočanje informacij

Naročniki Komisiji na zahtevo sporočijo naslednje informacije o uporabi člena 29(2) in (3) ter člena 30:

(a)

imena zadevnih podjetij ali skupnih podjetij;

(b)

vrsto in vrednost zadevnih javnih naročil;

(c)

dokazila o tem, da razmerje med podjetjem ali skupnim podjetjem, ki so mu javna naročila oddana, in naročnikom izpolnjuje zahteve iz člena 29 ali 30, če Komisija meni, da so ta dokazila potrebna.

Pododdelek 4

Posebni primeri

Člen 32

Raziskovalne in razvojne storitve

Ta direktiva se za javna naročila raziskovalnih in razvojnih storitev, ki jih zajemajo kode CPV od 73000000-2 do 73120000-9, 73300000-5, 73420000-2 in 73430000-5, uporablja samo, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

koristi od njih ima izključno naročnik za potrebe pri izvajanju lastne dejavnosti in

(b)

izvedeno storitev v celoti plača naročnik.

Člen 33

Javna naročila, za katera veljajo posebne ureditve

1.   Brez poseganja v člen 34 te direktive Republika Avstrija in Zvezna republika Nemčija s pogoji za izdajo dovoljenj ali drugimi ustreznimi ukrepi zagotovita, da vsak subjekt, ki je dejaven v sektorjih iz Odločbe Komisije 2002/205/ES (35) in Odločbe Komisije 2004/73/ES (36):

(a)

upošteva načela nediskriminacije in konkurence na področju oddaje javnih naročil blaga, gradenj in storitev, zlasti kar zadeva informacije, ki jih ta subjekt dá na voljo gospodarskim subjektom v zvezi s svojimi nameni glede javnega naročanja;

(b)

Komisiji pod pogoji, opredeljenimi v Odločbi Komisije 93/327/EGS (37), sporoči podatke o javnih naročilih, ki jih odda.

2.   Brez poseganja v člen 34 Združeno kraljestvo s pogoji za izdajo dovoljenj ali drugimi ustreznimi ukrepi zagotovi, da vsak subjekt, ki je dejaven v sektorjih iz Odločbe 97/367/EGS, uporablja točki (a) in (b) odstavka 1 tega člena za javna naročila, oddana za izvajanje navedene dejavnosti na Severnem Irskem.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za javna naročila, oddana za namen iskanja nafte ali plina.

Pododdelek 5

Dejavnosti, ki so neposredno izpostavljene konkurenci, in z njimi povezana postopkovna pravila

Člen 34

Dejavnosti, ki so neposredno izpostavljene konkurenci

1.   Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti iz členov 8 do 14, če lahko država članica ali naročniki, ki vložijo zahtevek v skladu s členom 35, izkažejo, da je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, ta neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen; prav tako se ne uporablja za projektne natečaje, ki so organizirani za izvajanje take dejavnosti na zadevnem geografskem območju. Zadevna dejavnost je lahko del širšega sektorja; lahko se tudi izvaja samo na nekaterih območjih zadevne države članice. Ocena konkurence, navedene v prvem stavku tega odstavka, ki se opravi ob upoštevanju informacij, ki so na voljo Komisiji, in za namene te direktive, ne posega v uporabo konkurenčnega prava. Navedena ocena se opravi ob upoštevanju trga za zadevne dejavnosti in referenčnega geografskega trga v smislu odstavka 2.

2.   Za namene odstavka 1 tega člena se odločitev, ali je dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci, sprejme na podlagi kriterijev, ki so v skladu z določbami o konkurenci iz PDEU. Ta lahko vključujejo značilnosti zadevnega blaga ali storitev, obstoj alternativnega blaga ali storitev, ki so zamenljivi z vidika ponudbe ali povpraševanja, cene in dejansko ali potencialno prisotnost več kot enega dobavitelja zadevnega blaga ali ponudnika zadevnih storitev.

Referenčni geografski trg, na podlagi katerega se opravi ocena izpostavljenosti konkurenci, zajema območje, na katerem se zadevna podjetja ukvarjajo s ponudbo proizvodov ali storitev in povpraševanjem po njih, na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki se lahko loči od sosednih območij, zlasti zato, ker so tam pogoji konkurence precej drugačni. Pri tej oceni je treba upoštevati predvsem vrsto in značilnosti zadevnih proizvodov ali storitev, obstoj ovir za vstop na trg ali preferenc potrošnikov, znatne razlike tržnih deležev podjetij med zadevnim območjem in sosednjimi območji ali precejšnje razlike v ceni.

3.   Za namene odstavka 1 tega člena se šteje, da dostop do trga ni omejen, če država članica uvede in uporablja zakonodajo Unije, navedeno v Prilogi III.

Če ni mogoče predpostavljati prostega dostopa do danega trga na podlagi prvega pododstavka, je treba dokazati, da je dostop do zadevnega trga dejansko in pravno prost.

Člen 35

Postopek, na podlagi katerega se ugotovi, ali se uporablja člen 34

1.   Kadar država članica ali naročnik, če tako določa zakonodaja zadevne države članice, meni, da je v skladu s kriteriji iz člena 34(2) in (3) določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen, lahko Komisiji predloži zahtevek za ugotovitev, da se ta direktiva ne uporablja za oddajo javnih naročil ali organizacijo projektnih natečajev za opravljanje navedene dejavnosti, po potrebi skupaj z mnenjem, ki ga izda neodvisen nacionalni organ, pristojen za zadevno dejavnost. Takšni zahtevki se lahko nanašajo na dejavnosti, ki so del širšega sektorja ali se izvajajo samo na nekaterih območjih zadevne države članice.

V zahtevku zadevna država članica ali naročnik obvesti Komisijo o vseh pomembnih dejstvih in zlasti vseh zakonih ali drugih predpisih ali sporazumih o izpolnjevanju pogojev iz člena 34(1).

2.   Če naročnikovemu zahtevku ni priloženo obrazloženo in utemeljeno mnenje, ki ga sprejme neodvisen nacionalni organ, pristojen za zadevno dejavnost, in v katerem so temeljito analizirani pogoji za možno uporabo člena 34(1) za zadevno dejavnost v skladu z odstavkoma 2 in 3 navedenega člena, Komisija nemudoma obvesti zadevno državo članico. Zadevna država članica v teh primerih obvesti Komisijo o vseh pomembnih dejstvih in zlasti vseh zakonih ali drugih predpisih ali sporazumih o izpolnjevanju pogojev iz člena 34(1).

3.   Na podlagi zahtevka, predloženega v skladu z odstavkom 1 tega člena, lahko Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v rokih, določenih v Prilogi IV, na podlagi kriterijev iz člena 34 ugotovi, ali je dejavnost iz členov 8 do 14 neposredno izpostavljena konkurenci. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 105(2).

Za javna naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje zadevne dejavnosti, in za projektne natečaje, ki so organizirani za opravljanje take dejavnosti, ta direktiva ne velja več v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

Komisija je v roku, določenem v Prilogi IV, sprejela izvedbeni akt o uporabi člena 34(1);

(b)

Komisija v roku, določenem v Prilogi IV, ni sprejela izvedbenega akta.

4.   Po predložitvi zahtevka lahko zadevna država članica ali naročnik s soglasjem Komisije svoj zahtevek bistveno spremeni, zlasti kar zadeva dejavnosti ali zadevna geografska območja. V tem primeru začne znova teči rok za sprejetje izvedbenega akta, ki se določi v skladu z odstavkom 1 Priloge IV, razen če se Komisija in država članica ali naročnik, ki je vložil zahtevek, dogovorita o krajšem roku.

5.   Kadar je neka dejavnost v dani državi članici že predmet postopka na podlagi odstavkov 1, 2 in 4, se nadaljnji zahtevki v zvezi z isto dejavnostjo v isti državi članici pred potekom roka v zvezi s prvim zahtevkom ne štejejo za nove postopke in se obravnavajo v okviru prvega zahtevka.

6.   Komisija sprejme izvedbeni akt o podrobnih pravilih za uporabo odstavkov 1 do 5. Navedeni izvedbeni akt vključuje vsaj pravila v zvezi z:

(a)

informativno objavo – v Uradnem listu Evropske unije – datumov, na katere roki, ki so določeni v odstavku 1 Priloge IV, začnejo teči in potečejo, skupaj z morebitnimi podaljšanji ali začasnimi prekinitvami teh rokov, kakor je določeno v navedeni prilogi;

(b)

objavo možne uporabe člena 34(1) v skladu s točko (b) drugega pododstavka odstavka 3 tega člena;

(c)

izvedbenimi določbami v zvezi z obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi zahtevkov v skladu z odstavkom 1 tega člena.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 105(2).

POGLAVJE IV

Splošna načela

Člen 36

Načela javnega naročanja

1.   Naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enako in nediskriminatorno ter delujejo transparentno in sorazmerno.

Javno naročilo ni zasnovano z namenom, da se izključi iz področja uporabe te direktive ali da se umetno omeji konkurenca. Konkurenca se šteje za umetno omejeno, če je javno naročilo zasnovano z namenom, da neupravičeno zagotavlja boljšo oziroma slabšo obravnavo nekaterih gospodarskih subjektov.

2.   Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da gospodarski subjekti pri izvajanju javnih naročil izpolnjujejo veljavne obveznosti na področju okoljskega, socialnega in delovnega prava, ki so določene v pravu Unije, nacionalnem pravu, kolektivnih pogodbah ali predpisih mednarodnega okoljskega, socialnega in delovnega prava, naštetih v Prilogi XIV.

Člen 37

Gospodarski subjekti

1.   Gospodarski subjekti, ki v skladu s pravom države članice, v kateri imajo sedež, lahko izvajajo zadevno storitev, ne smejo biti zavrnjeni zgolj zato, ker bi morali biti v skladu s pravom države članice, v kateri se odda javno naročilo, fizična ali pravna oseba.

Vendar se v primeru javnih naročil storitev in javnih naročil gradenj ter javnih naročil blaga, ki poleg tega vključujejo storitve ali namestitvena in inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.

2.   V postopkih javnega naročanja lahko sodelujejo skupine gospodarskih subjektov, vključno z začasnimi združenji. Naročniki od njih ne smejo zahtevati, da imajo, če želijo predložiti ponudbo ali prijavo za sodelovanje, določeno pravno obliko.

Naročniki lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila po potrebi pojasnijo, kako naj skupine gospodarskih subjektov izpolnijo pogoje in zahteve v zvezi s priznanjem usposobljenosti in ugotavljanjem sposobnosti iz členov 77 do 81, če je to upravičeno iz objektivnih razlogov in je sorazmerno. Države članice lahko določijo način, na katerega skupine gospodarskih subjektov izpolnijo te zahteve.

Kakršni koli pogoji za izvedbo javnega naročila, ki jih morajo izpolnjevati take skupine gospodarskih subjektov in ki so drugačni od tistih, ki veljajo za posamezne udeležence, morajo biti upravičeni iz objektivnih razlogov in sorazmerni.

3.   Ne glede na odstavek 2 pa lahko naročniki od skupin gospodarskih subjektov zahtevajo, da po tem, ko jim je oddano javno naročilo, prevzamejo določeno pravno obliko, če je takšna sprememba nujna za zadovoljivo izvedbo javnega naročila.

Člen 38

Pridržana javna naročila

1.   Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih javnega naročanja za invalidska podjetja in gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih ali prikrajšanih oseb, ali določijo, da se taka naročila izvedejo v okviru programov zaščitnega zaposlovanja, če je vsaj 30 % zaposlenih v navedenih podjetjih, gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev.

2.   V javnem razpisu je napotilo na ta člen.

Člen 39

Zaupnost

1.   Brez poseganja v obveznosti v zvezi z objavljanjem obvestil o oddanih javnih naročilih ter obveščanjem kandidatov in ponudnikov iz členov 70 in 75 naročnik ne razkrije informacij, ki so mu jih posredovali gospodarski subjekti in jih označili za zaupne, vključno, vendar ne omejeno, na tehnične ali poslovne skrivnosti in zaupne vidike ponudb, če v tej direktivi ali nacionalni zakonodaji, ki velja za naročnika, zlasti zakonodaji v zvezi z dostopom do informacij, ni določeno drugače.

2.   Naročniki lahko določijo zahteve za gospodarske subjekte, katerih namen je varovanje zaupnosti informacij, ki jih naročniki dajo na voljo med postopkom javnega naročanja, vključno z informacijami, ki so na voljo v zvezi z delovanjem kvalifikacijskega sistema, ne glede na to, ali je bilo to predmet obvestila o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, uporabljenega kot sredstvo za objavo javnega razpisa.

Člen 40

Pravila, ki se uporabljajo za sporočanje

1.   Države članice zagotovijo, da se za vse sporočanje in izmenjavo informacij iz te direktive, zlasti elektronsko predložitvijo ponudb, v skladu z zahtevami tega člena uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva. Orodja in naprave, ki se uporabijo za elektronsko komuniciranje, in njihove tehnične lastnosti morajo biti nediskriminatorni, splošno dostopni in interoperabilni z izdelki IKT v splošni rabi ter gospodarskim subjektom ne smejo omejevati dostopa do postopka javnega naročanja.

Ne glede na prvi pododstavek naročniki niso dolžni zahtevati uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev pri predložitvi ponudb v naslednjih primerih:

(a)

če bi bili zaradi specializirane vrste javnega naročanja za uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev potrebni točno določeni orodja, naprave ali oblike datotek, ki niso splošno razpoložljive ali podprte s splošno razpoložljivimi aplikacijami;

(b)

če se pri aplikacijah, ki podpirajo oblike datotek, ustrezne za opis ponudb, uporabljajo oblike datotek, ki jih ni mogoče obdelovati z nobeno drugo odprto ali splošno dostopno aplikacijo, ali če so zaščitene z licenco in jih naročnik ne more zagotoviti za prenos podatkov s spleta ali uporabo na daljavo;

(c)

če bi bila za uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev potrebna specializirana pisarniška oprema, ki naročnikom ni splošno dostopna;

(d)

če dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila zahteva predložitev fizičnih modelov ali maket, ki jih ni mogoče prenesti z uporabo elektronskih sredstev.

Za sporočanje, pri katerem se v skladu z drugim pododstavkom ne uporabljajo elektronska komunikacijska sredstva, se uporabi pošta ali druga primerna kurirska služba ali kombinacija pošte ali druge primerne kurirske službe ter elektronskih sredstev.

Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka naročniki niso dolžni zahtevati uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev pri predložitvi ponudbe, če je uporaba neelektronskih komunikacijskih sredstev nujna bodisi zato, ker elektronska komunikacijska sredstva pomenijo kršitev varnosti, bodisi zato, da se zaščitijo posebno občutljive informacije, ki zahtevajo tako visoko raven zaščite, da je ni mogoče ustrezno zagotoviti z uporabo elektronskih sredstev in naprav, ki so gospodarskim subjektom splošno dostopne ali do katerih se jim lahko omogoči dostop z alternativnimi načini dostopa v smislu odstavka 5.

Naročniki, ki v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka zahtevajo, da se za predložitev ponudb uporabijo neelektronska komunikacijska sredstva, morajo v poročilu iz člena 100 navesti razloge za to zahtevo. Naročniki, kjer je to možno, v posameznem poročilu navedejo razloge, zaradi katerih je uporaba neelektronskih komunikacijskih sredstev za izvajanje četrtega pododstavka tega odstavka nujna.

2.   Ne glede na odstavek 1 se za sporočanje, ki ne zadeva bistvenih elementov postopka javnega naročanja, lahko uporablja ustna komunikacija, če je njena vsebina zadostno dokumentirana. Za ta namen bistveni elementi postopka javnega naročanja vključujejo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, prijav za sodelovanje ter potrditev interesa in ponudb. Zlasti ustna komunikacija s ponudniki, ki bi lahko bistveno vplivala na vsebino in oceno ponudb, se dokumentira v zadostni meri in z ustreznimi sredstvi, na primer pisnimi ali zvočnimi zapisi ali povzetki glavnih delov sporočil.

3.   Naročniki pri vsem sporočanju, izmenjavi in shranjevanju informacij zagotovijo varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti ponudb in prijav za sodelovanje. Vsebino ponudb in prijav za sodelovanje pregledajo šele po poteku roka za njihovo predložitev.

4.   Države članice lahko za javna naročila gradenj in projektne natečaje uporabljajo točno določena elektronska orodja, na primer elektronska modelna orodja. Dokler takšna orodja niso splošno dostopna v smislu drugega stavka prvega pododstavka odstavka 1, naročniki zagotovijo alternativne načine dostopa, kot je določeno v odstavku 5.

5.   Naročniki lahko, kadar je to potrebno, zahtevajo uporabo orodij, ki niso splošno dostopna, če sami ponudijo alternativni način dostopa.

Šteje se, da naročniki zagotavljajo ustrezne alternativne načine dostopa, če:

(a)

z elektronskimi sredstvi omogočajo neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do teh orodij in naprav od datuma, ko je objavljeno obvestilo v skladu s Prilogo IX ali poslano povabilo k potrditvi interesa. V besedilu obvestila ali povabilu k potrditvi interesa se navede spletni naslov, na katerem so ta orodja in naprave na voljo;

(b)

zagotovijo, da ponudniki, ki nimajo dostopa do zadevnih orodij in naprav ali možnosti, da bi jih v ustreznih rokih pridobili, ter jim za pomanjkanje dostopa n mogoče pripisati odgovornosti, lahko sodelujejo v postopku javnega naročanja z uporabo začasnih žetonov, brezplačno zagotovljenih prek spleta, ali

(c)

podpirajo alternativen kanal za elektronsko predložitev ponudb.

6.   Poleg zahtev iz Priloge V se za orodja in naprave za elektronsko pošiljanje in prejem ponudb ter orodja in naprave za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje uporabljajo naslednja pravila:

(a)

zainteresiranim osebam so na voljo informacije v zvezi s specifikacijami za elektronsko predložitev ponudb in prijav za sodelovanje, vključno s šifriranjem in časovnim žigosanjem;

(b)

države članice ali naročniki, ki delujejo v splošnem okviru, ki ga določi zadevna država članica, določijo raven varnosti, ki se zahteva za elektronska komunikacijska sredstva v različnih fazah zadevnega postopka javnega naročanja; navedena raven je sorazmerna s povezanimi tveganji;

(c)

če države članice ali naročniki, ki delujejo v splošnem okviru, ki ga določi zadevna država članica, menijo, da je stopnja tveganja, ocenjena v skladu s točko (b) tega odstavka, takšna, da se zahtevajo napredni elektronski podpisi iz Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta (38), naročniki sprejmejo napredne elektronske podpise, podprte s kvalificiranim elektronskim potrdilom, pri čemer upoštevajo, ali je tako potrdilo dano s strani ponudnika storitev potrdil, ki je uvrščen na zanesljiv seznam iz Odločbe Komisije 2009/767/ES (39), in oblikovano z napravo za varne podpise ali brez nje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i)

naročniki na podlagi oblik iz Sklepa Komisije 2011/130/EU (40) določijo zahtevano obliko naprednega podpisa in sprejmejo potrebne ukrepe za tehnično obdelavo teh oblik; če se uporablja drugačna oblika elektronskega podpisa, elektronski podpis ali elektronski nosilec dokumenta vsebuje informacije o obstoječih možnostih potrjevanja, za kar je odgovorna država članica. Možnosti potrjevanja morajo naročniku omogočati, da prek spleta brezplačno in na način, razumljiv nematernim govorcem, preveri prejet elektronski podpis kot napreden elektronski podpisi, podprt s kvalificiranim potrdilom. Države članice informacije o izvajalcu storitev potrjevanja sporočijo Komisiji, ki informacije, ki jih prejme od držav članic, javno objavi na spletu;

(ii)

če je ponudba podpisana s kvalificiranim potrdilom, ki je uvrščeno na zanesljiv seznam, naročniki ne smejo postaviti nobenih dodatnih zahtev, ki bi ponudnike lahko ovirale pri uporabi teh podpisov.

Glede dokumentov, ki se uporabljajo v postopku javnega naročanja in jih podpiše pristojni organ države članice ali drug organ izdajatelj, lahko pristojni organ ali drug organ izdajatelj določi zahtevano obliko naprednega podpisa v skladu z zahtevami iz člena 1(2) Sklepa 2011/130/EU. Uvedejo potrebne ukrepe za tehnično obdelavo te oblike, in sicer tako, da v zadevni dokument vključijo informacije, potrebne za obdelavo podpisa. Taki dokumenti v elektronskem podpisu ali elektronskem nosilcu dokumentov vsebujejo informacije o obstoječih možnostih potrjevanja, ki omogočajo potrditev prejetega elektronskega podpisa prek spleta, brezplačno in na način, razumljiv nematernim govorcem.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 103, da spremeni tehnične podrobnosti in značilnosti iz Priloge V zaradi upoštevanja tehničnega razvoja.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 103, da spremeni seznam iz točk (a) do (d) drugega pododstavka odstavka 1 tega člena, če so zaradi tehnološkega razvoja nadaljnja odstopanja od uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev postala neprimerna ali če so zaradi tehnološkega razvoja izjemoma potrebne nove izjeme.

Za zagotovitev interoperabilnosti tehničnih formatov ter postopkovnih in sporočilnih standardov, zlasti v čezmejnem kontekstu, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 103 za določitev obvezne uporabe posebnih tehničnih standardov, zlasti v zvezi z elektronsko predložitvijo ponudb, uporabo elektronskih katalogov in elektronskim preverjanjem istovetnosti, vendar šele po tem, ko so tehnični standardi temeljito testirani in njihova uporabnost dokazana v praksi. Komisija pred uvedbo obvezne uporabe kakršnega koli tehničnega standarda tudi pazljivo preuči s tem povezane stroške, zlasti glede prilagoditev obstoječih rešitev v elektronskem javnem naročanju, vključno z infrastrukturo, postopki ali programsko opremo.

Člen 41

Nomenklature

1.   Pri oddaji javnih naročil se vsa nomenklatura navaja z uporabo „enotnega besednjaka javnih naročil (CPV)“ iz Uredbe (ES) št. 2195/2002.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 103, da prilagodi kode CPV iz te direktive, če je treba spremembe nomenklature CPV upoštevati v tej direktivi in če te spremembe ne vključujejo spremembe področja uporabe te direktive.

Člen 42

Nasprotja interesov

Države članice zagotovijo, da javni naročniki sprejmejo ustrezne ukrepe za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje navzkrižij interesov pri izvajanju postopkov javnega naročanja, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in zagotovi enaka obravnava vseh gospodarskih subjektov.

Nasprotje interesov zajema vsaj vsak položaj, ko imajo uslužbenci javnega naročnika ali izvajalca storitev javnega naročanja, delujočega v imenu javnega naročnika, ki sodelujejo pri izvajanju postopka javnega naročanja ali lahko vplivajo na rezultate tega postopka, neposreden ali posreden finančni, ekonomski ali drug osebni interes, za katerega bi se lahko štelo, da vpliva na njihovo nepristranskost in neodvisnost v postopku javnega naročanja.

NASLOV II

PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA JAVNA NAROČILA

POGLAVJE I

Postopki

Člen 43

Pogoji, povezani s Sporazumom GPA in drugimi mednarodnimi sporazumi

Naročniki v smislu člena 4(1)(a), ki so zajeti v prilogah 3, 4 in 5 ter splošnih opombah k Dodatku I (v zvezi z Evropsko unijo) k Sporazumu GPA ter drugih mednarodnih sporazumih, ki zavezujejo Unijo, zagotovijo obravnavo gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov iz držav podpisnic navedenih sporazumov, ki ni manj ugodna od obravnave gradenj, blaga, storitev in gospodarskih subjektov Unije.

Člen 44

Izbira postopkov

1.   Naročniki pri oddaji javnih naročil blaga, gradenj ali storitev uporabljajo postopke, usklajene s to direktivo, če je bil, brez poseganja v člen 47, objavljen javni razpis v skladu s to direktivo.

2.   Države članice določijo, da lahko naročniki uporabijo odprte ali omejene postopke ali postopke s pogajanji s predhodnim javnim razpisom, kot je določeno v tej direktivi.

3.   Države članice določijo, da lahko naročniki uporabijo konkurenčne dialoge, kot je določeno v tej direktivi.

4.   Javni razpis se lahko izvede na enega od naslednjih načinov:

(a)

s periodičnim informativnim obvestilom v skladu s členom 67, kadar se javno naročilo odda v omejenem postopku ali postopku s pogajanji;

(b)

z obvestilom o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema v skladu s členom 68, kadar se javno naročilo odda v omejenem postopku ali postopku s pogajanji ali s konkurenčnim dialogom ali partnerstvom za inovacije;

(c)

z obvestilom o javnem naročilu v skladu s členom 69.

V primeru iz točke (a) tega odstavka se gospodarski subjekti, ki so izrazili svoj interes po objavi periodičnega informativnega obvestila, povabijo, da svoj interes pisno potrdijo s povabilom k potrditvi interesa v skladu s členom 74.

5.   V posebnih primerih in okoliščinah, izrecno omenjenih v členu 50, lahko države članice določijo, da lahko naročniki uporabijo postopek s pogajanji brez objave. Države članice dovolijo uporabo tega postopka samo v primerih iz člena 50.

Člen 45

Odprti postopek

1.   V odprtih postopkih lahko vsak zainteresirani gospodarski subjekt predloži ponudbo na podlagi javnega razpisa.

Minimalni rok za prejem ponudb je 35 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu.

Ponudbi se priložijo informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik.

2.   Če so naročniki objavili periodično informativno obvestilo, ki kot tako ni bilo uporabljeno kot sredstvo za objavo javnega razpisa, se lahko minimalni rok za prejem ponudb iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena skrajša na 15 dni, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)

periodično informativno obvestilo je poleg informacij, zahtevanih v oddelku I dela A Priloge VI, vsebovalo vse informacije, zahtevane v oddelku II dela A Priloge VI, pod pogojem, da so bile slednje informacije na voljo ob objavi periodičnega informativnega obvestila;

(b)

periodično informativno obvestilo je bilo v objavo poslano najmanj 35 dni in največ 12 mesecev pred datumom, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu.

3.   Če v nujnem primeru, ki ga naročnik ustrezno utemelji, ni mogoče upoštevati roka iz drugega pododstavka odstavka 1, lahko naročnik določi rok, ki ni krajši od 15 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu.

4.   Naročnik lahko za pet dni skrajša rok za prejem ponudb iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena, če se strinja, da se ponudbe lahko predložijo z elektronskimi sredstvi v skladu s prvim pododstavkom člena 40(4) ter členom 40(5) in (6).

Člen 46

Omejeni postopek

1.   Za sodelovanje v omejenih postopkih se lahko na podlagi javnega razpisa prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik.

Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu ali povabilo k potrditvi interesa, in v nobenem primeru ni krajši od 15 dni.

2.   Ponudbo lahko predložijo samo tisti gospodarski subjekti, ki jih naročnik k temu povabi na podlagi ocene predloženih informacij. Naročniki lahko v skladu s členom 78(2) omejijo število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku.

Rok za prejem ponudb se lahko določi na podlagi medsebojnega dogovora med naročnikom in izbranimi kandidati, če imajo vsi izbrani kandidati na voljo enako časa za pripravo in predložitev ponudb.

Če dogovora glede roka za prejem ponudb ni, je rok najmanj 10 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo k predložitvi ponudbe.

Člen 47

Postopek s pogajanji s predhodnim javnim razpisom

1.   Za sodelovanje v postopkih s pogajanji s predhodnim javnim razpisom se lahko na podlagi javnega razpisa prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik.

Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu ali, kadar se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi periodično informativno obvestilo, povabilo k potrditvi interesa, in v nobenem primeru ni krajši od 15 dni.

2.   Pri pogajanjih lahko sodelujejo samo gospodarski subjekti, ki jih naročnik povabi na podlagi ocene predloženih informacij. Naročniki lahko v skladu s členom 78(2) omejijo število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku.

Rok za prejem ponudb se lahko določi na podlagi medsebojnega dogovora med naročnikom in izbranimi kandidati, če imajo vsi kandidati na voljo enako časa za pripravo in predložitev ponudb.

Če dogovora glede roka za prejem ponudb ni, je rok najmanj 10 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo k predložitvi ponudbe.

Člen 48

Konkurenčni dialog

1.   Za sodelovanje v konkurenčnih dialogih se lahko na podlagi javnega razpisa v skladu s točkama (b) in (c) člena 44(4) prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik.

Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o naročilu ali, kadar se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi periodično informativno obvestilo, pa 30 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo k potrditvi interesa, in v nobenem primeru ni krajši od 15 dni.

V dialogu lahko sodelujejo samo gospodarski subjekti, ki jih naročnik povabi na podlagi ocene predloženih informacij. Naročniki lahko v skladu s členom 78(2) omejijo število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku. Javno naročilo se odda izključno na podlagi merila ponudbe, ki ima najboljše razmerje med ceno in kakovostjo v skladu s členom 82(2).

2.   Naročniki svoje potrebe in zahteve določijo in podrobneje opredelijo v javnem razpisu in/ali opisnem dokumentu. Hkrati v istih dokumentih določijo in podrobneje opredelijo izbrana merila za oddajo javnega naročila ter določijo okvirni časovni razpored.

3.   Naročniki z udeleženci, izbranimi v skladu z zadevnimi določbami členov 76 do 81, začnejo dialog s ciljem ugotoviti in opredeliti najustreznejše načine za izpolnitev svojih potreb. V okviru tega dialoga lahko z izbranimi udeleženci razpravljajo o vseh vidikih javnega naročila.

Naročniki v okviru dialoga zagotovijo enako obravnavo vseh udeležencev. Zato informacij ne nudijo diskriminatorno, zaradi česar bi lahko nekateri udeleženci imeli prednost pred drugimi.

Naročniki v skladu s členom 39 brez soglasja v dialogu sodelujočega kandidata ali ponudnika drugim udeležencem ne razkrijejo predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki jim jih sporoči ta kandidat ali ponudnik. To soglasje ni splošno, temveč se da samo za nameravano posredovanje določenih informacij.

4.   Konkurenčni dialog se lahko izvaja v zaporednih fazah, da se na podlagi meril za oddajo javnega naročila, opredeljenih v javnem razpisu ali opisnem dokumentu, zmanjša število rešitev, o katerih se razpravlja med posamezno fazo dialoga. Naročniki v javnem razpisu ali opisnem dokumentu navedejo, ali bodo uporabili to možnost.

5.   Naročnik nadaljuje dialog, dokler ne najde ene ali več rešitev, ki lahko izpolnijo njegove potrebe.

6.   Naročniki, potem ko objavijo, da je dialog zaključen, o tem obvestijo preostale udeležence in jih zaprosijo, naj predložijo končne ponudbe na podlagi rešitve ali rešitev, ki so bile predstavljene in podrobneje opredeljene med dialogom. Navedene ponudbe morajo vsebovati vse elemente, ki se zahtevajo in so potrebni za izvedbo projekta.

Te ponudbe se lahko na zahtevo naročnika pojasnijo, podrobno opredelijo in optimizirajo. Vendar ta pojasnila, podrobne opredelitve, optimizacija ali dodatne informacije ne smejo pomeniti sprememb osnovnih vidikov ponudbe ali naročila, vključno s potrebami in zahtevami iz javnega razpisa ali opisnega dokumenta, če bi odstopanja od teh vidikov, potreb in zahtev verjetno izkrivljala konkurenco ali imela diskriminatoren učinek.

7.   Naročniki preučijo prejete ponudbe na podlagi meril za oddajo javnega naročila iz javnega razpisa ali opisnega dokumenta.

Na zahtevo naročnika se lahko s ponudnikom, za katerega je bilo ugotovljeno, da je predložil ponudbo, ki ima najboljše razmerje med ceno in kakovostjo v skladu s členom 82(2), izvedejo pogajanja, da se z dokončno določitvijo pogojev naročila potrdijo finančne obveznosti ali drugi pogoji iz ponudbe, če taka pogajanja bistveno ne spremenijo ključnih vidikov ponudbe ali naročila, vključno s potrebami in zahtevami iz javnega razpisa ali opisnega dokumenta, ter ne pomenijo tveganja v smislu izkrivljanja konkurence ali diskriminacije.

8.   Naročniki lahko določijo nagrade ali plačila za udeležence v dialogu.

Člen 49

Partnerstvo za inovacije

1.   Za sodelovanje v partnerstvih za inovacije se lahko na podlagi javnega razpisa v skladu s točkama (b) in (c) člena 44(4) prijavi vsak gospodarski subjekt, tako da predloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih zahteva naročnik.

Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opredeli potrebo po inovativnem blagu, storitvah ali gradnjah, ki je ne more zadovoljiti z nakupom blaga, storitev ali gradenj, že dostopnih na trgu. Navede tudi, kateri elementi opisa določajo minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vse ponudbe. Navedbe so dovolj natančne, da lahko gospodarski subjekti prepoznajo vrsto in obseg potrebne rešitve ter se odločijo, ali se bodo prijavili za sodelovanje v postopku.

Naročnik se lahko odloči, da bo vzpostavil partnerstvo za inovacije z enim ali več partnerji, ki izvajajo ločene raziskovalne in razvojne dejavnosti.

Minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo obvestilo o javnem naročilu poslano, in v nobenem primeru ni krajši od 15 dni. V postopku lahko sodelujejo samo gospodarski subjekti, ki jih naročnik povabi na podlagi ocene predloženih informacij. Naročniki lahko v skladu s členom 78(2) omejijo število ustreznih kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju v postopku. Javna naročila se oddajo izključno na podlagi merila ponudbe, ki ima najboljše razmerje med ceno in kakovostjo v skladu s členom 82(2).

2.   Cilj partnerstva za inovacije je razvoj inovativnega proizvoda, storitve ali gradenj ter poznejša nabava zagotovljenega blaga, storitev ali gradenj, pod pogojem, da ustrezajo dogovorjeni kakovosti izvedbe in najvišjim stroškom, dogovorjenim med naročniki in udeleženci.

Partnerstvo za inovacije se strukturira v zaporednih fazah, ki upoštevajo zaporedje korakov v postopku raziskav in inovacij; to lahko vključuje proizvodnjo proizvodov, izvajanje storitev ali dokončanje gradenj. Pri partnerstvu za inovacije se določijo vmesni cilji, ki jih morajo doseči partnerji, in zagotovi plačilo v ustreznih obrokih.

Naročnik se lahko na podlagi teh ciljev po vsaki fazi odloči za prekinitev partnerstva za inovacije ali – v primeru partnerstva za inovacije z različnimi partnerji – za zmanjšanje števila partnerjev s prekinitvijo posameznih pogodb, če v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede, da lahko uporabi možnost prekinitve in pod kakšnimi pogoji to lahko stori.

3.   Če ni v tem členu drugače določeno, se naročniki pogajajo s ponudniki o prvih in vseh nadaljnjih ponudbah, ki jih slednji predložijo, razen končne ponudbe, za izboljšanje njihove vsebine.

Minimalne zahteve in merila za oddajo javnega naročila niso predmet pogajanj.

4.   Naročniki med pogajanji zagotovijo enako obravnavo vseh ponudnikov. Zato informacij ne nudijo diskriminatorno, zaradi česar bi lahko nekateri ponudniki imeli prednost pred drugimi. Vse ponudnike, katerih ponudbe niso bile izločene v skladu z odstavkom 5, pisno obvestijo o vseh spremembah tehničnih specifikacij ali druge dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, razen tistih, ki določajo minimalne zahteve. Naročniki zagotovijo, da imajo ponudniki po teh spremembah na voljo dovolj časa, da po potrebi spremenijo ali ponovno predložijo ponudbe.

Naročniki v skladu s členom 39 brez soglasja kandidata ali ponudnika, ki sodeluje v pogajanjih, drugim udeležencem ne razkrijejo zaupnih informacij, ki jim jih sporoči ta kandidat ali ponudnik. To soglasje ni splošno, temveč se da samo za nameravano posredovanje določenih informacij.

5.   Pogajanja med postopki partnerstev za inovacije se lahko izvajajo v zaporednih fazah, da se na podlagi meril za oddajo javnega naročila, opredeljenih v obvestilu o javnem naročilu, povabilu k potrditvi interesa ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zmanjša število ponudb, o katerih se je treba pogajati. Naročnik v obvestilu o javnem naročilu, povabilu k potrditvi interesa ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede, ali bo uporabil to možnost.

6.   Naročniki pri izbiri kandidatov uporabljajo zlasti pogoje glede sposobnosti kandidatov na področju raziskav in razvoja ter pri razvijanju in uvajanju inovativnih rešitev.

Raziskovalne in inovativne projekte, katerih cilj je izpolniti potrebe, ki jih je opredelil naročnik in jih ni mogoče izpolniti z obstoječimi rešitvami, lahko predložijo le gospodarski subjekti, ki jih naročnik povabi na podlagi ocene zahtevanih informacij.

Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede, kakšna ureditev velja za pravice intelektualne lastnine. Naročnik v primeru partnerstva za inovacije z različnimi partnerji v skladu s členom 39 drugim partnerjem ne razkrije predlaganih rešitev ali drugih zaupnih informacij, ki mu jih v okviru partnerstva sporoči posamezen partner, če nima njegovega soglasja. To soglasje ni splošno, temveč se da samo za nameravano posredovanje določenih informacij.

7.   Naročnik zagotovi, da se struktura partnerstva ter zlasti trajanje in vrednost posameznih faz določijo ob upoštevanju stopnje inovativnosti predlagane rešitve ter zaporedja raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, potrebnih za razvoj inovativne rešitve, ki na trgu še ni na voljo. Ocenjena vrednost naročenega blaga, storitev ali gradenj ni nesorazmerna glede na naložbe za njihov razvoj.

Člen 50

Uporaba postopka s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa

Naročniki lahko uporabijo postopek s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa v naslednjih primerih:

(a)

kadar v postopku s predhodnim javnim razpisom niso prejeli nobene ponudbe, nobene ustrezne ponudbe, nobene prijave za sodelovanje ali nobene ustrezne prijave za sodelovanje, pod pogojem, da se prvotni pogoji javnega naročila bistveno ne spremenijo;

Ponudba se šteje za neustrezno, če ni relevantna za javno naročilo, ker brez bistvenih sprememb očitno ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, ki so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Prijava za sodelovanje se šteje za neustrezno, če je treba zadevni gospodarski subjekt izključiti ali se ga lahko izključi v skladu s členom 78(1) ali členom 80(1) ali ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje, ki jih naročnik določi v skladu s členom 78 ali členom 80;

(b)

kadar ima javno naročilo samo raziskovalni, eksperimentalni, študijski ali razvojni namen, nima pa namena ustvarjati dobička ali povrniti stroškov raziskav in razvoja ter če oddaja takšnega naročila ne vpliva na konkurenčnost pri oddaji poznejših javnih naročil z natanko temi nameni;

(c)

če gradnje, blago ali storitve lahko zagotovi samo določeni gospodarski subjekt iz naslednjih razlogov:

(i)

cilj naročila je ustvariti ali pridobiti unikatno umetniško delo ali umetniško uprizoritev;

(ii)

konkurence iz tehničnih razlogov ni;

(iii)

za zaščito izključnih pravic, vključno s pravicami intelektualne lastnine.

Izjemi iz točk (ii) in (iii) se uporabljata le, če ni ustrezne alternative ali nadomestila in če odsotnost konkurence ni posledica umetnega omejevanja parametrov javnega naročila;

(d)

kolikor je to nujno, če zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, ni mogoče upoštevati rokov, določenih za odprte postopke, omejene postopke in postopke s pogajanji s predhodnim javnim razpisom. Okoliščine, s katerimi se utemelji skrajna nujnost, nikakor ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku;

(e)

v primeru javnih naročil blaga za dodatne dobave blaga prvotnega dobavitelja, ki so namenjene za delno nadomestilo blaga ali inštalacij ali za povečanje obsega obstoječega blaga ali inštalacij, če bi moral naročnik zaradi zamenjave dobavitelja nabaviti blago, ki ima drugačne tehnične lastnosti, kar bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem;

(f)

za nove gradnje ali storitve, ki predstavljajo ponovitev podobnih gradenj ali storitev, zaupanih izvajalcu, ki mu je isti naročnik že prej oddal javno naročilo, če so te gradnje ali storitve v skladu z osnovnim projektom, za katerega je bilo oddano prvo javno naročilo v skladu s postopkom iz člena 44(1).

V osnovnem projektu se navedejo obseg mogočih dodatnih gradenj ali storitev ter pogoji za njihovo oddajo. Naročniki že ob povabilu k predložitev ponudb za prvi projekt navedejo morebitno uporabo tega postopka, pri čemer pri uporabi členov 15 in 16 upoštevajo skupne ocenjene stroške poznejših gradenj ali storitev;

(g)

za blago, ponujeno in kupljeno na blagovnih borzah;

(h)

za ugodne nakupe, ko je blago mogoče zagotoviti tako, da se izkoristi posebno ugodna priložnost, ki je na voljo zelo kratek čas in je cena bistveno nižja od običajnih tržnih cen;

(i)

za nakupe blaga ali storitev pod posebno ugodnimi pogoji od dobavitelja ali izvajalca, ki gre v dokončno likvidacijo, ali likvidacijskega upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, po dogovoru z upniki ali po podobnem postopku v skladu z nacionalnimi zakoni ali predpisi;

(j)

če se zadevno javno naročilo storitev oddaja na podlagi projektnega natečaja, organiziranega v skladu s to direktivo, in se v skladu s pravili, predvidenimi v projektnem natečaju, odda zmagovalcu ali enemu od zmagovalcev tega natečaja; v slednjem primeru morajo biti k sodelovanju v pogajanjih povabljeni vsi zmagovalci.

POGLAVJE II

Tehnike in instrumenti za elektronsko in skupno javno naročanje

Člen 51

Okvirni sporazumi

1.   Naročniki lahko sklepajo okvirne sporazume, če uporabljajo postopke javnega naročanja iz te direktive.

Okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, kjer je ustrezno, predvidenimi količinami.

Veljavnost okvirnega sporazuma ni daljša od osmih let, razen v izjemnih primerih, ki se ustrezno utemeljijo, zlasti s predmetom okvirnega sporazuma.

2.   Naročila na podlagi okvirnega sporazuma se oddajo v skladu z objektivnimi pravili in kriteriji, ki lahko vključujejo tudi ponovno odpiranje konkurence med tistimi gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki sklenjenega okvirnega sporazuma. Ta pravila in kriteriji se določijo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za sklenitev okvirnega sporazuma.

Objektivna pravila in kriteriji iz prvega pododstavka zagotavljajo enako obravnavo gospodarskih subjektov, ki so podpisniki navedenega sporazuma. Če se vključi ponovno odpiranje konkurence, naročniki določijo rok, ki je dovolj dolg, da lahko ponudniki predložijo ponudbe za posamezna naročila; naročniki oddajo posamezna naročila ponudnikom, ki so predložili najboljšo ponudbo na podlagi meril za oddajo javnega naročila, določenih v specifikacijah okvirnega sporazuma.

Naročniki ne uporabijo okvirnih sporazumov neustrezno ali tako, da preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco.

Člen 52

Dinamični nabavni sistemi

1.   Naročniki lahko za običajne nakupe, katerih značilnosti, ki so splošno dostopne na trgu, izpolnjujejo njihove zahteve, uporabijo dinamični nabavni sistem. Dinamični nabavni sistem deluje kot popolnoma elektronski postopek in je med celotnim obdobjem veljavnosti nabavnega sistema na voljo gospodarskim subjektom, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje. Lahko se razdeli na kategorije proizvodov, gradenj ali storitev, ki so objektivno opredeljene na podlagi značilnosti postopka javnega naročanja, ki bo potekal v okviru ustrezne kategorije. Take značilnosti lahko vključujejo navedbo največjega dovoljenega obsega naknadnih posameznih naročil ali geografskega območja, na katerem se bodo izvajala nadaljnja posamezna naročila.

2.   Naročniki pri javnem naročanju v okviru dinamičnega nabavnega sistema upoštevajo pravila omejenega postopka. Do sistema imajo dostop vsi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje, medtem ko število kandidatov, ki imajo dostop do sistema, ni omejeno v skladu s členom 78(2). Če naročniki v skladu z odstavkom 1 tega člena sistem razdelijo v kategorije proizvodov, gradenj ali storitev, za vsako kategorijo podrobno določijo veljavne pogoje za sodelovanje.

Ne glede na člen 46 se uporabljajo naslednji roki:

(a)

minimalni rok za prejem prijav za sodelovanje je praviloma najmanj 30 dni od datuma, ko je bilo poslano obvestilo o javnem naročilu, ali, kadar se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi periodično informativno obvestilo, pa najmanj 30 dni od datuma, ko je bil poslano povabilo k potrditvi interesa, in v nobenem primeru ni krajši od 15 dni. Ko je povabilo k predložitvi ponudbe za prvo posamezno naročilo v okviru dinamičnega nabavnega sistema poslano, ne veljajo več nobeni nadaljnji roki za prejem prijav za sodelovanje;

(b)

minimalni rok za prejem ponudb je najmanj 10 dni od datuma, ko je bilo poslano povabilo k predložitvi ponudbe. Uporabljata se drugi in tretji pododstavek člena 46(2).

3.   Vse sporočanje v okviru dinamičnega nabavnega sistema poteka izključno z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 40(1), (3), (5) in (6).

4.   Za namene oddajanja naročil v okviru dinamičnega nabavnega sistema naročniki:

(a)

objavijo javni razpis, v katerem jasno navedejo, da se uporablja dinamični nabavni sistem;

(b)

v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedejo vsaj vrsto in ocenjeno količino načrtovanih nabav ter vse potrebne informacije v zvezi z dinamičnim nabavnim sistemom, vključno s tem, kako ta sistem deluje, uporabljeno elektronsko opremo ter tehničnimi ureditvami in specifikacijami za povezavo;

(c)

navedejo morebitno razdelitev na kategorije proizvodov, gradenj ali storitev in njihove značilnosti;

(d)

v času veljavnosti sistema zagotovijo neomejen, popoln in neposreden dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v skladu s členom 73.

5.   Naročniki v celotnem obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema vsem gospodarskim subjektom omogočijo, da se prijavijo za sodelovanje v sistemu v skladu s pogoji iz odstavka 2. Naročniki podajo končno oceno takih prijav v skladu s pogoji za ugotavljanje sposobnosti v 10 delovnih dneh od njihovega prejema. Ta rok se v posameznih upravičenih primerih lahko podaljša na 15 delovnih dni, zlasti zaradi potrebe po preučitvi dodatne dokumentacije ali po siceršnjem preverjanju, ali so pogoji za sodelovanje izpolnjeni.

Ne glede na prvi pododstavek lahko naročniki, dokler povabilo k predložitvi ponudbe za prvo posamezno naročilo v okviru dinamičnega nabavnega sistema še ni bilo poslano, podaljšajo preučitveno obdobje, če v tem času ni objavljeno nobeno povabilo k predložitvi ponudb. Naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedejo, za koliko nameravajo podaljšati to obdobje.

Naročniki čim prej obvestijo zadevni gospodarski subjekt, ali mu je bil odobren dostop do dinamičnega nabavnega sistema ali ne.

6.   Naročniki v skladu s členom 74 povabijo vse udeležence, ki dobijo dostop, naj predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo v okviru dinamičnega nabavnega sistema. Če je dinamični nabavni sistem razdeljen na kategorije gradenj, proizvodov ali storitev, naročniki vse udeležence, ki dobijo dostop do kategorije, ki ustreza določenemu zadevnemu naročilu, povabijo, da predložijo ponudbo.

Javno naročilo oddajo ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za oddajo javnega naročila, ki so določena v obvestilu o javnem naročilu za vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema, v povabilu k potrditvi interesa ali, kadar se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, v povabilu k predložitvi ponudb. Navedena merila se lahko, če je ustrezno, natančneje opredelijo v povabilu k predložitvi ponudb.

7.   Naročniki, ki v skladu s členom 80 uporabijo razloge za izključitev in pogoje za sodelovanje, določene z Direktivo 2014/24/EU, lahko kadar koli v obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema od udeležencev, ki so dobili dostop do njega, zahtevajo, da predložijo prenovljeno in posodobljeno lastno izjavo iz člena 59(1) navedene direktive, in sicer v petih delovnih dneh od datuma, ko jim je posredovana ta zahteva.

Člen 59(2) do (4) se uporablja v celotnem obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema.

8.   Naročniki obdobje veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema navedejo v javnem razpisu. O vsaki spremembi obdobja veljavnosti obvestijo Komisijo z naslednjimi standardnimi obrazci:

(a)

če se obdobje veljavnosti spremeni, vendar se sistem ne ukine, z obrazcem, ki je bil prvotno uporabljen za javni razpis za vzpostavitev dinamičnega nabavnega sistema;

(b)

če se sistem ukine, z obvestilom o oddaji javnega naročila iz člena 70.

9.   Gospodarskemu subjektu, ki je zainteresiran za dinamični nabavni sistem ali je vanj vključen, se pred ali med obdobjem veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema ne zaračunajo nobeni stroški.

Člen 53

Elektronske dražbe

1.   Naročniki lahko uporabljajo elektronske dražbe, na katerih se predstavijo nove cene, popravljene navzdol, in/ali nove vrednosti glede določenih elementov ponudb.

Naročniki v ta namen elektronsko dražbo strukturirajo kot ponavljajoči se elektronski postopek, ki sledi popolni začetni oceni ponudb in omogoča razvrščanje ponudb z metodami samodejnega ocenjevanja.

Nekatera javna naročila storitev in nekatera javna naročila gradenj, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je projektiranje gradenj, ki jih ni mogoče razvrstiti z metodami samodejnega ocenjevanja, niso vključena v elektronske dražbe.

2.   Pri odprtih ali omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji s predhodnim javnim razpisom lahko naročniki določijo, da se pred oddajo javnega naročila izvede elektronska dražba, če je mogoče natančno določiti vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zlasti tehnične specifikacije.

V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede pri ponovnem odpiranju konkurence med podpisniki okvirnega sporazuma, kakor je določeno v členu 51(2), ter odpiranju konkurence za naročila, ki se oddajo v okviru dinamičnega nabavnega sistema iz člena 52.

3.   Elektronska dražba temelji na enem od naslednjih elementov ponudb:

(a)

izključno na cenah, če se javno naročilo odda le na podlagi cene;

(b)

na cenah in/ali novih vrednostih elementov ponudb iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če se javno naročilo odda na podlagi najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo ali se na podlagi pristopa stroškovne učinkovitosti izbere ponudba z najnižjo ceno.

4.   Naročniki, ki se odločijo za uporabo elektronske dražbe, to navedejo v obvestilu o javnem naročilu, v povabilu k potrditvi interesa ali, kadar se obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema uporabi kot sredstvo za objavo javnega razpisa, v povabilu k predložitvi ponudb. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsebuje vsaj informacije iz Priloge VII.

5.   Pred začetkom elektronske dražbe naročniki opravijo popolno začetno oceno ponudb v skladu z merilom ali merili za oddajo naročila in ponderji, ki so jim je določeni.

Ponudba se šteje za dopustno, če jo predloži ponudnik, ki ni bil izključen v skladu s členom 78(1) ali 80(1) in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, določene v skladu s členoma 78 in 80, njegova ponudba pa je skladna s tehničnimi specifikacijami, ne da bi bila nepravilna ali nesprejemljiva ali neustrezna.

Za nepravilne veljajo zlasti ponudbe, ki niso skladne z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki so prispele prepozno, pri katerih je dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija ali ki jih javni naročniki ocenijo za neobičajno nizke. Za nesprejemljive veljajo zlasti ponudbe ponudnikov, ki niso ustrezno usposobljeni, ter ponudbe, katerih cena presega proračun javnega naročnika, kot je določen in dokumentiran pred začetkom postopka javnega naročanja.

Ponudba se šteje za neustrezno, če ni relevantna za naročilo, ker brez bistvenih sprememb očitno ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, ki so določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila. Prijava za sodelovanje se šteje za neustrezno, če je treba zadevni gospodarski subjekt izključiti ali se ga lahko izključi v skladu s členom 78(1) ali členom 80(1) ali ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje, ki jih naročnik določi v skladu s členom 78 ali členom 80.

Vse ponudnike, ki so predložili dopustne ponudbe, je treba hkrati z elektronskimi sredstvi povabiti, naj sodelujejo v elektronski dražbi ter od navedenega datuma in časa uporabljajo povezave v skladu z navodili iz povabila. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražba se ne začne prej kakor dva delovna dneva po datumu pošiljanja povabil.

6.   Povabilu se doda rezultat popolne ocene zadevne ponudbe, opravljene v skladu s ponderji iz prvega pododstavka člena 82(5).

V povabilu se navede tudi matematična formula, ki se uporabi pri elektronski dražbi za določitev samodejnih sprememb uvrstitev na podlagi predloženih novih cen in/ali novih vrednosti. Razen v primeru, ko se ekonomsko najugodnejša ponudba določi samo na podlagi cene, navedena formula vključuje ponderje za vsa merila, določena za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe, iz obvestila, ki se uporabi kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali druge dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vendar se v ta namen vsi razponi predhodno zmanjšajo na določeno vrednost.

Če so dovoljene variantne ponudbe, se določi formula za vsako variantno ponudbo posebej.

7.   Naročniki v vsaki fazi elektronske dražbe brez odlašanja sporočijo vsem ponudnikom zadostne informacije, da lahko kadar koli preverijo svojo uvrstitev. Sporočijo lahko tudi druge informacije v zvezi z drugimi ponujenimi cenami ali vrednostmi, če je to navedeno v specifikacijah. Poleg tega lahko v vsakem trenutku objavijo število udeležencev v zadevni fazi dražbe. Vendar pa v nobeni fazi elektronske dražbe nikakor ne smejo razkriti identitete ponudnikov.

8.   Naročniki zaključijo elektronsko dražbo na enega ali več od naslednjih načinov:

(a)

na predhodno določen datum in ob predhodno določenem času;

(b)

ko ne prejmejo več novih cen ali novih vrednosti, ki izpolnjujejo zahteve v zvezi z minimalnimi razlikami, če so predhodno določili čas, ki mora preteči po prejemu zadnje ponudbe, preden zaključijo elektronsko dražbo, ali

(c)

ko se izvede prvotno navedeno število faz v dražbi.

Kadar nameravajo naročniki elektronsko dražbo zaključiti v skladu s točko (c) prvega pododstavka, morebiti v kombinaciji z ureditvijo iz točke (b) prvega pododstavka, se v povabilu k sodelovanju v dražbi navede časovni razpored za vsako fazo dražbe.

9.   Po zaključitvi elektronske dražbe naročniki oddajo javno naročilo v skladu s členom 82 na podlagi rezultatov elektronske dražbe.

Člen 54

Elektronski katalogi

1.   Če je predpisana uporaba elektronskih komunikacijskih sredstev, lahko naročniki zahtevajo predložitev ponudb v obliki elektronskega kataloga ali vključitev elektronskega kataloga.

Države članice lahko določijo obvezno uporabo elektronskih katalogov za nekatere vrste javnih naročil.

Ponudbam, predloženim v obliki elektronskega kataloga, se lahko priložijo drugi dokumenti, ki dopolnjujejo ponudbo.

2.   Elektronske kataloge oblikujejo kandidati ali ponudniki za sodelovanje v zadevnem postopku javnega naročanja v skladu s tehničnimi specifikacijami in formatom, ki jih določi naročnik.

Poleg tega morajo biti elektronski katalogi skladni z zahtevami za elektronska komunikacijska orodja in vsemi dodatnimi zahtevami, ki jih določi naročnik v skladu s členom 40.

3.   Če se dovoli ali zahteva predložitev ponudb v obliki elektronskih katalogov, naročniki:

(a)

to navedejo v obvestilu o javnem naročilu, povabilu k potrditvi interesa ali, kadar se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, v povabilu k predložitvi ponudb ali k pogajanjem;

(b)

v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedejo vse potrebne informacije v skladu s členom 40(6) v zvezi s formatom, uporabljeno elektronsko opremo ter tehničnimi ureditvami in specifikacijami za povezavo za katalog.

4.   Če je bil okvirni sporazum sklenjen z več kot enim gospodarskim subjektom po predložitvi ponudb v obliki elektronskih katalogov, lahko naročniki določijo, da se določena naročila ponovno odprejo konkurenci na podlagi posodobljenih katalogov. V takem primeru naročniki uporabijo eno od naslednjih metod:

(a)

ponudnike povabijo k ponovni predložitvi elektronskih katalogov, prilagojenih zahtevam zadevnega naročila, ali

(b)

ponudnike obvestijo, da nameravajo iz že predloženih elektronskih katalogov zbrati informacije, potrebne za sestavo ponudb, prilagojenih zahtevam zadevnega naročila, če je bila uporaba te metode objavljena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za sklenitev okvirnega sporazuma.

5.   Če naročniki določena naročila ponovno odprejo konkurenci v skladu s točko (b) odstavka 4, ponudnike obvestijo o datumu in času, ko nameravajo zbrati informacije, ki so potrebne za sestavo ponudb, prilagojenih zahtevam določenega zadevnega naročila, in ponudnikom omogočijo, da odklonijo takšno zbiranje informacij.

Naročniki zagotovijo, da je med obvestilom in dejanskim zbiranjem informacij na voljo dovolj časa.

Naročniki pred oddajo naročila zadevnemu ponudniku predstavijo zbrane informacije in mu s tem omogočijo, da izpodbija ali potrdi, da tako sestavljena ponudba nima nobenih vsebinskih napak.

6.   Naročniki lahko naročila na podlagi dinamičnega nabavnega sistema oddajo z zahtevo, da se ponudbe za določeno naročilo predložijo v obliki elektronskega kataloga.

Naročniki lahko naročila na podlagi dinamičnega nabavnega sistema oddajo tudi v skladu s točko (b) odstavka 4 in odstavkom 5, če je prijavi za sodelovanje v dinamičnem nabavnem sistemu priložen elektronski katalog v skladu s tehničnimi specifikacijami in formatom, ki jih določi naročnik. Kandidati navedeni katalog dopolnijo, potem ko so obveščeni o nameri naročnika, da sestavi ponudbe po postopku iz točke (b) odstavka 4.

Člen 55

Centralizirane nabavne dejavnosti in osrednji nabavni organi

1.   Države članice lahko določijo, da smejo naročniki gradnje, blago in/ali storitve naročati pri osrednjem nabavnem organu, ki zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti iz točke (a) točke 10 člena 2.

Države članice lahko določijo tudi, da smejo naročniki gradnje, blago in storitve naročati na podlagi javnih naročil, ki jih odda osrednji nabavni organ, na podlagi dinamičnih nabavnih sistemov, ki jih upravlja osrednji nabavni organ, ali na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ, ki zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti iz točke (b) točke 10 člena 2. Če lahko dinamični nabavni sistem, ki ga upravlja osrednji nabavni organ, uporabljajo drugi naročniki, se to navede v javnem razpisu, s katerim se vzpostavi ta dinamični nabavni sistem.

V zvezi s prvim in drugim pododstavkom lahko države članice določijo, da se nekatera javna naročanja izvedejo s pomočjo osrednjih nabavnih organov oziroma enega ali več določenih osrednjih nabavnih organov.

2.   Naročnik izpolni svoje obveznosti v skladu s to direktivo, če blago ali storitve nabavi pri osrednjem nabavnem organu, ki zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti iz točke (a) točke 10 člena 2.

Naročnik izpolni svoje obveznosti v skladu s to direktivo, tudi če gradnje, blago ali storitve pridobi na podlagi javnih naročil, ki jih odda osrednji nabavni organ, na podlagi dinamičnih nabavnih sistemov, ki jih upravlja osrednji nabavni organ, ali na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ, ki zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti iz točke (b) točke 10 člena 2.

Vendar je zadevni naročnik odgovoren za izpolnitev obveznosti v skladu s to direktivo v zvezi z deli, ki jih izvaja sam, kot sta:

(a)

oddajanje naročil v okviru dinamičnega nabavnega sistema, ki ga upravlja osrednji nabavni organ, ali

(b)

ponovno odpiranje konkurence na podlagi okvirnega sporazuma, ki ga je sklenil osrednji nabavni organ.

3.   Vsi postopki javnega naročanja, ki jih izvaja osrednji nabavni organ, se izvajajo z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi v skladu z zahtevami iz člena 40.

4.   Naročniki lahko osrednjemu nabavnemu organu oddajo javno naročilo storitev za zagotavljanje centraliziranih nabavnih dejavnosti brez uporabe postopkov iz te direktive.

Taka javna naročila storitev lahko vključujejo tudi zagotavljanje pomožnih nabavnih dejavnosti.

Člen 56

Priložnostno skupno javno naročanje

1.   Najmanj dva naročnika se lahko dogovorita za skupno izvedbo oddaje določenih javnih naročil.

2.   Če se postopek javnega naročanja v celoti izvaja skupaj v imenu in za račun vseh zadevnih naročnikov, so ti skupaj odgovorni za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s to direktivo. To velja tudi v primerih, v katerih en sam naročnik vodi postopek javnega naročanja, pri čemer deluje za svoj račun in za račun drugih zadevnih naročnikov.

Če se celotni postopek javnega naročanja ne izvaja v imenu in za račun zadevnih naročnikov, so ti skupaj odgovorni le za tiste dele, ki jih izvajajo skupaj. Vsak naročnik je izključno odgovoren za izpolnitev svojih obveznosti v skladu s to direktivo v zvezi s tistimi deli, ki jih izvaja v svojem imenu in za svoj račun.

Člen 57

Javno naročanje, pri katerem sodelujejo naročniki iz različnih držav članic

1.   Brez poseganja v člene 28 do 31 lahko naročniki iz različnih držav članic sodelujejo pri oddaji javnih naročil z uporabo enega od načinov, določenih v tem členu.

Naročniki ne uporabljajo načinov iz tega člena, da bi se izognili uporabi obveznih določb javnega prava v skladu s pravom Unije, ki velja zanje v njihovi državi članici.

2.   Država članica svojim naročnikom ne sme prepovedati uporabe centraliziranih nabavnih dejavnosti, ki jih zagotavljajo osrednji nabavni organi, ki se nahajajo v drugi državi članici.

V zvezi s centraliziranimi nabavnimi dejavnostmi, ki jih zagotavlja osrednji nabavni organ, ki se nahaja v drugi državi članici, kot je država naročnika, pa lahko države članice določijo, da lahko njihovi naročniki uporabljajo le centralizirane nabavne dejavnosti, ki so opredeljene v točki (a) ali (b) točke 10 člena 2.

3.   Osrednji nabavni organ, ki se nahaja v drugi državi članici, zagotavlja centralizirane nabavne dejavnosti v skladu z nacionalnimi predpisi države članice, v kateri se nahaja.

Nacionalni predpisi države članice, v kateri se nahaja osrednji nabavni organ, se uporabljajo tudi v naslednjih primerih:

(a)

oddaja naročil v okviru dinamičnega nabavnega sistema;

(b)

ponovno odpiranje konkurence v skladu z okvirnim sporazumom.

4.   Več naročnikov iz različnih držav članic lahko skupaj odda javno naročilo, sklene okvirni sporazum ali upravlja dinamični nabavni sistem. Prav tako lahko na podlagi okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema oddajajo posamezna naročila. Če ustrezni elementi niso urejeni z mednarodnim sporazumom, sklenjenim med zadevnimi državami članicami, sodelujoči naročniki sklenejo sporazum, v katerem določijo:

(a)

odgovornost pogodbenih strank in ustrezne nacionalne določbe, ki se uporabljajo;

(b)

notranjo organizacijo postopka javnega naročanja, vključno z vodenjem postopka, razdelitvijo gradenj, blaga ali storitev, ki se naročajo, ter sklenitvijo pogodb o izvedbi javnega naročila.

Sodelujoči naročnik izpolni svoje obveznosti v skladu s to direktivo, če gradnje, blago ali storitve nabavi pri naročniku, ki je odgovoren za postopek naročanja. Sodelujoči naročniki lahko pri opredelitvi odgovornosti in veljavnega nacionalnega prava iz točke (a) posebne odgovornosti dodelijo enemu ali več izmed njih ter kot veljavne določijo predpise nacionalnega prava katere koli njihove države članice. Dodelitev odgovornosti in veljavno nacionalno pravo se navedeta v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za skupno oddana javna naročila.

5.   Če več naročnikov iz različnih držav članic ustanovi skupen subjekt, vključno z evropskimi združenji za teritorialno sodelovanje iz Uredbe (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (41) ali drugimi subjekti, ustanovljenimi v skladu s pravom Unije, se sodelujoči naročniki s sklepom pristojnega organa skupnega subjekta dogovorijo, da bodo pri javnem naročanju uporabljali nacionalne predpise ene od naslednjih držav članic:

(a)

nacionalne predpise države članice, v kateri ima skupen subjekt svoj registrirani sedež;

(b)

nacionalne predpise države članice, v kateri skupen subjekt izvaja svoje dejavnosti.

Dogovor iz prvega pododstavka se lahko uporablja za nedoločen čas, če je to določeno v ustanovitvenem aktu skupnega subjekta, ali pa je lahko omejen na določeno časovno obdobje, določene vrste naročil ali eno ali več oddaj posameznih naročil.

POGLAVJE III

Izvedba postopka

Oddelek 1

Priprava

Člen 58

Predhodno preverjanje trga

Naročniki lahko pred začetkom postopka javnega naročanja izvedejo preverjanje trga, da bi pripravili oddajo javnega naročila in obvestili gospodarske subjekte o svojih načrtih in zahtevah v zvezi z javnim naročanjem.

Naročniki lahko v ta namen na primer zaprosijo za ali sprejmejo nasvete neodvisnih strokovnjakov ali organov oziroma udeležencev na trgu. Ta nasvet se lahko uporabi pri načrtovanju in izvajanju postopka javnega naročanja, pod pogojem, da ne izkrivlja konkurence ter ne pomeni kršenja načel nediskriminacije in transparentnosti.

Člen 59

Predhodno sodelovanje kandidatov ali ponudnikov

Kadar je kandidat ali ponudnik ali podjetje, povezano s kandidatom ali ponudnikom, svetovalo naročniku, bodisi na podlagi člena 58 ali ne, ali bilo kako drugače vključeno v pripravo postopka javnega naročanja, naročnik z ustreznimi ukrepi zagotovi, da se zaradi sodelovanja zadevnega kandidata ali ponudnika konkurenca ne izkrivlja.

Taki ukrepi vključujejo sporočanje zadevnih informacij, izmenjanih v okviru ali na podlagi sodelovanja kandidata ali ponudnika pri pripravi postopka javnega naročanja, drugim kandidatom in ponudnikom ter določitev ustreznih rokov za prejem ponudb. Zadevni kandidat ali ponudnik je iz postopka izključen le, če ni mogoče drugače zagotoviti, da je izpolnjena obveznost spoštovanja načela enake obravnave.

Pred tako izključitvijo se kandidatom oziroma ponudnikom omogoči, da dokažejo, da njihovo sodelovanje v pripravi postopka javnega naročanja ne more izkrivljati konkurence. Sprejeti ukrepi se dokumentirajo v posameznem poročilu, zahtevanem v členu 100.

Člen 60

Tehnične specifikacije

1.   Tehnične specifikacije iz točke 1 Priloge VIII se navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V tehničnih specifikacijah so določene zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga.

Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo fazo v njihovem življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, pod pogojem, da so povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji javnega naročila.

V tehničnih specifikacijah je lahko določeno tudi, ali se bo zahteval prenos pravic intelektualne lastnine.

Pri vseh nabavah, ki naj bi jih uporabljale fizične osebe, bodisi splošna javnost bodisi uslužbenci naročnika, se pri pripravi navedenih tehničnih specifikacij razen v ustrezno utemeljenih primerih upoštevajo merila dostopnosti za invalide ali zahteve za oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom.

Kadar so zahteve glede obvezne dostopnosti sprejete s pravnim aktom Unije, se tehnične specifikacije, kar zadeva kriterije dostopnosti za invalide ali zahteve za oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, določijo s sklicevanjem nanj.

2.   Tehnične specifikacije zagotavljajo enakopraven dostop vseh gospodarskih subjektov do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne ovirajo odpiranja naročil konkurenci.

3.   Brez poseganja v zavezujoča nacionalna tehnična pravila, kolikor so skladna s pravom Unije, se tehnične specifikacije določijo na enega od naslednjih načinov:

(a)

v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, vključno z okoljskimi značilnostmi, če so parametri dovolj natančni, da lahko ponudniki opredelijo predmet javnega naročila, naročniki pa oddajo javno naročilo;

(b)

s sklicevanjem na tehnične specifikacije in po prednostnem vrstnem redu na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, na evropske tehnične ocene, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki jih določijo evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane s projektiranjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga; pri vsakem sklicevanju se navedeta tudi besedi „ali enakovredni“;

(c)

v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti iz točke (a), s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz točke (b) kot podlago za domnevo skladnosti s temi zahtevami glede delovanja ali funkcionalnosti;

(d)

s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz točke (b) za nekatere značilnosti ter s sklicevanjem na zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti iz točke (a) za druge značilnosti.

4.   Če tega ne upravičuje predmet naročila, v tehničnih specifikacijah niso navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, če bi to dajalo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom oziroma bi bila nekatera podjetja ali proizvodi s tem izločeni. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta pogodbe v skladu z odstavkom 3. Te navedbe vsebujejo tudi besedi „ali enakovredni“.

5.   Če naročnik uporabi možnost sklicevanja na tehnične specifikacije iz točke (b) odstavka 3, ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da ponujene gradnje, blago ali storitve niso skladne s tehničnimi specifikacijami, ki jih je navedel, če ponudnik v svoji ponudbi na kakršen koli ustrezen način, vključno z načini dokazovanja iz člena 62, dokaže, da predlagane rešitve enako izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah.

6.   Če naročnik uporabi možnost iz točke (a) odstavka 3, da določi tehnične specifikacije v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, ne sme zavrniti ponudbe za blago, storitve ali gradnje, skladne z nacionalnim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki ga je določil Evropski organ za standardizacijo, če se te specifikacije nanašajo na zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil.

Ponudnik v svoji ponudbi s kakršnimi koli ustreznimi sredstvi, vključno s tistimi iz člena 62, dokaže, da blago, storitev ali gradnja, ki je skladna s standardom, izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik.

Člen 61

Znaki

1.   Kadar nameravajo naročniki naročiti gradnje, storitve ali blago z določenimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, lahko v tehničnih specifikacijah, merilih za oddajo javnega naročila ali pogojih za izvedbo naročila zahtevajo določen znak kot dokaz, da te gradnje, storitve ali blago ustrezajo zahtevanim značilnostim, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

zahteve za pridobitev znaka zadevajo izključno kriterije, ki so povezani s predmetom naročila in so ustrezna za opredelitev značilnosti gradenj, blaga ali storitev, ki so predmet naročila;

(b)

zahteve za pridobitev znaka temeljijo na objektivno preverljivih in nediskriminatornih kriterijih;

(c)

znaki so izdani na podlagi odprtega in transparentnega postopka, v katerem lahko sodelujejo vse ustrezne zainteresirane strani, vključno z državnimi organi, potrošniki, socialnimi partnerji, proizvajalci, distributerji in nevladnimi organizacijami;

(d)

znaki so na voljo vsem zainteresiranim stranem;

(e)

zahteve za pridobitev znaka določi tretja oseba, na katero gospodarski subjekt, ki zaprosi za dodelitev znaka, ne more odločilno vplivati.

Če naročniki ne zahtevajo, da gradnje, blago ali storitve izpolnjujejo vse zahteve za pridobitev znaka, navedejo, na katere od njih se sklicujejo.

Naročniki, ki zahtevajo določen znak, sprejmejo vse znake, ki potrjujejo, da gradnje, blago ali storitve izpolnjujejo enakovredne zahteve za pridobitev znaka.

Če gospodarski subjekt iz razlogov, za katere mu ni mogoče pripisati odgovornosti, specifičnega znaka, ki ga je navedel naročnik, ali enakovrednega znaka očitno ni mogel pridobiti v ustreznem roku, naročnik sprejme druga ustrezna dokazila, ki lahko vključujejo tehnično dokumentacijo proizvajalca, pod pogojem, da zadevni gospodarski subjekt dokaže, da gradnje, blago ali storitve, ki naj bi jih zagotovil, izpolnjujejo zahteve glede specifičnega znaka ali specifične zahteve, ki jih je navedel naročnik.

2.   Če znak izpolnjuje pogoje iz točk (b), (c), (d) in (e) odstavka 1, poleg tega pa predpisuje tudi zahteve, ki niso povezane s predmetom naročila, naročniki ne zahtevajo znaka kot takega, lahko pa določijo tehnično specifikacijo s sklicevanjem na podrobne specifikacije zadevnega znaka ali po potrebi na njihove dele, ki so povezani s predmetom naročila in so ustrezni za določitev značilnosti tega predmeta.

Člen 62

Poročila o preizkusih, potrdila in druga dokazila

1.   Naročniki lahko zahtevajo, da gospodarski subjekti predložijo poročilo o preizkusih, ki ga pripravi organ za ugotavljanje skladnosti, ali potrdilo, ki ga izda tak organ, kot dokazilo o izpolnjevanju zahtev ali meril iz tehničnih specifikacij, meril za oddajo javnega naročila ali pogojev za izvedbo naročila.

Če naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdaja določen organ za ugotavljanje skladnosti, sprejmejo tudi potrdila, ki jih izdajo drugi enakovredni organi za ugotavljanje skladnosti.

Za namene tega odstavka je organ za ugotavljanje skladnosti organ, ki izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti, vključno s kalibracijo, preskušanjem, potrjevanjem in pregledovanjem, in je pooblaščen v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (42).

2.   Naročniki sprejmejo druga ustrezna dokazila, ki niso navedena v odstavku 1, na primer tehnično dokumentacijo proizvajalca, kadar zadevni gospodarski subjekt nima dostopa do potrdil ali poročil o preizkusih iz odstavka 1 ali jih ne more pridobiti v ustreznih rokih, pod pogojem, da ni odgovoren za to, da nima dostopa, ter pod pogojem, da zadevni gospodarski subjekt s tem dokaže, da gradnje, blago ali storitve, ki jih zagotavlja, izpolnjujejo zahteve ali merila iz tehničnih specifikacij, merila za oddajo javnega naročila ali pogoje za izvedbo naročila.

3.   Države članice dajo drugim državam članicam na njihovo zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokazili in dokumenti, predloženimi v skladu s členom 60(6), členom 61 ter odstavkoma 1 in 2 tega člena. Pristojni organi države članice, v kateri ima gospodarski subjekt sedež, zagotovijo te informacije v skladu s členom 102.

Člen 63

Sporočanje tehničnih specifikacij

1.   Naročniki dajo gospodarskim subjektom, ki se zanimajo za pridobitev naročila, na njihovo zahtevo na voljo tehnične specifikacije, ki jih redno navajajo v svojih pogodbah o izvedbi javnih naročil blaga, gradenj ali storitev, ali tehnične specifikacije, ki jih nameravajo uporabiti za javna naročila, za katera se javni razpis opravi s periodičnim informativnim obvestilom. Te specifikacije so na voljo prek elektronskih sredstev, dostop do njih pa je neomejen, popoln, neposreden in brezplačen.

Vendar se tehnične specifikacije pošljejo z drugimi sredstvi, ne z elektronskimi, če neomejenega, popolnega, neposrednega in brezplačnega dostopa z elektronskimi sredstvi do nekatere dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče zagotoviti iz enega od razlogov iz drugega pododstavka člena 40(1) ali zato, ker nameravajo naročniki uporabiti člen 39(2).

2.   Če te tehnične specifikacije temeljijo na dokumentaciji, ki je zainteresiranim gospodarskim subjektom na voljo prek elektronskih sredstev, dostop do njih pa je neomejen, popoln, neposreden in brezplačen, zadostuje napotilo na to dokumentacijo.

Člen 64

Variantne ponudbe

1.   Naročniki lahko ponudnikom dovolijo ali od njih zahtevajo, da predložijo variantne ponudbe, ki izpolnjujejo minimalne zahteve, ki jih določijo naročniki.

Naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedejo, ali dovoljujejo ali zahtevajo variantne ponudbe ali ne, in če jih, navedejo minimalne zahteve, ki jih morajo variantne ponudbe izpolniti, ter vse posebne zahteve za njihovo predložitev, zlasti, ali se lahko variantne ponudbe predložijo le, če je bila predložena tudi ponudba, ki ni variantna. Kadar se variantne ponudbe dovolijo ali zahtevajo, naročniki zagotovijo tudi, da se lahko izbrana merila za oddajo javnega naročila uporabijo za variantne ponudbe, ki izpolnjujejo zadevne minimalne zahteve, in za skladne ponudbe, ki niso variantne ponudbe.

2.   V postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev naročniki, ki so dovolili ali zahtevali predložitev variantnih ponudb, ne smejo zavrniti variantne ponudbe le z obrazložitvijo, da bi, če bi bila uspešna, pripeljala bodisi do javnega naročila storitve namesto javnega naročila blaga ali do javnega naročila blaga namesto javnega naročila storitve.

Člen 65

Razdelitev javnih naročil na sklope

1.   Naročniki se lahko odločijo, da javno naročilo oddajo po posameznih sklopih, ter določijo vrednost in predmet takšnih sklopov.

Naročniki v obvestilu o javnem naročilu, v povabilu k potrditvi interesa ali, kadar se kot sredstvo za objavo javnega razpisa uporabi obvestilo o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, v povabilu k predložitvi ponudb ali k pogajanjem navedejo, ali se ponudbe lahko predložijo za en sklop, več sklopov ali vse sklope.

2.   Naročniki lahko, tudi če se lahko ponudbe predložijo za več ali vse sklope, omejijo število sklopov, ki se lahko oddajo enemu ponudniku, če v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa, predložitvi ponudb ali k pogajanjem navedejo največje možno število sklopov na ponudnika. Naročniki v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedejo objektivne in nediskriminatorne kriterije ali pravila, ki jih nameravajo uporabiti pri odločanju, katere sklope bodo oddali, če bi se ob uporabi meril za oddajo javnega naročila enemu ponudniku oddalo več sklopov, kot je največje možno število.

3.   Države članice lahko določijo, da smejo naročniki, kadar se lahko enemu ponudniku odda več kot en sklop, oddati naročilo z združevanjem več ali vseh sklopov, če v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa, predložitvi ponudb ali k pogajanjem navedejo, da si pridržujejo to možnost, in določijo sklope ali skupine sklopov, ki se lahko združijo.

4.   Države članice lahko določijo, da je treba javna naročila obvezno oddati po ločenih sklopih pod pogoji, določenimi v skladu z nacionalnim pravom in ob upoštevanju prava Unije. Uporabljata se drugi pododstavek odstavka 1 in, če je primerno, odstavek 3.

Člen 66

Določanje rokov

1.   Naročniki pri določanju rokov za prejem prijav za sodelovanje in ponudb upoštevajo zlasti kompleksnost javnega naročila in čas, ki je potreben za pripravo ponudb, brez poseganja v minimalne roke, določene v členih 45 do 49.

2.   Kadar je ponudbe mogoče sestaviti šele po obisku lokacije ali po pregledu spremne dokumentacije k dokumentaciji o oddaji javnega naročila na kraju samem, se določijo roki za prejem ponudb, ki so daljši od minimalnih rokov iz členov 45 do 49, tako da se lahko vsi zadevni gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb.

3.   Naročniki podaljšajo roke za prejem ponudb, tako da se lahko vsi zadevni gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb, v naslednjih primerih:

(a)

če iz kakršnega koli razloga dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, niso predložene najpozneje šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb. Pri pospešenem odprtem postopku iz člena 45(3) je to obdobje štirih dni;

(b)

če je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremenjena.

Podaljšanje je sorazmerno s pomembnostjo informacij ali sprememb.

Če dodatne informacije bodisi niso bile pravočasno zahtevane ali če je njihov pomen pri pripravi sprejemljivih ponudb zanemarljiv, se od javnih naročnikov ne zahteva podaljšanja rokov.

Oddelek 2

Objavljanje in transparentnost

Člen 67

Periodična informativna obvestila

1.   Naročniki lahko sporočijo svoje namere glede načrtovanih naročil z objavo periodičnega informativnega obvestila. Ta obvestila vsebujejo informacije iz oddelka I dela A Priloge VI. Objavi jih bodisi Urad za publikacije Evropske unije bodisi naročniki v svojih profilih kupca v skladu s točko 2(b) Priloge IX. Če naročniki objavijo predhodno informativno obvestilo v svojem profilu kupca, pošljejo obvestilo o objavi v svojem profilu kupca Uradu za publikacije Evropske unije v skladu s točko 3 Priloge IX. Ta obvestila vsebujejo informacije, določene v delu B Priloge VI.

2.   Kadar se javni razpis opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila v zvezi z omejenimi postopki in postopki s pogajanji s predhodnim javnim razpisom, obvestilo izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)

obvestilo se izrecno nanaša na blago, gradnje ali storitve, ki bodo predmet javnega naročila, ki se oddaja;

(b)

v obvestilu je navedeno, da bo javno naročilo oddano po omejenem postopku ali po postopku s pogajanji brez poznejše objave javnega razpisa, zainteresirani gospodarski subjekti pa so povabljeni, da izrazijo svoj interes;

(c)

poleg informacij, določenih v oddelku I dela A Priloge VI, vsebuje informacije, določene v oddelku II dela A Priloge VI;

(d)

obvestilo je poslano v objavo najmanj 35 dni in največ 12 mesecev pred datumom, na katerega se pošlje povabilo k potrditvi interesa.

Taka obvestila se ne objavijo v profilu kupca. Vendar pa so v skladu s členom 72 možne morebitne dodatne objave v profilu kupca na nacionalni ravni.

Obdobje, zajeto v periodičnem informativnem obvestilu, traja največ 12 mesecev od datuma, ko je bilo obvestilo poslano v objavo. Vendar pa lahko periodično informativno obvestilo iz točke (b) člena 92(1) pri naročilih socialnih in drugih posebnih storitev zajema tudi obdobje, daljše od 12 mesecev.

Člen 68

Obvestila o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema

1.   Če se naročniki odločijo vzpostaviti kvalifikacijskega sistema v skladu s členom 77, o kvalifikacijskem sistemu objavijo obvestilo v skladu s Prilogo X, v katerem navedejo namen kvalifikacijskega sistema in kako se je mogoče seznaniti s pravili v zvezi z njegovim delovanjem.

2.   Naročniki v obvestilu o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema navedejo obdobje veljavnosti tega sistema. O vsaki spremembi obdobja veljavnosti obvestijo Urad za publikacije Evropske unije z naslednjimi standardnimi obrazci:

(a)

če se obdobje veljavnosti spremeni, vendar se sistem ne ukine, z obrazcem za obvestila o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema;

(b)

če se sistem ukine, z obvestilom o oddaji javnega naročila iz člena 70.

Člen 69

Obvestila o javnem naročilu

Obvestila o javnem naročilu se lahko uporabijo kot sredstvo za objavo javnega razpisa pri vseh postopkih. Vsebujejo informacije, določene v ustreznem delu Priloge XI, in se objavijo v skladu s členom 71.

Člen 70

Obvestila o oddaji javnega naročila

1.   Naročniki najpozneje 30 dni po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma, ki sledi odločitvi o oddaji javnega naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma, pošljejo obvestilo o oddaji naročila z rezultati postopka javnega naročanja.

Tako obvestilo vsebuje informacije, določene v Prilogi XII, in se objavi v skladu s členom 71.

2.   Če je javni razpis za zadevno javno naročilo objavljen v obliki periodičnega informativnega obvestila in se naročnik odloči, da v obdobju, zajetem v periodičnem informativnem obvestilu, ne bo oddal drugih javnih naročil, je treba to posebej navesti v obvestilu o oddaji javnega naročila.

Če se okvirni sporazumi sklenejo v skladu s členom 51, naročniki niso dolžni poslati obvestila o rezultatih postopka javnega naročanja za vsako oddano naročilo na podlagi tega sporazuma. Države članice lahko določijo, da naročniki obvestila o rezultatih postopka oddaje naročila na podlagi okvirnega sporazuma pošiljajo po četrtletjih. V tem primeru naročniki pošljejo zbrana obvestila v 30 dneh po koncu vsakega četrtletja.

Naročniki pošljejo obvestilo o oddaji naročila v 30 dneh po oddaji vsakega posameznega naročila na podlagi dinamičnega nabavnega sistema. Vendar lahko ta obvestila pošiljajo tudi po četrtletjih. V tem primeru pošljejo zbrana obvestila v 30 dneh po koncu vsakega četrtletja.

3.   Informacije, predložene v skladu s Prilogo XII in namenjene za objavo, se objavijo v skladu s Prilogo IX. Nekaterih informacij o oddaji javnega naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma ni treba objaviti, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom ali bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta, ali bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti.

V primeru naročil raziskovalnih in razvojnih storitev („storitve R&R“) se informacije o vrsti in količini storitev lahko omejijo na:

(a)

navedbo „storitev R&R“, če je bilo javno naročilo oddano po postopku s pogajanji brez javnega razpisa v skladu s členom 50(b);

(b)

vsaj tako podrobne informacije, kot so bile navedene v obvestilu, ki je bilo uporabljeno kot sredstvo za objavo javnega razpisa.

4.   Informacije, ki so predložene v skladu s Prilogo XII in za katere je označeno, da niso namenjene za objavo, se objavijo samo v poenostavljeni obliki ter v skladu s Prilogo IX za statistične namene.

Člen 71

Oblika in način objave obvestil

1.   Obvestila iz členov 67 do 70 vsebujejo informacije iz Prilog VI, del A, VI, del B, X, XI in XII v obliki standardnih obrazcev, vključno s standardnimi obrazci za popravke.

Komisija z izvedbenimi akti določi take standardne obrazce. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 105.

2.   Obvestila iz členov 67 do 70 se pripravijo, pošljejo z elektronskimi sredstvi Uradu za publikacije Evropske unije in objavijo v skladu s Prilogo IX. Obvestila se objavijo najpozneje pet dni potem, ko so bila poslana. Stroške Urada za publikacije Evropske unije v zvezi z objavo obvestil krije Unija.

3.   Obvestila iz členov 67 do 70 se objavijo v celoti v uradnem jeziku ali uradnih jezikih institucij Unije, ki jih izbere naročnik. Ta jezikovna različica ali te jezikovne različice so edino verodostojno besedilo ali besedila. V drugih uradnih jezikih institucij Unije se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila.

4.   Urad za publikacije Evropske unije zagotovi, da sta celotno besedilo in povzetek periodičnih informativnih obvestil iz člena 67(2), javnih razpisov, ki uvajajo dinamičen nabavni sistem, iz točke (a) člena 52(4) in obvestil o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, ki se uporabijo kot sredstvo za objavo javnega razpisa, v skladu s točko (b) člena 44(4) še naprej objavljena:

(a)

v primeru periodičnih informativnih obvestil, 12 mesecev oziroma do prejema obvestila o oddaji javnega naročila, kot je določeno v členu 70(2), z navedbo, da v 12 mesecih, zajetih v javnem razpisu, ne bodo oddana druga javna naročila. Vendar pa se periodično informativno obvestilo iz točke (b) člena 92(1) pri javnih naročilih socialnih in drugih posebnih storitev objavlja do konca prvotno navedenega obdobja veljavnosti oziroma do prejema obvestila o oddaji javnega naročila, kot je določeno v členu 70, z navedbo, da v obdobju, zajetem v javnem razpisu, ne bodo oddana nobena druga javna naročila;

(b)

v primeru javnih razpisov, ki uvajajo dinamičen nabavni sistem, v obdobju veljavnosti dinamičnega nabavnega sistema;

(c)

v primeru obvestil o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema za obdobje njegove veljavnosti.

5.   Naročniki morajo biti sposobni predložiti dokazilo o datumih pošiljanja obvestil.

Urad za publikacije Evropske unije izda naročniku potrdilo o prejemu obvestila in o objavi poslanih informacij z navedbo datuma te objave. To potrdilo je dokazilo o objavi.

6.   Naročniki lahko objavijo obvestila za javna naročila gradenj, blaga ali storitev, za katera ne veljajo zahteve glede objave iz te direktive, če so navedena obvestila poslana Uradu za publikacije Evropske unije z elektronskimi sredstvi v obliki in v skladu s postopki za pošiljanje iz Priloge IX.

Člen 72

Objava na nacionalni ravni

1.   Obvestila iz členov 67 do 70 ter informacije, ki jih ta obvestila vsebujejo, se ne objavijo na nacionalni ravni pred objavo v skladu s členom 71. Vendar se lahko v vsakem primeru objavijo na nacionalni ravni, če naročniki niso uradno obveščeni o objavi v 48 urah po potrditvi prejema obvestila v skladu s členom 71.

2.   Obvestila, objavljena na nacionalni ravni, ne smejo vsebovati informacij, ki niso navedene v obvestilih, poslanih Uradu za publikacije Evropske unije, ali niso objavljene v profilu kupca, v njih pa mora biti naveden datum, ko je bilo obvestilo poslano Uradu za publikacije Evropske unije ali objavljeno v profilu kupca.

3.   Periodična informativna obvestila se ne objavijo v profilu kupca, preden je Uradu za publikacije Evropske unije poslano obvestilo o njihovi objavi v tej obliki, v njih je naveden datum tega pošiljanja.

Člen 73

Dostopnost dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v elektronski obliki

1.   Naročniki od datuma objave obvestila v skladu s členom 71 ali datuma, ko je bilo poslano povabilo k potrditvi interesa, z elektronskimi sredstvi omogočijo neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Kadar se javni razpis opravi v obliki obvestila o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, je takšen dostop na voljo takoj, ko je mogoče, in najpozneje ob pošiljanju povabila k predložitvi ponudb ali k pogajanjem. V besedilu obvestila ali zadevnih povabil se navede spletni naslov, na katerem je dokumentacija v zvezi z oddajo n javnega naročila dostopna.

Če iz enega od razlogov iz drugega pododstavka člena 40(1) ni mogoče zagotoviti neomejenega, popolnega, neposrednega in brezplačnega dostopa z elektronskimi sredstvi do nekatere dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, lahko naročniki v obvestilu ali povabilu k potrditvi interesa navedejo, da bo zadevna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila poslana na drug način v skladu z odstavkom 2 tega člena. V tem primeru se rok za oddajo ponudb podaljša za pet dni, razen v ustrezno utemeljenih nujnih primerih iz člena 45(3) in v primeru, da je rok določen na podlagi medsebojnega dogovora v skladu z drugim pododstavkom člena 46(2) ali drugim pododstavkom člena 47(2).

Če ni mogoče zagotoviti neomejenega, popolnega, neposrednega in brezplačnega dostopa z elektronskimi sredstvi do nekatere dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ker nameravajo naročniki uporabiti člen 39(2), v obvestilu ali povabilu k potrditvi interesa ali, kadar se javni razpis opravi v obliki obvestila o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, v dokumentaciji v zvezi z oddajo naročila navedejo ukrepe, ki jih zahtevajo za varovanje zaupnosti informacij, ter način, na katerega je mogoče dobiti dostop do zadevne dokumentacije. V tem primeru se rok za predložitev ponudb podaljša za pet dni, razen v ustrezno utemeljenih nujnih primerih iz člena 45(3) in v primeru, da je rok določen na podlagi medsebojnega dogovora v skladu z drugim pododstavkom člena 46(2) ali drugim pododstavkom člena 47(2).

2.   Če naročniki pravočasno prejmejo zahtevo, zagotovijo vsem ponudnikom, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente najpozneje šest dni pred iztekom roka, določenega za prejem ponudb. Pri pospešenem odprtem postopku iz člena 45(3) je to obdobje štiri dni.

Člen 74

Povabila kandidatom

1.   V omejenih postopkih, postopkih konkurenčnega dialoga, partnerstvih za inovacije in postopkih s pogajanji s predhodnim javnim razpisom naročniki sočasno in v pisni obliki povabijo izbrane kandidate k predložitvi ponudb, sodelovanju v dialogu ali pogajanjem.

Kadar se periodično informativno obvestilo uporabi za objavo javnega razpisa v skladu s točko (a) člena 44(4), naročniki sočasno in v pisni obliki povabijo gospodarske subjekte, ki so izrazili svoj interes, da ta interes potrdijo.

2.   V povabilih iz odstavka 1 tega člena je naveden elektronski naslov, na katerem je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila neposredno dostopna z elektronskimi sredstvi. Povabilom je priložena dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz razlogov iz tretjega ali četrtega pododstavka člena 73(1) ni zagotovljen neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do nje in če tudi na kakšen drug način še ni na voljo. Povabila iz odstavka 1 tega člena poleg tega vsebujejo informacije iz Priloge XIII.

Člen 75

Obveščanje prijaviteljev za priznanje usposobljenosti, kandidatov in ponudnikov

1.   Naročniki čim prej obvestijo vsakega kandidata in ponudnika o sprejetih odločitvah v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo javnega naročila ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne sklenejo okvirnega sporazuma ali ne oddajo javnega naročila, za katerega je bil objavljen javni razpis, ali da ponovno začnejo postopek ali da ne uporabijo dinamičnega nabavnega sistema.

2.   Naročniki na zahtevo zadevnega kandidata ali ponudnika čim prej, vsekakor pa v 15 dneh od prejema pisnega zahtevka, obvestijo:

(a)

vsakega neuspešnega kandidata o razlogih za zavrnitev njegove prijave k sodelovanju;

(b)

vsakega neuspešnega ponudnika o razlogih za zavrnitev njegove ponudbe, za primere iz člena 60(5) in (6) pa tudi razlogih za odločitev o neenakovrednosti ali za odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo;

(c)

vsakega ponudnika, ki je predložil dopustno ponudbo, o značilnostih in sorazmernih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma;

(d)

vsakega ponudnika, ki je predložil dopustno ponudbo, o poteku pogajanj in dialoga s ponudniki ter njunem napredku.

3.   Naročniki se lahko odločijo, da nekaterih informacij o oddaji javnega naročila, sklenitvi okvirnega sporazuma ali o dostopu do dinamičnega nabavnega sistema iz odstavkov 1 in 2 ne objavijo, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom ali bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta, ali bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti.

4.   Naročniki, ki vzpostavijo in vodijo sistem ugotavljanja usposobljenosti, obvestijo prijavitelje o svoji odločitvi glede usposobljenosti v obdobju šestih mesecev.

Če odločanje traja več kakor štiri mesece od predložitve prijave, naročnik v roku dveh mesecev od prejema prijave prijavitelja obvesti o razlogih, ki upravičujejo daljše obdobje odločanja, in o datumu, do katerega bo njegova prijava sprejeta ali zavrnjena.

5.   Prijavitelji, katerih usposobljenost je zavrnjena, so o tej odločitvi in o razlogih za odločitev obveščeni čim prej ter v nobenem primeru pozneje kot 15 dni po datumu odločitve o zavrnitvi. Razlogi temeljijo na pogojih za ugotavljanje usposobljenosti iz člena 77(2).

6.   Naročniki, ki vzpostavijo in uporabljajo sistem ugotavljanja usposobljenosti, lahko usposobljenost gospodarskega subjekta prekličejo izključno iz razlogov, ki temeljijo na pogojih za ugotavljanje usposobljenosti iz člena 77(2). Vsaka namera o preklicu usposobljenosti se gospodarskemu subjektu pisno sporoči vsaj 15 dni pred predvidenim preklicem usposobljenosti skupaj z razlogom ali razlogi, ki upravičujejo predlagan ukrep.

Oddelek 3

Izbor udeležencev in oddaja javnih naročil

Člen 76

Splošna načela

1.   Za namen izbire udeležencev v postopkih javnega naročanja se uporabljajo vsa naslednja pravila:

(a)

naročniki, ki so določili pravila in pogoje za izključitev ponudnikov ali kandidatov v skladu s členom 78(1) ali členom 80(1), izključijo gospodarske subjekte, ugotovljene v skladu s takimi pravili in ki izpolnjujejo take pogoje;

(b)

ponudnike in kandidate izberejo v skladu z objektivnimi pravili in pogoji, določenimi v skladu s členoma 78 in 80;

(c)

v omejenih postopkih, v postopkih s pogajanji z javnim razpisom, v konkurenčnih dialogih in v partnerstvih za inovacije po potrebi v skladu s členom 78(2) zmanjšajo število kandidatov, izbranih v skladu s točkama (a) in (b) tega odstavka.

2.   Kadar se javni razpis opravi v obliki obvestila o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, naročniki za namen izbire udeležencev v postopkih javnega naročanja za posamezna naročila, ki so predmet javnega razpisa:

(a)

ugotovijo usposobljenost gospodarskih subjektov v skladu s členom 77;

(b)

uporabljajo za take usposobljene gospodarske subjekte tiste določbe odstavka 1, ki se nanašajo na omejene postopke ali postopke s pogajanji, konkurenčne dialoge ali partnerstva za inovacije.

3.   Pri izbiri udeležencev za omejeni postopek ali postopek s pogajanji, konkurenčni dialog ali partnerstvo za inovacije naročniki pri sprejemanju odločitve glede priznanja usposobljenosti ali pri posodabljanju meril in pravil ne smejo:

(a)

določati upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev za nekatere gospodarske subjekte, če isti pogoji ne veljajo tudi za druge gospodarske subjekte;

(b)

zahtevati preskusov ali dokazov, ki bi podvajali že razpoložljiva objektivna dokazila.

4.   Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jo morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolna ali napačna oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročniki – razen če je v skladu z nacionalnim pravom določeno drugače – zahtevajo, da zadevni gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo, dopolnijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da so takšne zahteve popolnoma skladne z načeloma enake obravnave in transparentnosti.

5.   Naročniki preverijo, ali so ponudbe, ki so jih predložili izbrani ponudniki, v skladu s pravili in zahtevami za ponudbe, ter oddajo javna naročila na podlagi meril, določenih v členih 82 in 84 ob upoštevanju člena 64.

6.   Naročniki se lahko odločijo, da ne oddajo javna naročila ponudniku, ki predloži najboljšo ponudbo, če ugotovijo, da ta ponudba ni skladna z veljavnimi obveznostmi iz člena 36(2).

7.   Pri odprtih postopkih se naročniki lahko odločijo ponudbe preučiti pred preverjanjem ustreznosti ponudnikov, pod pogojem, da se upoštevajo ustrezne določbe členov 76 do 84, vključno s pravilom, da se javno naročilo ne odda ponudniku, ki bi moral biti izključen na podlagi člena 80 ali ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje, ki jih je določil naročnik v skladu s členom 78(1) in členom 80.

Države članice lahko izključijo uporabo postopka iz prvega pododstavka za nekatere vrste naročil ali posebne okoliščine ali njegovo uporabo omejijo nanje.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 103, da spremeni seznam iz Priloge XIV, če je to potrebno, da doda nove mednarodne sporazume, ki jih ratificirajo vse države članice, ali če navedeni veljavni mednarodni sporazumi niso več ratificirani v vseh državah članicah oziroma se ti sporazumi kako drugače spremenijo, na primer njihov obseg, vsebina ali ime.

Pododdelek 1

Kvalifikacija in ugotavljanje sposobnosti

Člen 77

Kvalifikacijski sistemi

1.   Naročniki lahko, če želijo, vzpostavijo in uporabljajo sistem za kvalifikacijo gospodarskih subjektov.

Naročniki, ki vzpostavijo ali uporabljajo sistem za kvalifikacijo, zagotovijo, da lahko gospodarski subjekti kadar koli zaprosijo za priznanje usposobljenosti.

2.   Postopek iz odstavka 1 lahko obsega različne stopnje ugotavljanja kvalifikacij.

Naročniki določijo objektivna pravila in pogoje za izključitev in sodelovanje gospodarskih subjektov, ki zaprosijo za priznanje kvalifikacije, ter objektivne pogoje in pravila za delovanje kvalifikacijskega sistema, ki zajemajo vidike, kot so vpis v sistem, redno posodabljanje podatkov o kvalifikaciji, če obstajajo, in trajanje sistema.

Če ti pogoji in pravila vključujejo tehnične specifikacije, se uporabljajo členi 60 do 62. Pogoji in pravila se po potrebi lahko posodobijo.

3.   Pogoji in pravila iz odstavka 2 se gospodarskim subjektom dajo na voljo na zahtevo. Ti posodobljeni pogoji in pravila se sporočijo zainteresiranim gospodarskim subjektom.

Če naročnik meni, da kvalifikacijski sistem nekaterih drugih subjektov ali organov izpolnjuje njegove zahteve, zainteresiranim gospodarskim subjektom sporoči imena teh drugih subjektov ali organov.

4.   Hrani se pisna evidenca kvalificiranih gospodarskih subjektov; lahko se razdeli na kategorije glede na vrsto naročila, za katero velja kvalifikacija.

5.   Če se javni razpis opravi v obliki obvestila o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, se posamezna javna naročila gradenj, blaga ali storitev, zajeta v kvalifikacijskem sistemu, oddajo v omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji, v katerih se vsi ponudniki in udeleženci izberejo izmed kandidatov, ki so že kvalificirani v skladu s takšnim sistemom.

6.   Vsi stroški, ki se zaračunajo v zvezi z zahtevami za priznanje kvalifikacije ali posodobitvijo ali ohranitvijo že pridobljenega priznanja o kvalifikaciji v skladu s sistemom, so sorazmerni z nastalimi stroški.

Člen 78

Pogoji za ugotavljanje sposobnosti

1.   Naročniki lahko določijo objektivna pravila in razloge za izključitev in pogoje za sodelovanje ponudnikov ali kandidatov; ta pravila in pogoji so na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom.

2.   Če morajo naročniki zagotoviti ustrezno ravnotežje med določenimi značilnostmi postopka javnega naročanja in viri, potrebnimi za njegovo izvedbo, lahko v omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji, v konkurenčnih dialogih ali partnerstvih za inovacije določijo objektivna pravila in pogoje, ki upoštevajo to potrebo in naročniku omogočajo, da zmanjša število kandidatov, ki bodo povabljeni k predložitvi ponudb ali k pogajanjem. Vendar se pri številu izbranih kandidatov upošteva, da je treba zagotoviti ustrezno konkurenco.

Člen 79

Uporaba zmogljivosti drugih subjektov

1.   Kadar objektivna pravila ter razlogi za izključitev in pogoji za sodelovanje gospodarskih subjektov, ki zaprosijo za priznanje kvalifikacije v okviru kvalifikacijskega sistema, vključujejo zahteve glede ekonomske in finančne zmogljivosti gospodarskega subjekta ali glede njegovih tehničnih in strokovnih sposobnosti, lahko gospodarski subjekt po potrebi uporabi zmogljivost drugih subjektov, in sicer ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja ali v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko gospodarski subjekti uporabijo zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo ti izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi gospodarski subjekt uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, naročniku dokaže, da bo ta sredstva imel na voljo v celotnem obdobju veljavnosti kvalifikacijskega sistema, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen.

Če so naročniki v skladu s členom 80 te direktive navedli razloge za izključitev ali pogoje za sodelovanje iz Direktive 2014/24/EU, v skladu s členom 80(3) te direktive preverijo, ali drugi subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje, oziroma ali obstajajo razlogi za izključitev, ki so jih navedli, v skladu s členom 57 Direktive 2014/24/EU. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta, v zvezi s katerim obstajajo obvezni razlogi za izključitev, ki jih je navedel naročnik. Naročnik lahko od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta, v zvezi s katerim obstajajo neobvezni razlogi za izključitev, ki jih je navedel naročnik; tako zahtevo lahko od njega zahteva tudi država članica.

Če gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem, lahko naročniki zahtevajo, da so gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj odgovorni za izvedbo naročila.

Pod enakimi pogoji lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 37(2) uporabi zmogljivost sodelujočih v tej skupini ali drugih subjektov.

2.   Kadar objektivna pravila ter razlogi za izključitev in pogoji za sodelovanje kandidatov in ponudnikov v odprtih postopkih, omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji, v konkurenčnih dialogih ali v partnerstvih za inovacije vključujejo zahteve glede ekonomske in finančne zmogljivosti gospodarskega subjekta ali glede njegovih tehničnih in strokovnih sposobnosti, lahko gospodarski subjekt po potrebi in za posamezno naročilo uporabi zmogljivost drugih subjektov, in sicer ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja ali v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko gospodarski subjekti uporabijo zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo ti izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi gospodarski subjekt uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, naročniku dokaže, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen.

Če so naročniki v skladu s členom 80 te direktive navedli razloge za izključitev ali pogoje za sodelovanje iz Direktive 2014/24/EU, v skladu s členom 80(3) te direktive preverijo, ali drugi subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt, izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje, oziroma ali obstajajo razlogi za izključitev, ki so jih navedli, v skladu s členom 57 Direktive 2014/24/EU. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta, ki ne izpolnjuje ustreznih pogojev za sodelovanje ali v zvezi z njim obstajajo obvezni razlogi za izključitev, ki jih je navedel naročnik. Naročnik lahko od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo subjekta, v zvezi s katerim obstajajo neobvezni razlogi za izključitev, ki jih je navedel naročnik; tako zahtevo lahko od njega zahteva tudi država članica.

Če gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem, lahko naročniki zahtevajo, da so gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj odgovorni za izvedbo naročila.

Pod enakimi pogoji lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 37 uporabi zmogljivosti sodelujočih v tej skupini ali drugih subjektov.

3.   Naročniki lahko v zvezi z javnimi naročili gradenj, javnimi naročili storitev in javnimi naročili blaga, ki vključujejo namestitvena in inštalacijska dela, zahtevajo, da nekatere ključne naloge opravi neposredno ponudnik sam ali sodelujoči v tej skupini, če ponudbo predloži skupina gospodarskih subjektov v skladu s členom 37(2).

Člen 80

Uporaba razlogov za izključitev in pogojev za sodelovanje, določenih z Direktivo 2014/24/EU

1.   Objektivna pravila, razlogi za izključitev in pogoji za sodelovanje gospodarskih subjektov, ki zaprosijo za priznanje kvalifikacije v okviru kvalifikacijskega sistema, in objektivna pravila, razlogi za izključitev in pogoji za sodelovanje kandidatov in ponudnikov v odprtih postopkih, omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji, konkurenčnih dialogih ali partnerstvih za inovacije, lahko vključujejo razloge za izključitev, navedene v členu 57 Direktive 2014/24/EU, pod pogoji, ki so tam določeni.

Kadar je naročnik javni naročnik, ti razlogi, pogoji in pravila vključujejo razloge za izključitev, navedene v členu 57(1) in (2) Direktive 2014/24/EU, pod pogoji iz navedenega člena.

Če to zahtevajo države članice, navedeni razlogi, pogoji in pravila poleg tega vključujejo razloge za izključitev iz člena 57(4) Direktive 2014/24/EU, pod pogoji iz navedenega člena.

2.   Pogoji in pravila iz odstavka 1 tega člena lahko vključujejo pogoje za sodelovanje iz člena 58 Direktive 2014/24/EU, pod pogoji, ki so tam določeni, predvsem glede omejitev zahtev v zvezi z letnim prometom, kot je določeno v drugem pododstavku odstavka 3 navedenega člena.

3.   Za namen uporabe odstavkov 1 in 2 tega člena se uporabljajo členi 59 do 61 Direktive 2014/24/EU.

Člen 81

Standardi za zagotavljanje kakovosti in standardi za okoljsko ravnanje

1.   Če naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in potrjujejo, da gospodarski subjekt upošteva določene standarde za zagotavljanje kakovosti, vključno z dostopnostjo za invalide, se sklicujejo na sisteme zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrjenih s strani akreditiranih organov. Naročniki priznajo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Sprejmejo tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti, če zadevni gospodarski subjekt iz razlogov, za katere mu ni mogoče pripisati odgovornosti, takšnih potrdil ne more pridobiti v ustreznem roku, pod pogojem, da slednji dokaže, da so pri predlaganih ukrepih za zagotavljanje kakovosti upoštevani zahtevani standardi za zagotavljanje kakovosti.

2.   Če naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in potrjujejo, da gospodarski subjekt upošteva določene sisteme ali standarde za okoljsko ravnanje, se sklicujejo na sistem Unije za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali na druge sisteme za okoljsko ravnanje, ki so priznani v skladu s členom 45 Uredbe (ES) št. 1221/2009, ali na druge standarde za okoljsko ravnanje, ki temeljijo na ustreznih evropskih ali mednarodnih standardih akreditiranih organov. Naročniki priznajo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah.

Če gospodarski subjekt iz razlogov, za katere ni odgovoren, očitno nima dostopa do teh potrdil ali jih ne more pridobiti v ustreznem roku, naročnik sprejme tudi druga dokazila o ukrepih za okoljsko ravnanje, pod pogojem, da gospodarski subjekt dokaže, da so ti ukrepi enakovredni tistim, ki se zahtevajo v skladu z veljavnim sistemom ali standardom okoljskega ravnanja.

3.   Države članice dajo drugim državam članicam na njihovo zahtevo na voljo vse informacije, povezane z dokumenti, ki so predloženi kot dokaz o upoštevanju standardov za zagotavljanje kakovosti in okoljsko ravnanje iz odstavkov 1 in 2.

Pododdelek 2

Oddaja javnega naročila

Člen 82

Merila za oddajo javnega naročila

1.   Naročniki brez poseganja v nacionalne zakone ali druge predpise v zvezi s ceno posameznega blaga ali plačilom posameznih storitev javna naročila oddajo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe.

2.   Ekonomsko najugodnejša ponudba z vidika naročnika se določi na podlagi cene ali stroškov ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi pod pogoji iz člena 83, zajema pa lahko tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, kot so kakovost ter okoljski in/ali socialni vidiki, povezani s predmetom zadevnega javnega naročila. Takšna merila lahko na primer vključujejo:

(a)

kakovost, tudi tehnične prednosti, estetske in funkcionalne lastnosti, dostopnost, oblikovanje, prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti ter trgovanje in pogoje v zvezi z njim;

(b)

organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, dodeljenega za izvajanje zadevnega naročila, če ima lahko kakovost zaposlenih bistven vpliv na raven izvedbe naročila, ali

(c)

poprodajne storitve, tehnično pomoč in pogoje dobave, kot so datum dobave, postopek dobave in rok za dobavo ali dokončanje del, obveznosti v zvezi z deli in varnost dobave. Stroškovni dejavnik je lahko tudi fiksna cena ali fiksni stroški, na podlagi katerih gospodarski subjekti med seboj konkurirajo zgolj v zvezi z merili kakovosti.

Države članice lahko določijo, da naročniki ne smejo uporabiti zgolj cene ali stroškov kot edinega merila pri oddaji javnega naročila, oziroma lahko omejijo uporabo zadevnih meril na nekatere kategorije naročnikov ali nekatere vrste naročil.

3.   Šteje se, da so merila za oddajo javnega naročila povezana s predmetom javnega naročila, če se nanašajo na gradnje, blago ali storitve, ki jih je treba zagotoviti v okviru navedenega naročila, in sicer v vseh pogledih in fazah njihove življenjske dobe, vključno z dejavniki, povezanimi s:

(a)

posebnim postopkom proizvodnje, zagotavljanjem ali trženjem teh gradenj, blaga ali storitev ali

(b)

posebnim postopkom, povezanim z drugo fazo v njihove življenjske dobe,

tudi če takšni dejavniki vsebinsko niso del njih.

4.   Merila za oddajo javnega naročila naročniku ne dajejo neomejene svobode izbire. Zagotoviti morajo možnost učinkovite konkurence, dopolnjujejo pa jih specifikacije, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih predložijo ponudniki, da se tako oceni, kako ponudbe izpolnjujejo merila za oddajo javnega naročila. Naročniki v primeru dvoma učinkovito preverijo točnost informacij in dokazil, ki so jih predložili ponudniki.

5.   Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi relativni ponder, ki ga dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se slednja določi samo na podlagi cene.

Navedeni ponderji se lahko opredelijo z določitvijo razpona z ustrezno največjo razliko.

Kadar ponderjev ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, naročnik navede merila v padajočem zaporedju po pomembnosti.

Člen 83

Izračun stroškov v življenjski dobi

1.   Izračun stroškov v življenjski dobi v ustreznem obsegu zajema vse ali del naslednjih stroškov v življenjski dobi proizvoda, storitve ali gradnje:

(a)

stroške naročnika ali drugih uporabnikov, kot so:

(i)

stroški, povezani s pridobitvijo;

(ii)

stroški uporabe, kot je poraba energije in drugih virov;

(iii)

stroški vzdrževanja;

(iv)

stroški, povezani s koncem življenjske dobe, kot so stroški zbiranja in recikliranja;

(b)

stroške iz naslova zunanjih okoljskih vplivov, povezanih z življenjsko dobo proizvoda, storitve ali gradnje, če je mogoče določiti in preveriti njihovo denarno vrednost; taki stroški lahko vključujejo stroške izpustov toplogrednih plinov in drugih onesnaževal ter druge stroške blažitve podnebnih sprememb.

2.   Če naročniki stroške ocenijo z izračunom stroškov v življenjski dobi, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navedejo podatke, ki jih morajo predložiti ponudniki, in metodo, ki jo bodo uporabili za ugotavljanje stroškov v življenjski dobi na podlagi teh podatkov.

Metoda, uporabljena za oceno stroškov iz naslova zunanjih okoljskih vplivov, mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:

(a)

temelji na objektivno preverljivih in nediskriminatornih merilih. Ne sme neupravičeno zagotavljati boljše ali slabše obravnave nekaterih gospodarskih subjektov, zlasti če ni namenjena ponavljajoči se ali neprekinjeni uporabi;

(b)

na voljo je vsem zainteresiranim stranem;

(c)

zahtevane podatke lahko z razumnim naporom posredujejo povprečno skrbni gospodarski subjekti, vključno z gospodarskimi subjekti iz tretjih držav, podpisnic Sporazuma GPA ali drugih mednarodnih sporazumov, ki so zavezujoči za Unijo.

3.   Kadar zakonodajni akt Unije določa obvezno skupno metodo za izračun stroškov v življenjski dobi, se ta uporablja za oceno stroškov v življenjski dobi.

Priloga XV vsebuje seznam takih zakonodajnih aktov in po potrebi njihovih dopolnilnih delegiranih aktov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 103 v zvezi s posodabljanjem tega seznama, če je njegova posodobitev potrebna zaradi sprejetja nove zakonodaje o uvedbi obvezne uporabe skupne metode oziroma zaradi razveljavitve ali spremembe obstoječe zakonodaje.

Člen 84

Neobičajno nizke ponudbe

1.   Naročniki od gospodarskih subjektov zahtevajo, da pojasnijo ceno ali stroške, predlagane v ponudbi, če so ponudbe glede na gradnje, blago ali storitve neobičajno nizke.

2.   Pojasnila iz odstavka 1 se lahko nanašajo zlasti na:

(a)

ekonomiko proizvodnega postopka, storitev, ki se zagotavljajo, ali metode gradnje;

(b)

izbrane tehnične rešitve ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za dobavo blaga ali izvajanje storitev ali za izvedbo gradnje;

(c)

izvirnost blaga, storitev ali gradenj, ki jih predlaga ponudnik;

(d)

izpolnjevanje zahtev iz člena 36(2);

(e)

izpolnjevanje zahtev iz člena 88;

(f)

možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.

3.   Naročnik oceni predložene informacije, tako da se posvetuje s ponudnikom.

Ponudbo lahko zavrne le, če predložena dokazila zadostno ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov, pri čemer se upoštevajo elementi iz odstavka 2.

Naročniki zavrnejo ponudbo, če ugotovijo, da je neobičajno nizka, ker ni skladna z veljavnimi obveznostmi iz člena 36(2).

4.   Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko ponudbo le na tej podlagi zavrne šele po posvetovanju s ponudnikom, če ta v ustreznem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je zadevna pomoč združljiva z notranjim trgom v smislu člena 107 PDEU. Če naročnik v navedenih okoliščinah zavrne ponudbo, o tem obvesti Komisijo.

5.   Države članice v okviru upravnega sodelovanja drugim državam članicam na njihovo zahtevo dajo na voljo vse razpoložljive informacije, kot so zakoni, drugi predpisi, splošno veljavne kolektivne pogodbe ali nacionalni tehnični standardi, ki so povezane z dokazili in dokumenti, predloženimi v zvezi s podatki, navedenimi v odstavku 2.

Oddelek 4

Ponudbe, ki zajemajo proizvode s poreklom iz tretjih držav, in odnosi s temi državami

Člen 85

Ponudbe, ki zajemajo proizvode s poreklom iz tretjih držav

1.   Ta člen se uporablja za ponudbe, ki zadevajo proizvode, ki so po poreklu iz tretjih držav, s katerimi Unija ni sklenila dvostranskega ali večstranskega sporazuma, ki bi zagotavljal primerljiv in dejanski dostop podjetij iz Unije na trge teh tretjih držav. Ta člen ne vpliva na obveznosti Unije ali njenih držav članic do tretjih držav.

2.   Vse ponudbe za izvedbo javnega naročila blaga se lahko zavrnejo, če delež proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, kakor je to določeno v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 (43) Evropskega parlamenta in Sveta, presega 50 % skupne vrednosti proizvodov, ki sestavljajo ponudbo.

Za namene tega člena se programska oprema, ki se uporablja v opremi telekomunikacijskih omrežij, pojmuje kot proizvod.

3.   Če sta dve ponudbi ali je več ponudb enakovrednih glede na merila za oddajo javnega naročila, opredeljena v členu 82, je treba ob upoštevanju drugega pododstavka tega odstavka dati prednost ponudbam, ki jih ni mogoče zavrniti v skladu z odstavkom 2 tega člena. Cene teh ponudb je za namene tega člena treba obravnavati kot enakovredne, če razlika v ceni ne presega 3 %.

Vendar se eni ponudbi ne sme dati prednosti pred drugo v skladu s prvim pododstavkom, če bi naročnik z njenim sprejemom moral nabaviti opremo, ki bi se po tehničnih lastnostih razlikovala od obstoječe, kar bi povzročilo neskladnost ali tehnične težave pri delovanju in vzdrževanju ali nesorazmerne stroške.

4.   Za namene tega člena se tiste tretje države, na katere so se s sklepom Sveta v skladu z odstavkom 1 razširile ugodnosti te direktive, ne upoštevajo pri določanju deleža iz odstavka 2 glede proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav.

5.   Komisija do 31. decembra 2015 in nato vsako leto predloži Svetu letno poročilo o napredku v dvostranskih ali večstranskih pogajanjih glede dostopa podjetij iz Unije na trge tretjih držav na področjih, ki so vključena v to direktivo, o morebitnih rezultatih teh pogajanj in tudi o dejanskem izvajanju vseh sklenjenih sporazumov.

Člen 86

Odnosi s tretjimi državami v zvezi z javnimi naročili gradenj, blaga in storitev

1.   Države članice obvestijo Komisijo o vseh splošnih težavah pravne ali dejanske narave, s katerimi se ob pridobivanju naročil storitev v tretjih državah srečujejo njihova podjetja in o katerih jim ta tudi poročajo.

2.   Komisija do 18. aprila 2019, in nato redno, Svetu poroča o odpiranju trga javnih naročil storitev v tretjih državah in o napredku pri pogajanjih s temi državami glede tega vprašanja, zlasti v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO).

3.   Komisija se obrne na zadevno tretjo državo ter si pri tem prizadeva odpraviti težave, kadar na podlagi poročil iz odstavka 2 ali drugih informacij ugotovi, da tretja država pri oddaji javnih naročil storitev:

(a)

podjetjem iz Unije ne omogoča dejanskega dostopa, primerljivega s tistim, ki ga Unija omogoča podjetjem iz te države, ali

(b)

podjetjem iz Unije ne omogoča nacionalne obravnave ali enakih konkurenčnih možnosti, kakor so na voljo domačim podjetjem, ali

(c)

podjetjem iz drugih tretjih držav zagotavlja ugodnejšo obravnavo, kakor jo imajo podjetja iz Unije.

4.   Države članice obvestijo Komisijo o vseh težavah pravne ali dejanske narave, s katerimi se srečujejo njihova podjetja – ter jim o tem tudi poročajo – in ki nastanejo zaradi neupoštevanja določb mednarodnega delovnega prava iz Priloge XIV, ko ta podjetja poskušajo pridobiti javna naročila v tretjih državah.

5.   V okoliščinah iz odstavkov 3 in 4 lahko Komisija kadar koli predlaga, naj Svet sprejme izvedbeni akt, s katerim za obdobje, ki se v njem določi, začasno ustavi ali omeji oddajanje javnih naročil storitev:

(a)

podjetjem, za katera velja pravo zadevne tretje države;

(b)

podjetjem, ki so povezana s podjetji, določenimi v točki (a), in imajo registrirani sedež v Uniji, vendar nimajo nobene neposredne in dejanske povezave z gospodarstvom katere izmed držav članic;

(c)

podjetjem, ki predložijo ponudbe, katerih predmet so storitve, ki so po izvoru iz zadevne tretje države.

Svet o tem čim prej odloča s kvalificirano večino.

Komisija lahko predlaga te ukrepe na lastno pobudo ali na zahtevo države članice.

6.   Ta člen ne vpliva na obveznosti Unije do tretjih držav, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov o javnih naročilih, zlasti v okviru STO.

NASLOV IV

Izvedba naročila

Člen 87

Pogoji za izvedbo naročila

Naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z izvedbo naročila, če so ti pogoji povezani s predmetom naročila v smislu člena 82(3) in navedeni v javnem razpisu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Ti pogoji lahko zajemajo gospodarske, inovacijske, okoljske, socialne ali zaposlitvene vidike.

Člen 88

Oddaja javnih naročil podizvajalcem

1.   Pristojni nacionalni organi z ustreznimi ukrepi v okviru svoje odgovornosti in pristojnosti zagotovijo, da podizvajalci spoštujejo obveznosti iz člena 36(2).

2.   Naročnik lahko oziroma – če tako zahteva država članica – mora v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila od ponudnika zahtevati, da v svoji ponudbi navede vse dele naročila, ki jih morda namerava oddati v podizvajanje tretjim osebam, ter vse predlagane podizvajalce.

3.   Države članice lahko določijo, da naročnik podizvajalcu na njegovo zahtevo neposredno nakaže plačilo za storitve, blago ali gradnje, opravljene oziroma izvedene za gospodarski subjekt, ki mu je bilo oddano javno naročilo (glavni izvajalec), če to omogoča narava naročila. Takšni ukrepi lahko zajemajo ustrezne mehanizme, ki glavnemu izvajalcu omogočajo, da ugovarja neupravičenim izplačilom. Ureditve glede navedenega načina plačila se določijo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

4.   Odstavki 1 do 3 ne posegajo v vprašanje odgovornosti glavnega izvajalca.

5.   Pri javnih naročilih gradenj in storitev, ki se opravljajo v objektih pod neposrednim nadzorom naročnika, naročnik po oddaji, najpozneje pa ob začetku izvajanja naročila, od glavnega izvajalca zahteva, da mu sporoči ime, kontaktne podatke in zakonite zastopnike svojih podizvajalcev, ki sodelujejo pri takšni gradnji ali storitvah, kolikor so ti podatki takrat znani. Naročnik od glavnega izvajalca zahteva, da mu med izvajanjem naročila sporoči morebitne spremembe teh informacij in potrebne informacije o morebitnih novih podizvajalcih, ki jih naknadno vključi v izvajanje takšnih gradenj ali opravljanje takšnih storitev.

Ne glede na prvi pododstavek lahko države članice določijo, da je za posredovanje zahtevanih informacij odgovoren neposredno glavni izvajalec.

Če je to potrebno za namene točke (b) odstavka 6 tega člena, se zahtevanim informacijam priložijo lastne izjave podizvajalcev, kot je določeno v členu 80(3). Z izvedbenimi ukrepi v skladu z odstavkom 8 tega člena se lahko določi, da podizvajalci, ki so vključeni po oddaji javnega naročila, namesto lastne izjave predložijo potrdila in druga dokazila.

Prvi pododstavek se ne uporablja za dobavitelje blaga.

Naročniki lahko oziroma – če tako zahtevajo države članice – morajo obveznosti iz prvega pododstavka razširiti med drugim na:

(a)

javna naročila blaga, druga javna naročila storitev poleg tistih, ki zadevajo opravljanje storitev v objektih pod neposrednim nadzorom naročnika, ali na dobavitelje blaga, ki so vključeni v javna naročila gradenj ali storitev;

(b)

podizvajalce podizvajalcev glavnega izvajalca ali nadaljnje podizvajalce v podizvajalski verigi.

6.   Za preprečevanje kršitve obveznosti iz člena 36(2) se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi, kot so:

(a)

če je v nacionalnem pravu države članice določen mehanizem solidarne odgovornosti podizvajalcev in glavnega izvajalca, država članica zagotovi, da se zadevna pravila uporabljajo v skladu s pogoji iz člena 36(2);

(b)

javni naročniki lahko oziroma – če tako zahtevajo države članice – morajo v skladu s členom 80(3) te direktive preveriti, ali obstajajo razlogi za izključitev podizvajalcev v skladu s členom 57 Direktive 2014/24/EU. Javni naročnik v takšnih primerih od gospodarskega subjekta zahteva zamenjavo podizvajalca, za katerega je bilo med preverjanjem ugotovljeno, da obstajajo obvezni razlogi za njegovo izključitev. Javni naročnik lahko oziroma – če tako zahtevajo države članice – mora od gospodarskega subjekta zahtevati zamenjavo podizvajalca, za katerega je bilo med preverjanjem ugotovljeno, da obstajajo neobvezni razlogi za njegovo izključitev.

7.   Države članice lahko v nacionalnem pravu določijo strožja pravila glede odgovornosti oziroma lahko gredo dlje glede neposrednih plačil podizvajalcem, na primer tako, da predpišejo neposredna plačila podizvajalcem, ne da bi jih slednji morali zahtevati.

8.   Države članice, ki so se odločile, da bodo določile ukrepe v skladu z odstavki 3, 5 ali 6, z zakoni ali drugimi predpisi in ob upoštevanju prava Unije določijo pogoje za izvajanje teh ukrepov. Države članice lahko pri tem omejijo njihovo veljavnost, med drugim v zvezi z določenimi vrstami naročil, določenimi kategorijami naročnikov ali gospodarskih subjektov ali nad določenimi zneski.

Člen 89

Spremembe pogodb o izvedbi javnih naročil med njihovo veljavnostjo

1.   Pogodbe o izvedbi javnih naročil in okvirni sporazumi se lahko spremenijo brez novega postopka javnega naročanja v skladu s to direktivo v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

če so spremembe ne glede na njihovo denarno vrednost predvidene v prvotni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih določbah o reviziji, ki lahko vključujejo določbe o reviziji cen, ali opcijah. V takih klavzulah so navedeni obseg in vrsta možnih sprememb ali opcij ter pogoji, pod katerimi se lahko uporabijo. Ne predvidevajo pa sprememb ali opcij, ki bi spremenile splošno naravo pogodbe o izvedbi javnih naročila ali okvirnega sporazuma;

(b)

zaradi dodatnih gradenj, storitev ali dobav blaga ne glede na njihovo vrednost, ki jih izvede prvotni izvajalec in ki so postale potrebne, niso pa bile vključene v prvotno javno naročilo, če zamenjava izvajalca:

(i)

ni mogoča iz ekonomskih ali tehničnih razlogov, kot so zahteve glede zamenljivosti ali interoperabilnosti z obstoječo opremo, programsko opremo, storitvami ali instalacijami, naročenimi v okviru prvotnega javnega naročila, ter

(ii)

bi naročniku povzročila velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov;

(c)

če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i)

sprememba je bila potrebna zaradi okoliščin, ki jih skrben naročnik ni mogel predvideti;

(ii)

sprememba ne spremeni splošne narave javnega naročila;

(d)

če izvajalca, ki mu je naročnik prvotno oddal javno naročilo, zamenja nov izvajalec iz enega od naslednjih razlogov:

(i)

nedvoumna določba o reviziji ali opcija v skladu s točko (a);

(ii)

drug gospodarski subjekt, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega izvajalca po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemi, združitvami, pripojitvami ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb naročila in ni namenjeno obidu uporabe te direktive, ali

(iii)

naročnik sam prevzame obveznosti glavnega izvajalca do njegovih podizvajalcev, če je ta možnost predvidena v nacionalni zakonodaji v skladu s členom 88;

(e)

če spremembe ne glede na njihovo vrednost niso bistvene v smislu odstavka 4.

Naročniki, ki so spremenili javno naročilo v primerih iz točk (b) in (c) tega odstavka, v Uradnem listu Evropske unije o tem objavijo obvestilo. Taka obvestila vsebujejo informacije, določene v Prilogi XVI, in se objavijo v skladu s členom 71.

2.   Javna naročila se lahko prav tako spremenijo, ne da bi bilo treba preverjati, ali so izpolnjeni pogoji iz točk (a) do (d) odstavka 4 in ne da bi bil potreben nov postopek javnega naročanja v skladu s to direktivo, če je vrednost spremembe nižja od obeh naslednjih vrednosti:

(i)

mejnih vrednosti, določenih v členu 15, in

(ii)

10 % vrednosti prvotnega javnega naročila za storitve in blago oziroma 15 % vrednosti prvotnega naročila za gradnje.

Vendar sprememba ne sme spremeniti splošne narave pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma. Če je opravljenih več zaporednih sprememb, se vrednost oceni na podlagi kumulativne neto vrednosti zaporednih sprememb.

3.   Za namene izračuna cene iz odstavka 2 tega člena je posodobljena cena referenčna vrednost, če pogodba o izvedbi javnega naročila vsebuje določbo o indeksaciji.

4.   Sprememba pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma med njegovo veljavnostjo se šteje za bistveno v smislu točke (e) odstavka 1, če se zaradi te spremembe pogodba ali okvirni sporazum znatno razlikuje od prvotno oddanega javnega naročila ali prvotno sklenjenega sporazuma. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 se sprememba v vsakem primeru šteje za bistveno, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a)

sprememba uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka naročanja, omogočili udeležbo drugih kandidatov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku javnega naročanja pritegnili še druge udeležence;

(b)

sprememba spreminja ekonomsko ravnotežje pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma v korist izvajalca na način, ki ni bil predviden v prvotnem naročilu ali okvirnem sporazumu;

(c)

zaradi spremembe je znatno razširjen obseg pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma;

(d)

drug gospodarski subjekt zamenja izvajalca, ki mu je naročnik prvotno oddal naročilo, v primerih, ki niso navedeni v točki (d) odstavka 1.

5.   Za spremembe določb pogodbe o izvedbi javnega naročila blaga, gradenj ali storitev ali določb okvirnega sporazuma med njegovo veljavnostjo, ki niso navedene v odstavkih 1 in 2, je potreben nov postopek javnega naročanja v skladu s to direktivo.

Člen 90

Odpoved pogodbe o izvedbi javnega naročila

Države članice zagotovijo, da imajo naročniki možnost, da vsaj v naslednjih okoliščinah in pod pogoji, določenimi v veljavnem nacionalnem pravu, odpovejo pogodbo o izvedbi javnega naročila gradenj, blaga ali storitev med njegovo veljavnostjo, kadar:

(a)

je bilo javno naročilo bistveno spremenjeno, kar bi terjalo nov postopek javnega naročanja na podlagi člena 89;

(b)

je bil izvajalec v času oddaje javnega naročila v enem od položajev iz člena 57(1) Direktive 2014/24/EU in bi ga bilo zato treba izključiti iz postopka javnega naročanja v skladu z drugim pododstavkom člena 80(1) te direktive;

(c)

javno naročilo ne bi smelo biti oddano izvajalcu zaradi hude kršitve obveznosti iz Pogodb in te direktive, ki jo ugotovi Sodišče Evropske unije po postopku v skladu s členom 258 PDEU.

NASLOV III

POSEBNE UREDITVE ZA JAVNA NAROČILA

POGLAVJE I

Socialne in druge posebne storitve

Člen 91

Oddaja javnih naročil za socialne in druge posebne storitve

Javna naročila socialnih in drugih posebnih storitev, naštetih v Prilogi XVI, se oddajo v skladu s tem poglavjem, če je vrednost naročil enaka ali višja od mejne vrednosti iz točke (c) člena 15.

Člen 92

Objava obvestil

1.   Naročniki, ki nameravajo oddati javno naročilo storitev iz člena 91, svojo namero sporočijo na enega od naslednjih načinov:

(a)

z obvestilom o javnem naročilu ali

(b)

s periodičnim informativnim obvestilom, ki se stalno objavlja. Periodično informativno obvestilo se izrecno nanaša na vrste storitev, ki bodo predmet oddanih naročil. V njem je navedeno, da bodo javna naročila oddana brez poznejše objave, vsebuje pa tudi poziv zainteresiranim gospodarskim subjektom, naj pisno izrazijo interes, ali

(c)

z obvestilom o vzpostavitvi kvalifikacijskega sistema, ki se stalno objavlja.

Prvi pododstavek pa se ne uporablja, če bi se lahko za oddajo javnega naročila storitev v skladu s členom 50 uporabil postopek s pogajanji brez predhodnega javnega razpisa.

2.   Naročniki, ki so oddali javno naročilo storitev iz člena 91, rezultate objavijo z obvestilom o oddaji javnega naročila. Vendar lahko ta obvestila pošiljajo tudi po četrtletjih. V tem primeru pošljejo zbrana obvestila v 30 dneh po koncu vsakega četrtletja.

3.   Obvestila iz odstavkov 1 in 2 tega člena vsebujejo informacije iz dela A, B, C oziroma D Priloge XVIII v skladu s standardnimi vzorci obvestil. Komisija z izvedbenimi akti določi standardne obrazce. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 105.

4.   Obvestila iz tega člena se objavijo v skladu s členom 71.

Člen 93

Načela za oddajo javnih naročil

1.   Države članice sprejmejo nacionalna pravila za oddajo javnih naročil v skladu s tem poglavjem, da bi zagotovile, da naročniki upoštevajo načeli transparentnosti in enake obravnave gospodarskih subjektov. Države članice lahko same določijo postopkovna pravila, ki se uporabljajo, če ta naročnikom omogočajo upoštevanje posebnosti zadevnih storitev.

2.   Države članice zagotovijo, da lahko naročniki upoštevajo potrebo po zagotavljanju kakovosti, stalnosti, dostopnosti, cenovne dostopnosti, razpoložljivosti in celovitosti storitev, posebne potrebe različnih skupin uporabnikov, vključno s prikrajšanimi in ranljivimi skupinami, sodelovanje in krepitev vloge uporabnikov ter inovativnost. Poleg tega lahko države članice določijo, da izbira izvajalca storitev temelji na najboljšem razmerju med ceno in kakovostjo, ob upoštevanju kriterijev kakovosti in trajnosti socialnih storitev.

Člen 94

Pridržana javna naročila za nekatere storitve

1.   Države članice lahko določijo, da lahko naročniki, ki so javni naročniki, pridržijo pravico do sodelovanja organizacij v postopkih javnega naročanja izključno za zdravstvene, socialne in kulturne storitve iz člena 91, zajete s kodami CPV 75121000-0, 75122000-7, 75123000-4, 79622000-0, 79624000-4, 79625000-1, 80110000-8, 80300000-7, 80420000-4, 80430000-7, 80511000-9, 80520000-5, 80590000-6, od 85000000-9 do 85323000-9, 92500000-6, 92600000-7, 98133000-4, 98133110-8.

2.   Organizacija iz odstavka 1 mora izpolnjevati vse naslednje pogoje:

(a)

njeno poslanstvo je zagotavljanje javnih storitev, ki je povezano z opravljanjem storitev iz odstavka 1;

(b)

dobiček se vloži nazaj v uresničevanje poslanstva organizacije. Če se dobiček razdeli ali prerazporedi, bi se pri tem morala upoštevati načela participacije;

(c)

strukture upravljanja ali lastništva organizacije, ki izvaja javno naročilo, temeljijo na lastništvu zaposlenih ali načelih participacije oziroma zahtevajo dejavno udeležbo zaposlenih, uporabnikov ali zainteresiranih strani, in

(d)

zadevni javni naročnik v zadnjih treh letih organizaciji ni oddal javnega naročila za zadevne storitve v skladu s tem členom.

3.   Trajanje naročila ni daljše od treh let.

4.   V javnem razpisu je napotilo na ta člen.

5.   Ne glede na člen 108 Komisija oceni učinke tega člena ter do 18. aprila 2019 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

POGLAVJE II

Pravila, ki urejajo projektne natečaje

Člen 95

Področje uporabe

1.   To poglavje se uporablja za projektne natečaje, ki se organizirajo kot del postopka za javno naročanje storitev, če je ocenjena vrednost naročila brez DDV in vključno z vsemi morebitnimi nagradami ali plačili udeležencem enaka ali višja od zneska, določenega v točki (a) člena 15.

2.   To poglavje se uporablja za vse projektne natečaje, pri katerih je skupni znesek nagrad na natečaju in plačil udeležencem, vključno z ocenjeno vrednostjo naročila storitev brez DDV, ki se lahko pozneje odda v skladu s točko (j) člena 50, če naročnik ne izključi take oddaje v obvestilu o natečaju, enak ali višji od zneska, določenega v točki (a) člena 15.

Člen 96

Obvestila

1.   Naročniki, ki nameravajo organizirati projektni natečaj, objavijo javni razpis v obliki obvestila o projektnem natečaju.

Če nameravajo oddati naknadno javno naročilo storitev v skladu s točko (j) člena 50, to navedejo v obvestilu o projektnem natečaju.

Naročniki, ki so izvedli projektni natečaj, rezultate objavijo v obvestilu.

2.   Javni razpis vsebuje informacije iz Priloge XIX, obvestilo o rezultatih projektnega natečaja pa vsebuje informacije iz Priloge XX, in sicer v obliki standardnih obrazcev. Komisija določi standardne obrazce z izvedbenimi akti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 105.

Obvestilo o rezultatih projektnega natečaja se posreduje Uradu za publikacije Evropske unije v 30 dneh po zaključku projektnega natečaja.

Kadar bi razkritje informacij o rezultatu natečaja oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom ali bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta, ki mu je bilo javno naročilo oddano, ali bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti, se takšnih informacij lahko ne objavi.

3.   Člen 71(2) do (6) se uporabljajo tudi za obvestila v zvezi s projektnimi natečaji.

Člen 97

Pravila za organizacijo projektnih natečajev, izbor udeležencev ter žirija

1.   Naročniki pri organiziranju projektnih natečajev uporabljajo postopke, ki ustrezajo naslovu I in temu poglavju.

2.   Dostop udeležencev do projektnih natečajev se ne omeji:

(a)

na ozemlje ali del ozemlja države članice;

(b)

z utemeljitvijo, da bi po pravu države članice, v kateri se natečaj organizira, morali biti fizične ali pravne osebe.

3.   Če je število udeležencev na projektnem natečaju omejeno, naročniki določijo jasne in nediskriminatorne pogoje za sodelovanje. V vsakem primeru mora število kandidatov, povabljenih k sodelovanju, zadostovati za zagotovitev prave konkurence.

4.   Žirijo sestavljajo izključno fizične osebe, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Če se od udeležencev natečaja zahteva posebna strokovna usposobljenost, mora imeti vsaj tretjina članov žirije tako ali enakovredno usposobljenost.

Člen 98

Odločitve žirije

1.   Žirija je pri svojih odločitvah ali mnenjih samostojna.

2.   Žirija pregleda načrte in projekte, ki jih predložijo kandidati, anonimno ter izključno na podlagi meril, ki so bila navedena v obvestilu o natečaju.

3.   Žirija v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, evidentira prednostno razvrstitev projektov na podlagi vsebine vsakega projekta skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev.

4.   Anonimnost se spoštuje, dokler žirija ne sprejme svojega mnenja ali odločitve.

5.   Kandidati se po potrebi lahko povabijo, da odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija evidentirala v zapisniku, za pojasnitev kakršnih koli vidikov projektov.

6.   Sestavi se izčrpen zapisnik o dialogu med člani žirije in kandidati.

NASLOV IV

UPRAVLJANJE

Člen 99

Izvrševanje

1.   Da bi države članice uspešno zagotovile pravilno in učinkovito izvajanje, zagotovijo, da vsaj naloge iz tega člena opravlja eden ali več organov, teles ali institucij. Komisiji sporočijo imena vseh organov, teles ali institucij, pristojnih za te naloge.

2.   Države članice zagotovijo spremljanje uporabe pravil o javnih naročilih.

Če organi ali institucije za spremljanje na lastno pobudo ali po prejemu informacij ugotovijo posebne kršitve ali sistemske probleme, se pooblastijo, da o teh problemih obvestijo nacionalne revizijske organe, sodišča ali druge ustrezne organe ali institucije, kot so varuh človekovih pravic, nacionalni parlamenti ali njihovi odbori.

3.   Rezultati dejavnosti spremljanja v skladu z odstavkom 2 so z ustreznimi sredstvi obveščanja dostopni javnosti. Ti rezultati so dostopni tudi Komisiji. Lahko se na primer vključijo v poročila o spremljanju iz drugega pododstavka tega odstavka.

Države članice Komisiji do 18. aprila 2017, in zatem vsaka tri leta, predložijo poročilo o spremljanju, v katerega po potrebi vključijo informacije o najpogostejših razlogih za napačno uporabo ali pravno nejasnost, vključno z morebitnimi strukturnimi ali ponavljajočimi se težavami pri uporabi pravil, o ravni udeležbe MSP pri javnem naročanju ter o preprečevanju, odkrivanju in ustrezni prijavi primerov goljufije, korupcije, nasprotja interesov in drugih hujših nepravilnosti pri javnem naročanju.

Komisija lahko največ vsaka tri leta od držav članic zahteva, da ji predložijo informacije o praktičnem izvajanju nacionalnih strateških politik javnega naročanja.

Za namene tega odstavka se MSP razumejo, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (44).

Komisija na podlagi podatkov, prejetih v okviru tega odstavka, redno izdaja poročilo o izvajanju in najboljših praksah nacionalnih politik javnega naročanja na notranjem trgu.

4.   Države članice zagotovijo, da:

(a)

so brezplačno na voljo informacije in smernice za razlago in uporabo prava Unije o javnih naročilih, ki bi javnim naročnikom in gospodarskim subjektom, zlasti MSP, pomagale pri pravilni uporabi pravil Unije o javnem naročanju, in

(b)

je javnim naročnikom na voljo podpora pri načrtovanju in izvajanju postopkov javnega naročanja.

5.   Države članice brez poseganja v splošne postopke in delovne metode, ki jih Komisija vzpostavi za komuniciranje in stike z državami članicami, določijo referenčno točko za sodelovanje s Komisijo, kar zadeva uporabo zakonodaje o javnem naročanju.

6.   Javni naročniki vsaj v času trajanja pogodbe o izvedbi javnega naročila obdržijo kopije vseh sklenjenih pogodb o izvedbi javnega naročila, katerih vrednost je enaka naslednjima zneskoma ali višja od njiju:

(a)

1 000 000 EUR pri javnih naročilih blaga ali javnih naročilih storitev;

(b)

10 000 000 EUR pri javnih naročilih gradenj.

Javni naročniki omogočijo dostop do teh pogodb; dostop do posameznih dokumentov ali informacij pa se lahko zavrne v obsegu in pod pogoji, določenimi v pravilih Unije ali nacionalnih pravilih, ki se uporabljajo za dostop do dokumentov in varstvo podatkov.

Člen 100

Posamezna poročila o postopkih javnega naročanja

1.   Naročniki hranijo ustrezne informacije o vsakem javnem naročilu ali okvirnem sporazumu, zajetem v tej direktivi, in vsaki vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema. Te informacije morajo biti zadostne v smislu, da jim pozneje omogočajo utemeljitev odločitev, sprejetih glede:

(a)

ugotavljanja usposobljenosti in izbire gospodarskih subjektov ter oddaje naročil;

(b)

uporabe postopkov s pogajanji brez javnega razpisa na podlagi člena 50;

(c)

neuporabe poglavij od II do IV naslova II na podlagi odstopanj iz poglavij II in III naslova I;

(d)

po potrebi razlogov, zaradi katerih so bila za elektronsko predložitev ponudb uporabljena neelektronska komunikacijska sredstva.

Naročniki se lahko sklicujejo na obvestilo o oddaji javnega naročila, sestavljeno v skladu s členom 70 ali členom 92(2), če to vsebuje informacije, zahtevane v tem odstavku.

2.   Naročniki dokumentirajo potek vseh postopkov javnega naročanja, ne glede na to, ali se postopki izvajajo z elektronskimi sredstvi ali ne. V ta namen zagotovijo, da hranijo zadostno dokumentacijo za utemeljevanje odločitev, sprejetih v vseh fazah postopka javnega naročanja, na primer dokumentacijo o komuniciranju z gospodarskimi subjekti in internih razpravah, o pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, morebitnem dialogu ali pogajanjih ter izboru in oddaji naročila. Dokumentacija se hrani najmanj tri leta od datuma oddaje javnega naročila.

3.   Komisiji ali nacionalnim organom, telesom oziroma institucijam iz člena 99 se na njihovo zahtevo pošlje poročilo ali njegovi najpomembnejši elementi.

Člen 101

Nacionalno poročanje in statistični podatki

1.   Komisija pregleda kakovost in popolnost podatkov, ki jih je mogoče pridobiti iz obvestil iz členov 67 do 71, 92 in 96, objavljenih v skladu s Prilogo IX.

Če kakovost in popolnost podatkov iz prvega pododstavka tega odstavka ni v skladu z obveznostmi iz členov 67(1), 68(1), člena 69, člena 70(1), člena 92(3) in člena 96(2), Komisija od zadevne države članice zahteva dodatne informacije. Država članica v razumnem roku predloži manjkajoče statistične podatke, ki jih zahteva Komisija.

2.   Države članice Komisiji do 18. aprila 2017, in zatem vsaka tri leta, pošljejo statistično poročilo za javna naročila, za katera bi se uporabljala ta direktiva, če bi njihova vrednost presegla zadevno mejno vrednost iz člena 15, pri čemer navedejo oceno združene skupne vrednosti takih naročil v zadevnem obdobju. Ta ocena lahko temelji zlasti na podatkih, ki so na voljo v skladu z nacionalnimi zahtevami glede objave, ali na ocenah vzorcev.

To poročilo se lahko vključi v poročilo iz člena 99(3).

Člen 102

Upravno sodelovanje

1.   Države članice si vzajemno pomagajo in uvedejo ukrepe za učinkovito medsebojno sodelovanje, da bi zagotovile izmenjavo informacij o vidikih iz členov 62, 81 in 84. Pri tem zagotovijo zaupnost informacij, ki si jih izmenjajo.

2.   Pristojni organi vseh zadevnih držav članic si izmenjajo informacije v skladu s pravili o varstvu osebnih podatkov iz direktiv 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (45) ter Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (46).

3.   Do 18. aprila 2015 se vzpostavi pilotni projekt, s katerim se preveri ustreznost uporabe informacijskega sistema za notranji trg (IMI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 za namene izmenjave informacij, ki jih zajema ta direktiva.

NASLOV V

PRENESENA POOBLASTILA, IZVEDBENA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 103

Izvajanje pooblastil

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4, 17, 40, 41, 76 in 83 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 17. aprila 2014.

3.   Pooblastilo iz členov 4, 17, 40, 41, 76 in 83 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 4, 17, 40, 41, 76 in 83, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 104

Nujni postopek

1.   Delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. Uradno obvestilo Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu navaja razloge za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 103(5). V tem primeru Komisija nemudoma po prejemu uradnega obvestila o odločitvi Evropskega parlamenta ali Sveta o nasprotovanju aktu ta akt razveljavi.

Člen 105

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Svetovalni odbor za javna naročila, ustanovljen s Sklepom Sveta 71/306/EGS (47). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 106

Prenos in prehodne določbe

1.   Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 18. aprila 2016. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

2.   Države članice lahko začetek uporabe člena 40(1) ne glede na odstavek 1 tega člena odložijo do 18. oktobra 2018, razen kadar je uporaba elektronskih sredstev obvezna v skladu s členi 52, 53, 54, členom 55(3), členom 71(2) ali členom 73.

Ne glede na odstavek 1 tega člena lahko države članice uporabo člena 40(1) za osrednje nabavne organe v skladu s členom 55(3) odložijo do 18. aprila 2017.

Država članica, ki se odloči odložiti uporabo člena 40(1), določi, da lahko naročniki za vse sporočanje in izmenjavo informacij izbirajo med naslednjimi načini sporočanja:

(a)

elektronskimi sredstvi v skladu s členom 40;

(b)

pošto ali drugo primerno kurirsko službo;

(c)

telefaksom;

(d)

kombinacijo navedenih načinov.

3.   Države članice se v sprejetih ukrepih iz odstavkov 1 in 2 sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 107

Razveljavitev

Direktiva 2004/17/ES se razveljavi z učinkom od 18. aprila 2016.

Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se šteje kot sklicevanje na to direktivo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XXI.

Člen 108

Pregled

Komisija pregleda ekonomske učinke, ki jih ima uporaba mejnih vrednosti iz člena 15 na notranji trg, zlasti glede dejavnikov, kot so čezmejno oddajanje javnih naročil in transakcijski stroški, ter o njih poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do 18. aprila 2019.

Kjer je to mogoče in ustrezno, Komisija preuči, ali bi v naslednjem krogu pogajanj predlagala zvišanje mejnih vrednosti, ki se uporabljajo v skladu s Sporazumom GPA. Pri spremembi mejnih vrednosti, ki se uporabljajo v skladu s Sporazumom GPA, poročilu po potrebi sledi zakonodajni predlog o spremembi mejnih vrednosti iz te direktive.

Člen 109

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 110

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 26. februarja 2014

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

D. KOURKOULAS


(1)  UL C 191, 29.6.2012, str. 84.

(2)  UL C 391, 18.12.2012, str. 49.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 11. februarja 2014.

(4)  Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 1).

(5)  Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 114).

(6)  Odobrena s Sklepom Sveta 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (UL L 23, 27.1.2010, str. 35).

(7)  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (glej stran 65 tega Uradnega lista).

(8)  Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76).

(9)  Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94).

(10)  Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 55).

(11)  Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (UL L 15, 21.1.1998, str. 14).

(12)  Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (UL L 164, 30.6.1994, str. 3).

(13)  Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L 315, 3.12.2007, str. 1).

(14)  Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (glej stran 1 tega Uradnega lista).

(15)  Sklep Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986 – 1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (UL L 336, 23.12.1994, str. 1).

(16)  Uredba (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L 315, 3.12.2007, str. 1).

(17)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(18)  Direktiva 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega območja (UL L 343, 14.12.2012, str. 32).

(19)  Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

(20)  Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

(21)  Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) (UL L 177, 4.7.2008, str. 6).

(22)  Direktiva Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L 76, 23.3.1992, str. 14).

(23)  Uredba (ES) št. 1221/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), razveljavitvi Uredbe (ES) št. 761/2001 ter odločb Komisije 2001/681/ES in 2006/193/ES (UL L 342, 22.12.2009, str. 1).

(24)  Direktiva 2009/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (UL L 120, 15.5.2009, str. 5).

(25)  Uredba (ES) št. 106/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme (UL L 39, 13.2.2008, str. 1).

(26)  Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).

(27)  Uredba (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (UL L 340, 16.12.2002, str. 1).

(28)  Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (Uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).

(29)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(30)  Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

(31)  Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (UL L 15, 21.1.1998, str. 14).

(32)  Direktiva Sveta 77/249/ES z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov (UL L 78, 26.3.1977, str. 17.)

(33)  Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

(34)  Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).

(35)  Odločba Komisije 2002/205/ES z dne 4. marca 2002 o zaprosilu Avstrije za posebni režim, določen v členu 3 Direktive 93/38/EGS (UL L 68, 12.3.2002, str. 31).

(36)  Odločba Komisije 2004/73/ES z dne 15. januarja 2004 o zaprosilu Nemčije za uporabo posebnega postopka, določenega v členu 3 Direktive 93/38/EGS (UL L 16, 23.1.2004, str. 57).

(37)  Odločba Komisije 93/327/EGS z dne 13. maja 1993 o določitvi pogojev pod katerimi morajo naročniki, ki izkoriščajo geografsko razmejena območja za odkrivanje ali pridobivanje nafte, plina, premoga ali drugega trdnega goriva, Komisiji sporočati podatke o oddajanju javnih naročil (UL L 129, 27.5.1993, str. 25).

(38)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (UL L 13, 19.1.2000, str. 12.)

(39)  Odločba Komisije 2009/767/ES z dne 16. oktobra 2009 o vzpostavitvi ukrepov za pospeševanje uporabe postopkov po elektronski poti s pomočjo enotnih kontaktnih točk po Direktivi 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu (UL L 274, 20.10.2009, str. 36).

(40)  Sklep Komisije 2011/130/EU z dne 25. februarja 2011 o določitvi minimalnih zahtev glede čezmejne obdelave dokumentov z elektronskim podpisom pristojnih organov v skladu z Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notra njem trgu (UL L 53, 26.2.2011, str. 66).

(41)  Uredba (ES) št. 1082/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) (UL L 210, 31.7.2006, str. 19).

(42)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(43)  Uredba Sveta (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).

(44)  Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij, (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(45)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(46)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(47)  Sklep Sveta 71/306/EGS z dne 26. julija 1971 o ustanovitvi Svetovalnega odbora za javna naročila gradenj (UL L 185, 16.8.1971, str. 15).


PRILOGA I

SEZNAM DEJAVNOSTI IZ TOČKE (A) TOČKE 2 ČLENA 2

V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in NACE se uporablja nomenklatura CPV.

NACE (1)

Koda CPV

PODROČJE F

GRADBENIŠTVO

Oddelek

Skupina

Razred

Predmet

Opombe

45

 

 

Gradbeništvo

Ta oddelek zajema:

gradnjo novih stavb in drugo novogradnjo, obnovo in splošna popravila.

45000000

 

45.1

 

Priprava gradbišča

 

45100000

 

 

45.11

Rušenje objektov in zemeljska dela

Ta razred zajema:

rušenje stavb in drugih objektov,

čiščenje gradbišča,

odstranjevanje zemlje: izkopavanje, odlaganje, poravnavanje in izravnavanje gradbišča, kopanje jarkov, odstranjevanje skal, razstreljevanje itd.,

pripravo gradbišča za miniranje,

odstranjevanje odvečnega materiala ter druge izboljšave in priprave krovnine in gradbišča.

Ta razred zajema tudi:

izsuševanje gradbišča,

izsuševanje kmetijskih in gozdnih površin.

45110000

 

 

45.12

Raziskovalno vrtanje in sondiranje

Ta razred zajema:

raziskovalno vrtanje, raziskovalno izvrtavanje in jedrovanje za gradbene, geofizične ali podobne namene.

Ta razred ne zajema:

vrtanja za nafto ali za plin, glej 11.20,

vrtanja vodnjakov, glej 45.25,

vrtanja in kopanja jaškov, glej 45.25,

iskanja nafte in plina, geofizičnih, geoloških ter seizmičnih meritev, glej 74.20.

45120000

 

45.2

 

Visoke in nizke gradnje

 

45200000

 

 

45.21

Splošna gradbena dela na stavbah in gradbenih inženirskih objektih

Ta razred zajema:

gradnjo vseh vrst stavb nizke gradnje,

mostove, vključno z dvignjenimi avtocestami, viadukti, predori in podvozi,

cevovode na dolge razdalje, komunikacijske in električne vode,

mestne cevovode, mestne komunikacijske in električne vode,

pomožne gradnje,

sestavljanje in postavljanje montažnih konstrukcij na gradbišču.

Ta razred ne zajema:

storitvenih dejavnosti, povezanih s črpanjem nafte in plina, glej 11.20,

postavljanja pripravljenih montažnih konstrukcij iz materialov, ki jih proizvaja izvajalec sam, razen betona, glej oddelke 20, 26 in 28,

gradbenih del, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti, glej 45.23,

inštalacijskih del, glej 45.3,

zaključnih gradbenih del, glej 45.4,

arhitekturnih dejavnosti in dejavnosti nizke gradnje, glej 74.20,

upravljanja gradbenih projektov, glej 74.20.

45210000

razen:

– 45213316

45220000

45231000

45232000

 

 

45.22

Postavljanje ostrešij in krovska dela

Ta razred zajema:

postavljanje streh,

postavljanje strešnih kritin,

impregniranje proti vlagi.

45261000

 

 

45.23

Gradnja avtocest, cest, železniških prog, letališč in športnih objektov

Ta razred zajema:

gradnjo avtocest, ulic, cest ter drugih avtomobilskih cest in pešpoti,

gradnjo železnic,

gradnjo letaliških stez,

gradbena dela, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti,

barvanje oznak na cestnih površinah in parkiriščih.

Ta razred ne zajema:

pripravljalnega odstranjevanja zemlje, glej 45.11.

45212212 in DA03

45230000

razen:

– 45231000

– 45232000

– 45234115

 

 

45.24

Gradnja vodnih objektov

Ta razred zajema:

gradnjo:

vodnih poti, pristanišč in rečnih gradenj, turističnih pristanišč (marin), zapornic itd.,

–nasipov in jezov,

poglabljanje dna,

podvodno delo.

45240000

 

 

45.25

Druga gradbena dela, ki vključujejo dela specialnih strok

Ta razred zajema:

gradbene dejavnosti, specializirane za en vidik, skupen različnim vrstam struktur, za katere je potrebno posebno znanje ali oprema,

gradnjo temeljev, vključno z zabijanjem pilotov,

vrtanje in gradnjo vodnjakov, vrtanje in kopanje jaškov,

postavitev jeklenih elementov, ki jih ne proizvaja izvajalec sam,

ukrivljanje jekla,

zidanje in tlakovanje,

postavljanje in podiranje zidarskih ter delovnih odrov, vključno z dajanjem zidarskih in delovnih odrov v najem,

gradnjo dimnikov in industrijskih peči.

Ta razred ne zajema:

dajanja zidarskih odrov v najem brez postavljanja in podiranja, glej 71.32.

45250000

45262000

 

45.3

 

Inštalacijska dela

 

45300000

 

 

45.31

Električne inštalacije

Ta razred zajema:

montažo v stavbe ali druge projekte gradnje:

električnih napeljav,

telekomunikacijskih sistemov,

sistemov električnega ogrevanja,

radijskih in televizijskih hišnih anten,

požarnih alarmov,

protivlomnih alarmnih sistemov,

dvigal in tekočih stopnic,

strelovodov itd.

45213316

45310000

razen:

– 45316000

 

 

45.32

Izolacijska dela

Ta razred zajema:

vgradnjo toplotne in zvočne izolacije ali izolacije proti tresljajem.

Ta razred ne zajema:

impregniranja proti vlagi, glej 45.22.

45320000

 

 

45.33

Vodovodne in plinske inštalacije

Ta razred zajema:

montažo v stavbe ali druge projekte gradnje:

kleparske in sanitarne opreme,

plinske napeljave,

opreme in cevi za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje ali klimatizacijo,

sprinkler sistemov.

Ta razred ne zajema:

inštalacije za sisteme električnega ogrevanja, glej 45.31.

45330000

 

 

45.34

Druge inštalacije pri gradnjah

Ta razred zajema:

vgradnjo sistemov osvetlitve in signalizacije za ceste, železnice, letališča ter pristanišča,

montažo napeljave in opreme, drugje neomenjene, v stavbe ali druge projekte gradnje.

45234115

45316000

45340000

 

45.4

 

Zaključna gradbena dela

 

45400000

 

 

45.41

Fasaderska in štukaterska dela

Ta razred zajema:

nanašanje mavca ali štuka na notranje ali zunanje stene stavbe ali drugih projektov gradnje.

45410000

 

 

45.42

Stavbno mizarstvo

Ta razred zajema:

vgradnjo vrat, oken, okvirjev za vrata in okna, opremljenih kuhinj, stopnic, opreme za trgovine in podobnega, ki jih ni proizvedel izvajalec sam in ki so iz lesa ali drugih materialov,

notranja zaključna dela, kot so dela na stropu, lesenih stenskih oblogah, premičnih pregradah itd.

Ta razred ne zajema:

polaganja parketa in drugih talnih oblog, glej 45.43.

45420000

 

 

45.43

Oblaganje tal in sten

Ta razred zajema:

polaganje, obešanje ali vgraditev v stavbe ali druge projekte gradnje:

keramičnih, betonskih stenskih in talnih ploščic ali ploščic iz rezanega kamna,

parketa in drugih talnih oblog, preprog in linolejev,

vključno s plastičnimi ali iz gume,

teraco, marmornih, granitnih ali skrilastih tal ali sten,

stenskih tapet.

45430000

 

 

45.44

Pleskarska in steklarska dela

Ta razred zajema:

barvanje notranjosti in zunanjosti stavb,

barvanje objektov nizke in visoke gradnje,

vgraditev stekla, ogledal itd.

Ta razred ne zajema:

vgraditve oken, glej 45.42.

45440000

 

 

45.45

Druga zaključna gradbena dela

Ta razred zajema:

gradnjo zasebnih plavalnih bazenov,

čiščenje s paro, peskanje in podobne dejavnosti na zunanjosti stavb,

druga zaključna gradbena dela, drugje neomenjena.

Ta razred ne zajema:

čiščenja notranjosti stavb in drugih objektov, glej 74.70.

45212212 in DA04

45450000

 

45.5

 

Dajanje strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem, skupaj z upravljavci strojev

 

45500000

 

 

45.50

Dajanje strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem, skupaj z upravljavci strojev

Ta razred ne zajema:

dajanja strojev in naprav za gradnjo in rušenje v najem, brez upravljavcev strojev, glej 71.32.

45500000


(1)  Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 (UL L 293, 24.10.1990, str. 1).


PRILOGA II

SEZNAM PRAVNIH AKTOV UNIJE IZ ČLENA 4(3)

Pravice, ki so bile dodeljene po postopku, v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, in ki so bile dodeljene na podlagi objektivnih kriterijev, niso „posebne ali izključne pravice“ v smislu člena 4 te direktive. Spodaj navedeni postopki za izdajo dovoljenj na podlagi drugih pravnih aktov Unije, ki zagotavljajo ustrezno predhodno transparentnost, ne pomenijo „posebnih ali izključnih pravic“ v smislu člena 4 te direktive:

(a)

izdaja dovoljenja za upravljanje naprav za zemeljski plin v skladu s postopki, določenimi v členu 4 Direktive 2009/73/ES;

(b)

izdaja dovoljenja ali povabilo k predložitvi ponudbe za gradnjo novih naprav za proizvodnjo električne energije v skladu z Direktivo 2009/72/ES;

(c)

izdaja dovoljenja v skladu s postopki, določenimi v členu 9 Direktive 97/67/ES, v zvezi s poštnimi storitvami, ki niso ali ne smejo biti pridržane;

(d)

postopek za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki vključujejo izkoriščanje ogljikovodikov, v skladu z Direktivo 94/22/ES;

(e)

naročila javnih storitev v smislu Uredbe (ES) št. 1370/2007 za zagotavljanje javnih storitev avtobusnega, tramvajskega, železniškega ali podzemnega potniškega prometa, ki so bila oddana na podlagi za konkurenco odprtega razpisnega postopka v skladu s členom 5(3) navedene uredbe, pod pogojem, da je njihovo trajanje v skladu s členom 4(3) ali (4) navedene uredbe.


PRILOGA III

SEZNAM PRAVNIH AKTOV UNIJE IZ ČLENA 34(3)

A.   Prenos ali distribucija plina ali toplote

Direktiva 2009/73/ES

B.   Proizvodnja, prenos ali distribucija električne energije

Direktiva 2009/72/ES

C.   Proizvodnja, transport ali distribucija pitne vode

[ni vnosa]

D.   Naročniki na področju železniških storitev

 

Železniški tovorni promet

 

Direktiva 2012/34/EU

 

Mednarodni železniški potniški promet

 

Direktiva 2012/34/ES

 

Nacionalni železniški potniški promet

 

[ni vnosa]

E.   Naročniki s področja mestnega železniškega, tramvajskega, trolejbusnega ali avtobusnega prometa

[ni vnosa]

F.   Naročniki na področju poštnih storitev

Direktiva 97/67/ES

G.   Pridobivanje nafte ali plina

Direktiva 94/22/ES

H.   Iskanje in izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv

[ni vnosa]

I.   Naročniki s področja infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih na celinskih vodah ali infrastrukture v drugih terminalih

[ni vnosa]

J.   Naročniki s področja letališke infrastrukture

[ni vnosa]


PRILOGA IV

ROKI ZA SPREJETJE IZVEDBENIH AKTOV IZ ČLENA 35

1.

Izvedbeni akti iz člena 35 se sprejmejo v naslednjih rokih:

(a)

90 delovnih dni, kadar je na podlagi prvega pododstavka člena 34(3) mogoče domnevati, da je dostop do zadevnega trga prost;

(b)

130 delovnih dni v primerih, ki niso navedeni v točki (a).

Roka iz točk (a) in (b) tega odstavka se podaljšata za 15 delovnih dni, če zahtevku ni priloženo obrazloženo in utemeljeno mnenje, ki ga sprejme neodvisen nacionalni organ, pristojen za zadevno dejavnost, in v katerem bi bili temeljito analizirani pogoji za možno uporabo člena 34(1) za zadevno dejavnost v skladu s členom 34(2) in (3).

Ti roki začnejo teči prvi delovni dan, ki sledi datumu, na katerega Komisija prejme zahtevek iz člena 35(1), ali, če so podatki, ki jih je treba predložiti skupaj z zahtevkom, nepopolni, naslednji delovni dan po prejemu popolnih podatkov.

Roka, navedena v prvem pododstavku, lahko Komisija podaljša s soglasjem države članice ali naročnika, ki je vložil zahtevek.

2.

Komisija lahko zahteva od zadevne države članice ali naročnika ali neodvisnega nacionalnega organa iz odstavka 1 ali katerega koli drugega pristojnega nacionalnega organa, naj v ustreznem roku predloži vse potrebne informacije ali dopolni oziroma pojasni dane informacije. V primeru prepoznega ali nepopolnega odgovora se roki iz prvega pododstavka odstavka 1 začasno odložijo za obdobje med iztekom roka, določenega v zahtevku za predložitev informacij, ter prejemom popolnih in točnih podatkov.


PRILOGA V

ZAHTEVE V ZVEZI Z ORODJI IN OPREMO ZA ELEKTRONSKO SPREJEMANJE PONUDB, PRIJAV ZA SODELOVANJE, PRIJAV ZA UGOTAVLJANJE KVALIFIKACIJ TER NAČRTOV IN PROJEKTOV V PROJEKTNIH NATEČAJIH

Orodja in oprema za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje, prijav za ugotavljanje usposobljenosti ter načrtov in projektov v natečajih morajo s tehničnimi sredstvi ter ustreznimi postopki zagotoviti vsaj, da:

(a)

se lahko natančno določita čas in datum prejetja ponudb, prijav za sodelovanje, prijav za ugotavljanje kvalifikacije ter predložitve načrtov in projektov;

(b)

se lahko ustrezno zagotovi, da pred določenimi roki nihče nima dostopa do podatkov, poslanih v skladu s temi zahtevami;

(c)

lahko samo pooblaščene osebe določijo ali spremenijo datum odpiranja prejetih dokumentov;

(d)

se med različnimi fazami kvalifikacijskega sistema, postopka javnega naročanja ali natečaja omogoči dostop do vseh predloženih podatkov ali do dela teh podatkov samo pooblaščenim osebam;

(e)

lahko le pooblaščene osebe omogočijo dostop do poslanih podatkov, in sicer šele po predpisanem datumu;

(f)

so dokumenti, prejeti in odprti v skladu s temi zahtevami, še naprej dostopni samo osebam, pooblaščenim za seznanitev z njimi;

(g)

se lahko, če so kršene prepovedi ali pogoji dostopa iz točk (b) do (f) ali če obstajajo poskusi kršitve, ustrezno zagotovi, da se kršitve ali poskusi kršitve zlahka zaznajo.


PRILOGA VI

DEL A

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V PERIODIČNEM INFORMATIVNEM OBVESTILU

(iz člena 67)

I.   Informacije, ki jih je treba navesti v vseh primerih

1.

Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s kodo NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov naročnika in po potrebi druge službe, pri kateri je mogoče dobiti dodatne informacije.

2.

Glavna dejavnost, ki se izvaja.

3.

(a)

za javna naročila blaga: vrsta in količina ali vrednost storitev ali proizvodov, ki se bodo dobavljali (kode CPV).

(b)

za javna naročila gradenj: vrsta in obseg storitev, ki se bodo izvajale, ter splošne lastnosti gradnje ali sklopov s sklicem na gradnjo (kode CPV).

(c)

za javna naročila storitev: načrtovano celotno javno naročilo v vsaki od predvidenih kategorij storitev (kode CPV).

4.

Datum pošiljanja obvestila ali pošiljanja obvestila o objavi tega obvestila v profilu kupca.

5.

Druge ustrezne informacije.

II.   Dodatne informacije, ki jih je treba navesti, kadar se obvestilo uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa ali dovoljuje skrajšanje rokov za sprejem ponudb (člen 67(2))

6.

Navedba dejstva, da morajo zainteresirani gospodarski subjekti naročniku sporočiti svoj interes za javno naročilo ali naročila.

7.

Elektronski ali spletni naslov, na katerem bodo specifikacije in dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila brezplačno, neomejeno, v celoti in neposredno na voljo.

Če dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila iz razlogov, navedenih v tretjem in četrtem pododstavku člena 73(1), ni brezplačno, neomejeno, v celoti in neposredno na voljo, navedba, kako je mogoče vpogledati v dokumentacijo o javnem naročilu.

8.

Kadar je primerno, navedba, ali je javno naročilo pridržano za invalidska podjetja oziroma izvedbo v okviru programov zaščitnega zaposlovanja.

9.

Rok za prejem prijav za povabilo k predložitvi ponudb ali k pogajanjem.

10.

Vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo, ali splošna narava gradbenega dela ali kategorija storitve in opis z navedbo, ali je/so predviden/i okvirni sporazum/i, vključno s kakršnimi koli opcijami za poznejše dobave in predvidenim časom, ki je na voljo za izvajanje teh opcij, kakor tudi številom morebitnih podaljšanj. V primeru ponavljajočih se naročil tudi časovna razporeditev nadaljnjih javnih razpisov. Navedba, ali so vključeni nakup, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakršna koli njihova kombinacija.

11.

Koda NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru gradnje ali koda NUTS za glavni kraj dobave ali izvedbe v primeru blaga in storitve; če je javno naročilo razdeljeno na sklope, se te informacije navedejo za vsak sklop.

12.

Roki za dobavo ali dokončanje ali trajanje naročila storitev in, če je to mogoče, datum začetka.

13.

Naslov, na katerega zainteresirana podjetja v pisni obliki pošljejo prijavo interesa.

14.

Rok za prejem prijav interesa.

15.

Jezik ali jeziki, v katerih se lahko predložijo kandidature ali ponudbe.

16.

Ekonomski in tehnični pogoji ter finančne in tehnične garancije, ki se zahtevajo od dobaviteljev.

17.

(a)

Predvideni datum začetka postopkov javnega naročanja v zvezi z naročilom ali naročili (če je znan);

(b)

Vrsta postopka javnega naročanja (omejeni postopki, ki vključujejo dinamični nabavni sistem ali ne, ali postopki s pogajanji).

18.

Po potrebi posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila.

19.

Po potrebi navedba, ali bo:

(a)

zahtevana/dopuščena elektronska predložitev ponudb ali prijav za sodelovanje,

(b)

uporabljeno elektronsko javno naročanje,

(c)

uporabljeno elektronsko izdajanje računov,

(d)

dopuščeno elektronsko plačilo.

20.

Ime in naslov organa, pristojnega za pritožbe, in, kjer je ustrezno, za postopke mediacije. Natančne informacije glede roka za vložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, pri kateri je mogoče dobiti te informacije.

21.

Če so znana, merila iz člena 82, ki jih je treba uporabljati za oddajo javnega naročila. Razen v primeru, ko se ekonomsko najugodnejša ponudba določi samo na podlagi cene, je merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihove ponderje ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost treba navesti, kadar niso navedena v specifikacijah ali ne bodo navedena v povabilu k potrditvi interesa iz točke (b) člena 67(2) ali v povabilu k predložitvi ponudb ali k pogajanjem.

DEL B

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILU O OBJAVI PERIODIČNEGA INFORMATIVNEGA OBVESTILA V PROFILU KUPCA, KI SE NE UPORABLJA KOT SREDSTVO ZA OBJAVO JAVNEGA RAZPISA

(iz člena 67(1))

1.

Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s kodo NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov naročnika in po potrebi druge službe, pri kateri je mogoče dobiti dodatne informacije.

2.

Glavna dejavnost, ki se izvaja.

3.

Kode CPV.

4.

Spletni naslov „profila kupca“ (URL).

5.

Datum pošiljanja obvestila o objavi predhodnega informativnega obvestila v profilu kupca.


PRILOGA VII

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V DOKUMENTACIJI V ZVEZI Z JAVNIMI NAROČILI PRI ELEKTRONSKIH DRAŽBAH (ČLEN 53(4))

Če se naročniki odločijo za elektronsko dražbo, dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila vsebuje vsaj naslednje podatke:

(a)

elemente, katerih vrednosti bodo predmet elektronske dražbe, če so ti elementi merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;

(b)

morebitne omejitve vrednosti, ki jih je mogoče predložiti, kot izhajajo iz specifikacij predmeta naročila;

(c)

informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe, in, po potrebi, kdaj jim bodo na voljo;

(d)

ustrezne informacije v zvezi z načinom izvedbe elektronske dražbe;

(e)

pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko dražili, zlasti minimalne razlike, ki se po potrebi zahtevajo pri dražitvi;

(f)

ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter modalitetami in tehničnimi specifikacijami za povezavo.


PRILOGA VIII

OPREDELITEV DOLOČENIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ

V tej direktivi

1.

„tehnične specifikacije“ pomeni eno od naslednjega:

(a)

v primeru naročil storitev ali blaga specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami v posamezni fazi življenjske dobe blaga ali storitve ter postopki ocenjevanja skladnosti;

(b)

v primeru naročil gradenj skupek tehničnih predpisov, ki jih vsebuje zlasti dokumentacija v zvezi z oddajo naročila in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti materiala, proizvoda ali blaga, kar omogoča, da se material, proizvod ali blago opiše tako, da ustreza uporabi, za katero jo potrebuje naročnik; te značilnosti vključujejo ravni okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, varnostjo ali dimenzijami, vključno s postopki zagotavljanja kakovosti, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in uporabo znakov, navodili za uporabnike ter proizvodnimi postopki in metodami v posamezni fazi življenjske dobe gradenj; te značilnosti vključujejo tudi pravila glede načrtov in izračuna stroškov, pogoje za preizkušanje, inšpekcijske preglede in pogoje za prevzem gradenj ter konstrukcijske metode ali tehnike ter vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko v zvezi z dokončanimi gradnjami in materiali ali deli, ki jih vključujejo, določi naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi;

2.

„standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo sprejme priznani organ za standardizacijo za večkratno ali stalno uporabo, skladnost s katero ni obvezna in sodi v eno izmed naslednjih kategorij:

(a)

„mednarodni standard“ pomeni standard, ki ga sprejme mednarodna organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti;

(b)

„evropski standard“ pomeni standard, ki ga sprejme evropska organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti;

(c)

„nacionalni standard“ pomeni standard, ki ga sprejme nacionalna organizacija za standardizacijo in je na voljo javnosti;

3.

„evropska tehnična ocena“ pomeni dokumentirano oceno lastnosti gradbenega proizvoda z vidika njegovih bistvenih značilnosti v skladu z zadevnim evropskim ocenjevalnim dokumentom, kot je opredeljeno v točki 12 člena 2 Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (1);

4.

„skupna tehnična specifikacija“ pomeni tehnično specifikacijo na področju IKT, določeno v skladu s členoma 13 in 14 Uredbe (EU) št. 1025/2012

5.

„tehnična referenca“ pomeni kateri koli dokument, ki ni evropski standard in ga v skladu s postopki, prilagojenimi spreminjajočim se potrebam trga, pripravijo evropski organi za standardizacijo.


(1)  Uredba (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov (UL L 88, 4.4.2011, str. 5).


PRILOGA IX

ZNAČILNOSTI OBJAVE

1.   Objava obvestil

Obvestila iz členov 67, 68, 69, 70, 92 in 96 morajo naročniki poslati Uradu za publikacije Evropske unije in morajo biti objavljena v skladu z naslednjimi pravili:

(a)

obvestila iz členov 67, 68, 69, 70, 92 in 96 objavi Urad za publikacije Evropske unije ali naročniki v primeru periodičnega informativnega obvestila, ki se objavi v profilu kupca v skladu s členom 67(1).

Poleg tega lahko naročniki objavijo te informacije na svetovnem spletu v „profilu kupca“, kakor je navedeno v točki 2(b) spodaj;

(b)

Urad za publikacije Evropske unije bo naročniku izdal potrdilo iz drugega pododstavka člena 71(5).

2.   Objava dopolnilnih ali dodatnih informacij

(a)

Če v tretjem in četrtem pododstavku člena 73(1) ni določeno drugače, naročniki dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v celoti objavijo na svetovnem spletu.

(b)

Profil kupca lahko vsebuje periodična informativna obvestila iz člena 67(1), informacije o potekajočih razpisih za zbiranje ponudb, predvidenih nabavah, oddanih javnih naročilih, preklicanih postopkih ter vse uporabne splošne informacije, kot so kontaktna točka, telefonska številka in številka faksa, poštni in elektronski naslov. Profil kupca lahko vsebuje tudi periodična informativna obvestila, ki se uporabljajo kot sredstvo za objavo javnega razpisa in se v skladu s členom 72 objavljajo na nacionalni ravni.

3.   Oblika in postopki elektronskega pošiljanja obvestil

Oblika in postopek elektronskega pošiljanja obvestil, kot ju je določila Komisija, sta na voljo na spletnem naslovu „http://simap.eu.int“.


PRILOGA X

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILU O VZPOSTAVITVI KVALIFIKACIJSKEGA SISTEMA

(iz točke (b) člena 44(4) in iz člena 68)

1.

Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s kodo NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov naročnika in po potrebi druge službe, pri kateri je mogoče dobiti dodatne informacije.

2.

Glavna dejavnost, ki se izvaja.

3.

Kadar je primerno, navedba, ali je javno naročilo pridržano za invalidska podjetja oziroma izvedbo v okviru programov zaščitnega zaposlovanja.

4.

Namen kvalifikacijskega sistema (opis blaga, storitev ali gradenj ali njihovih kategorij, ki se bodo dobavljale po tem sistemu – kode CPV). Koda NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru naročila gradnje ali koda NUTS za glavni kraj dobave oziroma izvedbe v primeru naročila blaga oziroma storitev.

5.

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti glede svoje usposobljenosti na podlagi sistema, in metode, v skladu s katerimi se bo preverjalo izpolnjevanje posameznih pogojev. Kadar je opis takih pogojev in metod preverjanja obsežen ter temelji na dokumentaciji, ki je na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom, zadostuje povzetek glavnih pogojev in metod ter napotilo na zadevno dokumentacijo.

6.

Obdobje veljavnosti kvalifikacijskega sistema in formalnosti za njegovo podaljšanje.

7.

Navedba, ali se obvestilo šteje kot javni razpis.

8.

Naslov, na katerem je mogoče dobiti nadaljnje informacije in dokumentacijo v zvezi s kvalifikacijskim sistemom (če je drugačen od naslovov, navedenih pod točko 1).

9.

Ime in naslov organa, pristojnega za pritožbe, in, kjer je ustrezno, za postopke mediacije. Natančne informacije glede rokov za vložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, pri kateri je mogoče dobiti te informacije.

10.

Če so znana, merila iz člena 82, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročila. Razen v primeru, ko se ekonomsko najugodnejša ponudba določi samo na podlagi cene, je merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihove ponderje ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost treba navesti, če niso navedena v specifikacijah ali ne bodo navedena v povabilu k predložitvi ponudb ali k pogajanjem.

11.

Po potrebi navedba, ali bo:

(a)

zahtevana/dopuščena elektronska predložitev ponudb ali prijav za sodelovanje;

(b)

uporabljeno elektronsko javno naročanje;

(c)

uporabljeno elektronsko izdajanje računov;

(d)

dopuščeno elektronsko plačilo.

12.

Druge ustrezne informacije.


PRILOGA XI

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILU O JAVNEM NAROČILU

(iz člena 69)

A.   ODPRTI POSTOPKI

1.

Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s kodo NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov naročnika in po potrebi druge službe, pri kateri je mogoče dobiti dodatne informacije.

2.

Glavna dejavnost, ki se izvaja.

3.

Kadar je primerno, navedba, ali je javno naročilo pridržano za invalidska podjetja oziroma izvedbo v okviru programov zaščitnega zaposlovanja.

4.

Vrsta naročila (blago, gradnja ali storitev, kjer je primerno, navedba, ali gre za okvirni sporazum ali za dinamični nabavni sistem), opis (kode CPV). Kjer je primerno, navedba, ali se ponudbe zahtevajo za nakup, zakup, najem ali nakup s pridržanim lastništvom ali kakršno koli njihovo kombinacijo.

5.

Koda NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru naročila gradnje ali koda NUTS za glavni kraj dobave oziroma izvedbe v primeru naročila blaga oziroma storitev.

6.

Za blago in gradnje:

(a)

vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo (kode CPV), vključno s kakršnimi koli opcijami za poznejše dobave in po možnosti tudi oceno časa, ki je na voljo za izvajanje teh opcij, kakor tudi število morebitnih podaljšanj. V primeru ponavljajočih se naročil tudi, če je to mogoče, predvideni časovni razpored nadaljnjih javnih razpisov za blago, ki se bo dobavljalo, ali vrsta in obseg storitev, ki se bodo izvajale, ter splošne značilnosti gradnje (kode CPV);

(b)

navedba, ali dobavitelji lahko predložijo ponudbo za del in/ali za vse zahtevano blago.

Če je pri javnih naročilih gradenj gradnja ali naročilo razdeljeno na več sklopov, obseg različnih sklopov in možnost predložitve ponudbe za en sklop, za več sklopov ali za vse sklope;

(c)

za javna naročila gradenj: informacije glede namena gradnje ali naročila, če slednje vključuje tudi izdelavo projektov.

7.

Za storitve:

(a)

vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo, vključno s kakršnimi koli opcijami za poznejše dobave in po možnosti tudi oceno časa, ki je na voljo za izvajanje teh opcij, kakor tudi število morebitnih podaljšanj. V primeru ponavljajočih se naročil tudi, če je to mogoče, predvideni časovni razpored nadaljnjih javnih razpisov za storitve, ki se bodo izvajale;

(b)

po potrebi navedba, ali je izvedba storitve po zakonu ali drugem predpisu pridržana za določeno stroko;

(c)

napotilo na zakon ali drug predpis;

(d)

navedba, ali pravne osebe navedejo imena in strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve;

(e)

navedba, ali lahko ponudniki storitev predložijo ponudbo za del zadevnih storitev.

8.

Če je znano, navedba, ali je predložitev variantnih ponudb dovoljena ali ne.

9.

Roki za dobavo ali dokončanje ali trajanje naročila storitev in, če je to mogoče, datum začetka.

10.

Elektronski ali spletni naslov, na katerem bo dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila brezplačno, neomejeno, v celoti in neposredno na voljo.

Če dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila iz razlogov, navedenih v tretjem in četrtem pododstavku člena 73(1), ni brezplačno, neomejeno, v celoti in neposredno na voljo, navedba, kako je mogoče vpogledati v dokumentacijo o javnem naročilu.

11.

(a)

Zadnji dan za prejem ponudb ali okvirnih ponudb pri vzpostavitvi dinamičnega nabavnega sistema;

(b)

naslov, na katerega se pošljejo;

(c)

jezik ali jeziki, v katerih morajo biti sestavljene.

12.

(a)

Kadar je primerno, osebe, ki so lahko navzoče pri odpiranju ponudb;

(b)

datum, čas in kraj odpiranja ponudb.

13.

Kadar je primerno, kakršni koli zahtevani pologi in garancije.

14.

Glavni pogoji v zvezi s financiranjem in plačilom in/ali napotila na predpise, ki te vsebujejo.

15.

Kjer je primerno, pravna oblika, ki jo mora prevzeti skupina gospodarskih subjektov, ki ji je javno naročilo oddano.

16.

Minimalni ekonomski in tehnični pogoji, ki se zahtevajo od gospodarskega subjekta, ki mu je javno naročilo oddano.

17.

Obdobje, v katerem je ponudnik dolžan zagotavljati veljavnost ponudbe.

18.

Po potrebi posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila.

19.

Merila, navedena v členu 82, ki se uporabljajo pri oddaji naročila. Razen v primeru, ko se ekonomsko najugodnejša ponudba določi samo na podlagi cene, je treba merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihove ponderje ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost navesti, če niso navedena v specifikacijah.

20.

Kadar je primerno, datum(i) in sklic(i) na objavo periodičnega informativnega obvestila ali obvestila o objavi zadevnega obvestila v profilu kupca, na katerega se naročilo nanaša, v Uradnem listu Evropske unije.

21.

Ime in naslov organa, pristojnega za pritožbe, in, kjer je ustrezno, za postopke mediacije. Natančne informacije glede rokov za vložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, pri kateri je mogoče dobiti te informacije.

22.

Datum, ko je naročnik poslal obvestilo.

23.

Druge ustrezne informacije.

B.   OMEJENI POSTOPKI

1.

Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s kodo NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov naročnika in po potrebi druge službe, pri kateri je mogoče dobiti dodatne informacije.

2.

Glavna dejavnost, ki se izvaja.

3.

Kadar je primerno, navedba, ali je javno naročilo pridržano za invalidska podjetja oziroma izvedbo v okviru programov zaščitnega zaposlovanja.

4.

Vrsta naročila (blago, gradnje ali storitve; kjer je primerno, navedba, ali gre za okvirni sporazum); opis (kode CPV). Kjer je primerno, navedba, ali se ponudbe zahtevajo za nakup, zakup, najem ali nakup s pridržanim lastništvom ali kakršno koli njihovo kombinacijo.

5.

Koda NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru naročila gradnje ali koda NUTS za glavni kraj dobave oziroma izvedbe v primeru naročila blaga oziroma storitev.

6.

Za blago in gradnje:

(a)

vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo (kode CPV), vključno s kakršnimi koli opcijami za poznejše dobave in po možnosti tudi oceno časa, ki je na voljo za izvajanje teh opcij, kakor tudi število morebitnih podaljšanj. V primeru ponavljajočih se naročil tudi, če je to mogoče, predvideni časovni razpored nadaljnjih javnih razpisov za blago, ki se bo dobavljalo, ali vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne značilnosti gradbenega dela (kode CPV);

(b)

navedba, ali dobavitelji lahko predložijo ponudbo za del in/ali za vse zahtevano blago.

Če je pri javnih naročilih gradenj gradnja ali naročilo razdeljeno na več sklopov, obseg različnih sklopov in možnost predložitve ponudbe za en sklop, za več sklopov ali za vse sklope;

(c)

informacije glede namena gradnje ali naročila, če slednje vključuje tudi izdelavo projektov.

7.

Za storitve:

(a)

vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo, vključno s kakršnimi koli opcijami za poznejše dobave in po možnosti tudi oceno časa, ki je na voljo za izvajanje teh opcij, kakor tudi število morebitnih podaljšanj. V primeru ponavljajočih se naročil tudi, če je to mogoče, predvideni časovni razpored nadaljnjih javnih razpisov za storitve, ki se bodo izvajale;

(b)

po potrebi navedba, ali je izvedba storitve po zakonu ali drugem predpisu pridržana za določeno stroko;

(c)

napotilo na zakon ali drug predpis;

(d)

navedba, ali pravne osebe navedejo imena in strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve;

(e)

navedba, ali lahko ponudniki storitve predložijo ponudbo za del zadevnih storitev.

8.

Če je znano, navedba, ali je predložitev variantnih ponudb dovoljena ali ne.

9.

Roki za dobavo ali dokončanje ali trajanje naročila in, če je to mogoče, datum začetka.

10.

Kjer je primerno, pravna oblika, ki jo mora prevzeti skupina gospodarskih subjektov, ki ji je javno naročilo oddano.

11.

(a)

Zadnji rok za prejem prijav za sodelovanje;

(b)

naslov, na katerega se pošljejo;

(c)

jezik ali jeziki, v katerih morajo biti sestavljene.

12.

Zadnji datum za pošiljanje povabil k predložitvi ponudb.

13.

Kadar je primerno, kakršni koli zahtevani pologi in garancije.

14.

Glavni pogoji v zvezi s financiranjem in plačilom in/ali napotila na predpise, ki te vsebujejo.

15.

Informacije glede položaja gospodarskega subjekta ter minimalni ekonomski in tehnični pogoji, ki se od njega zahtevajo.

16.

Merila, navedena v členu 82, ki se uporabljajo pri oddaji naročila. Razen v primeru, ko se ekonomsko najugodnejša ponudba določi samo na podlagi cene, je treba merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihove ponderje ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost navesti, če niso navedena v specifikacijah ali ne bodo navedena v povabilu k predložitvi ponudb.

17.

Po potrebi posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila.

18.

Kadar je primerno, datum(e) in sklic(e) na objavo periodičnega informativnega obvestila ali obvestila o objavi zadevnega obvestila v profilu kupca, na katerega se javno naročilo nanaša, v Uradnem listu Evropske unije.

19.

Ime in naslov organa, pristojnega za pritožbe, in, kjer je ustrezno, za postopke mediacije. Natančne informacije glede roka za vložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka faksa in elektronski naslov službe, pri kateri je mogoče dobiti te informacije.

20.

Datum, ko je naročnik poslal obvestilo.

21.

Druge ustrezne informacije.

C.   POSTOPKI S POGAJANJI

1.

Ime, identifikacijska številka (kadar je določena z nacionalno zakonodajo), naslov, vključno s kodo NUTS, telefonska številka, številka faksa, elektronski in spletni naslov naročnika in po potrebi druge službe, pri kateri je mogoče dobiti dodatne informacije.

2.

Glavna dejavnost, ki se izvaja.

3.

Kadar je primerno, navedba, ali je javno naročilo pridržano za invalidska podjetja oziroma izvedbo v okviru programov zaščitnega zaposlovanja.

4.

Vrsta naročila (blago, gradnje ali storitve; kjer je primerno, navedba, ali gre za okvirni sporazum); opis (kode CPV). Kjer je primerno, navedba, ali se ponudbe zahtevajo za nakup, zakup, najem ali nakup s pridržanim lastništvom ali kakršno koli njihovo kombinacijo.

5.

Koda NUTS za glavno lokacijo gradnje v primeru naročila gradnje ali koda NUTS za glavni kraj dobave oziroma izvedbe v primeru naročila blaga oziroma storitev.

6.

Za blago in gradnje:

(a)

vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo (kode CPV), vključno s kakršnimi koli opcijami za poznejše dobave in po možnosti tudi oceno časa, ki je na voljo za izvajanje teh opcij, kakor tudi število morebitnih podaljšanj. V primeru ponavljajočih se naročil tudi, če je to mogoče, predvideni časovni razpored nadaljnjih javnih razpisov za blago, ki se bo dobavljalo, ali vrsta in obseg storitev, ki se bodo izvajale, ter splošne značilnosti gradbenega dela (kode CPV);

(b)

navedba, ali dobavitelji lahko oddajo ponudbo za del in/ali za vse zahtevano blago.

Če je pri javnih naročilih gradenj gradnja ali naročilo razdeljeno na več sklopov, obseg različnih sklopov in možnost predložitve ponudbe za en sklop, za več sklopov ali za vse sklope;

(c)

za javna naročila gradenj: informacije glede namena gradnje ali naročila, če slednje vključuje tudi izdelavo projektov.

7.

Za storitve:

(a)

vrsta in količina storitev, ki se bodo izvajale, vključno s kakršnimi koli opcijami za poznejše izvajanje storitev in po možnosti tudi oceno časa, ki je na voljo za izvajanje teh opcij, kakor tudi število morebitnih podaljšanj. V primeru ponavljajočih se naročil tudi, če je to mogoče, predvideni časovni razpored nadaljnjih javnih razpisov za storitve, ki se bodo izvajale;

(b)

po potrebi navedba, ali je izvedba storitve po zakonu ali drugem predpisu pridržana za določeno stroko;

(c)

napotilo na zakon ali drug predpis;