7.11.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 323/19

(1)

Portugalska republika (v nadaljnjem besedilu: Portugalska) je 28. junija 2012 priglasila ukrepe dokapitalizacije za banko Caixa Geral de Depósitos, S.A. (v nadaljnjem besedilu: CGD ali banka).

(2)

Komisija je 18. julija 2012 sprejela sklep v zadevi SA.35062 (12/NN) (v nadaljnjem besedilu: sklep o reševanju) (2), s katerim je dovolila dokapitalizacijo banke CGD, izvedeno 29. junija 2012, kot pomoč za reševanje.

(3)

Portugalska je Komisijo po elektronski pošti 27. septembra 2012 obvestila, da bo družba Caixa Geral Finance Limited (v nadaljnjem besedilu: CGDF), podružnica banke CGD, naslednji dan imetnikom nekumulativnih prednostnih delnic brez dospelosti izplačala dividende.

(4)

Družba CGDF je 28. septembra 2012 izplačala dividende.

(5)

Komisija je 18. decembra 2012 sprejela sklep v zadevi SA.35062 (12/NN) (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) (3), s katerim je začela formalni postopek preiskave zaradi zlorabe pomoči za reševanje na podlagi člena 16 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (4).

(6)

Komisija je z objavo navedenega sklepa zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe v zvezi z njeno predhodno ugotovitvijo, da je izplačilo dividend pomenilo kršitev pogojev iz sklepa o reševanju, vendar pripomb v zvezi s tem ni prejela.

(7)

Portugalska se zaradi nujnosti izjemoma strinja s sprejetjem tega sklepa v angleškem jeziku.

(8)

Bančna skupina CGD je v 100-odstotni lasti Portugalske. Čista sredstva bančne skupine so na dan 31. decembra 2012 (na podlagi računovodskega parametra) (5) skupaj znašala 116,9 milijarde EUR, neto portfelj posojil pa je na dan 31. decembra 2012 znašal 74,7 milijarde EUR. Dejavnosti banke so med drugim komercialno bančništvo na Portugalskem, mednarodno komercialno bančništvo (zlasti v Španiji, portugalsko govorečih afriških državah, Macau in Braziliji), investicijsko bančništvo, upravljanje premoženja, specializirano kreditno poslovanje in zavarovalniške dejavnosti.

(9)

Skupina CGD je imela leta 2012 vodilni položaj na večini poslovnih področij, na katerih je delovala na domačem portugalskem trgu (zlasti na področjih posojil in predujmov strankam, vlog strank, zavarovanja, zakupa, investicijskega bančništva in upravljanja premoženja).

Preglednica 1

Glavni finančni podatki skupine CGD (na podlagi računovodskega parametra)

(10)

Banka CGD je imela od začetka državne dolžniške krize težave pri dostopu do grosističnih trgov. Težave so se začele pri srednje- in dolgoročnem dostopu do kapitalskih trgov, postopoma pa so se razširile tudi na kratkoročni dostop do denarnih trgov.

(11)

Banka CGD je zato morala zmanjšati svojo odvisnost od grosističnih virov financiranja in je v prvem četrtletju 2010 aktivirala svoj krizni likvidnostni načrt, na podlagi katerega je poskušala (a) poiskati alternativne vire financiranja, večinoma z zavarovanim financiranjem; (b) povečati obseg primernega zavarovanja, ki bi bilo sprejemljivo za ECB; (c) prodati nestrateška sredstva ter (d) vlagateljem in nasprotnim strankam pokazati svoj kreditni ugled.

(12)

Banka CGD je bila na podlagi načrta gospodarske in finančne pomoči, o katerem so se dogovorili Portugalska, Komisija, ECB in MDS, pozvana k predložitvi finančnega in kapitalskega načrta za obdobje 2011–2015, ki naj bi bil predmet četrtletnega pregleda. Prva različica navedenega načrta je bila predložena 26. julija 2011 in je bila večkrat spremenjena.

(13)

Kar zadeva solventnost, je bil delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala banke CGD, izračunan v skladu s pravili Basel II, na dan 31. decembra 2011 9,48-odstoten. Cilj finančnega in kapitalskega načrta je bil med drugim do 31. decembra 2012 doseči 10-odstotni delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala na podlagi pravil Basel II, v skladu z zahtevami iz memoranduma o soglasju, podpisanega med portugalsko vlado na eni strani ter MDS, Komisijo in ECB na drugi. Finančni in kapitalski načrt je bil na podlagi priporočila Evropskega bančnega organa (v nadaljnjem besedilu: EBA) dopolnjen, kar zadeva potrebno raven kapitala od 30. junija 2012, da bi izpolnili potrebe po kapitalu, izračunane na podlagi zneska državnega dolga in dolga lokalne skupnosti („blažilnik državnega dolga“), ki ju ima banka, in potrebo po kapitalu na podlagi obremenitvenega testa, ki ga je izvedel EBA („zahteve EBA“).

(14)

Glede na različico finančnega in kapitalskega načrta iz maja 2012 in po priporočilu EBA je bila opredeljena potreba po povečanju njenega kapitala za 1,650 milijarde EUR.

(15)

Ukrepi dokapitalizacije, ki jih je Portugalska izvedla kot edina delničarka banke CGD, so vključevali:

(16)

Ukrepi pomoči so podrobno opisani v uvodnih izjavah od 12 do 25 sklepa o reševanju.

(17)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 31 sklepa o reševanju, se je Portugalska zavezala zagotoviti, da banka CGD (kot skupina) upošteva enake omejitve glede ravnanja, kot veljajo za banke, dokapitalizirane na podlagi nove sheme dokapitalizacije za kreditne institucije na Portugalskem (6), kar med drugim vključuje:

(18)

Družba CGDF, podružnica CGD, je 28. septembra 2012 brez dovoljenja Komisije izplačala dividende za nekumulativne prednostne delnice brez dospelosti v višini 405 415 EUR. Navedeni znesek ustreza 0,025 % kapitala iz dokapitalizacije z dne 29. junija 2012.

(19)

Komisija je v sklepu o začetku postopka predhodno menila, da izplačila dividend, ki jih je 28. septembra 2012 izvedla družba CGDF, spadajo v okvir prepovedi izplačila dividend, ki je za banko CGD veljala na podlagi sklepa o reševanju, in da izplačila dividend pomenijo zlorabo dodeljene pomoči za reševanje.

(20)

Banka CGD je predložila načrt prestrukturiranja, ki vsebuje štiri glavne elemente:

(21)

Banka CGD si je za zmanjšanje finančnega vzvoda v svoji bilanci stanja prizadevala že pred dokapitalizacijo junija 2012. Od decembra 2010 do junija 2012 je svojo bilanco stanja zmanjšala za približno 8,2 milijarde EUR (računovodski parameter).

(22)

Načrt prestrukturiranja določa še dodatna prizadevanja za zmanjšanje finančnega vzvoda. Predvideni sta prodaja zavarovalniške veje, družbe Caixa Seguros, in drugih nestrateških deležev ter likvidacija neključnih sredstev, da bi se lahko banka CGD bolje usmerila v svoje ključne dejavnosti bančnega poslovanja s prebivalstvom in sprostila sredstva, s katerimi bo nato okrepila svoj temeljni kapital. Banka CGD namerava zmanjšati finančni vzvod v bilanci stanja skupine še za dodatnih [10–20] milijard EUR neključnih sredstev, kar – glede na konsolidirano bilanco stanja decembra 2012 (na podlagi računovodskih parametrov) – pomeni [10–20]-odstotno znižanje. Prodaja zavarovalniške dejavnosti je pomemben element zmanjšanja finančnega vzvoda, saj k znižanju prispeva približno […] (***) milijard EUR. Prodaja preostalih nestrateških deležev bo prispevala [0–5] milijard EUR, poplačilo dolga nekdanje banke Banco Português de Negócios (v nadaljnjem besedilu: BPN) [0–5] milijard EUR, likvidacija neključnih posojil v Španiji pa [0–5] milijard EUR. Poleg tega bosta približno dve tretjini stranskega portfelja ([10–20] milijard EUR) likvidirani do konca leta 2017, preostanek stranskega portfelja pa bo likvidiran po tem letu.

(23)

Družba Caixa Seguros ima na Portugalskem vodilni položaj na trgu, pri čemer so njeni tržni deleži decembra 2012 skupaj znašali 31 % na področju življenjskega zavarovanja in 26 % na področju neživljenjskega zavarovanja, vključno z mešanim zavarovalniškim subjektom za življenjsko in neživljenjsko zavarovanje ter specializiranimi zavarovalniškimi subjekti, zlasti za zdravstveno in avtomobilsko zavarovanje. Družba Caixa Seguros je na dan 31. decembra 2012 obsegala 9,2 % konsolidiranih čistih sredstev banke CGD in ustvarila čisti prihodek v višini 89,7 milijona EUR, ki se pripiše delničarjem skupine CGD, in sicer na podlagi obsega neposrednih zavarovalnih premij, ki je leta 2012 znašal 3 195 milijarde EUR.

(24)

Banka CGD bo družbo Caixa Seguros prestrukturirala, da bi izboljšala njeno tržljivost in olajšala postopek prodaje. Banka CGD lahko […]. Postopek prodaje bo omogočal vse mogoče kombinacije, ki bi lahko segale od […]. V načrtu prestrukturiranja banke CGD se predpostavlja, da […].

(25)

Banka CGD bo prodala tudi vse svoje preostale nestrateške deleže v navedenih portugalskih podjetjih […], s čimer bo svojo bilanco stanja razdolžila za približno dodatnih [200–250] milijonov EUR. Večino svojih nestrateških deležev je že prodala, s čimer je iztržila približno 450 milijonov EUR.

(26)

Banka CGD poleg tega namerava postopno likvidirati portfelj sredstev, ki izhaja iz dolga propadle banke BPN (7) z nominalno vrednostjo [0–5] milijard EUR in čisto vrednostjo sredstev v višini približno [0–5] milijard EUR. Glede na s tem povezan načrt poplačil se bo čista vrednost sredstev do konca leta 2017 znižala za [40–50] % na [0–5] milijarde EUR.

(27)

Nazadnje, banka CGD bo zmanjšala portfelj neključnih posojil, ki izhajajo iz njenega bančnega poslovanja s prebivalstvom in pravnimi osebami v Španiji. Vrednost navedenega portfelja je približno [0–5] milijarde EUR.

(28)

Drugi glavni element načrta prestrukturiranja je povečanje učinkovitosti poslovanja banke. Banka CGD je že v letih 2011 in 2012 sprejela ukrepe za optimizacijo svoje stroškovne osnove, v primerjavi s finančnimi podatki za obdobje pred krizo pa je znižala stroške dela ter prodajne, splošne in upravne stroške domačega poslovanja.

(29)

Banka CGD bo navedena prizadevanja za optimizacijo nadaljevala z dodatnim zniževanjem stroškov poslovanja v obdobju prestrukturiranja. Glavna vzvoda za dodatne prihranke sta zmanjšanje števila zaposlenih v banki in ponovna pogajanja za pogodbene storitve. Glede na načrt prestrukturiranja bo banka CGD v obdobju prestrukturiranja še naprej zniževala stroške dela, pri čemer je cilj [5–10]-odstotno znižanje, stroški dela pa naj bi po napovedih decembra 2013 znašali [500–550] milijonov EUR, decembra 2017 pa [450–500] milijonov EUR. Število zaposlenih se bo na Portugalskem zmanjšalo za [5–10] %. Medtem ko je decembra 2012 na področju domačih storitev bančnega poslovanja s prebivalstvom delalo 9 401 zaposlenih, namerava banka CGD to število do decembra 2017 zmanjšati na [8 500 – 9 000].

(30)

Učinkovitost poslovanja banke CGD se bo povečala tudi z optimizacijo mreže poslovalnic, saj se bo domača mreža poslovalnic zmanjšala za [5–10] %, in sicer z 840 poslovalnic junija 2012 na [750–800] poslovalnic do […]. Zaprtje [70–80] poslovalnic na Portugalskem od junija 2012 do […] je del rednega postopka optimizacije, da se prevrednoti in racionalizira domača dejavnost banke CGD na področju poslovanja s prebivalstvom, in pričakuje se, da bo to omogočilo letne prihranke v višini [0–5] milijonov EUR. 58 poslovalnic je že zaprtih ali so v postopku zapiranja, preostalih [10–20] pa bo zaprtih do […].

(31)

Nazadnje, učinkovitost poslovanja banke CGD se bo izboljšala s povečanjem prihodkov iz storitev in provizij, ki so leta 2012 prispevali približno 25 % k skupnim čistim prihodkom iz poslovanja, medtem ko je bil zadevni delež v portugalskem bančnem sektorju v povprečju 29-odstoten. Banka CGD bo uvedla nove strukture pristojbin, da bi svoje vire prihodkov bolje uskladila z viri prihodkov svojih konkurentov.

(32)

Tretji glavni element načrta prestrukturiranja se nanaša na prestrukturiranje bančnega poslovanja v Španiji. Medtem ko je mednarodno poslovanje banke CGD na splošno trenutno veliko uspešnejše od domačega poslovanja in pomembno prispeva k splošni uspešnosti banke, pa poslovanje banke CGD v Španiji ustvarja izgubo. Banka CGD je dejavnosti poslovanja s prebivalstvom v Španiji začela leta 1991, ko je kupila banki Banco de Extremadura in Chase Manhattan España, leta 1995 pa še banko Banco Simeón. Navedene dejavnosti bančnega poslovanja s prebivalstvom v Španiji trenutno izvaja hčerinska družba skupine CGD, ki deluje pod imenom Banco Caixa Geral (v nadaljnjem besedilu: BCG). Banka CGD je leta 2007 začela poslovati tudi s pravnimi osebami, te dejavnosti bančnega poslovanja pa je izvajala poslovalnica, ki jo je banka CGD ustanovila v Španiji in je bila usmerjena v nepremičninske projekte, financiranje s tem povezanih projektov in sindicirana posojila. Medtem ko je poslovanje banke CGD s prebivalstvom v Španiji v zadnjem desetletju komaj doseglo prag donosnosti, pa je bil položaj pri poslovanju s pravnimi osebami še slabši. Poslovanje s pravnimi osebami, ki se je začelo tik pred finančno krizo, dosega zelo slabe rezultate, v razmeroma kratkem obdobju pa so se njegove izgube še precej povečale, tako da so do decembra 2012 znašale približno 250 milijonov EUR. Poslovanje s pravnimi osebami se bo v celoti opustilo in […].

(33)

Banka CGD Španijo kljub temu šteje za ključni trg, na katerem namerava ostati prisotna, zlasti da bi podprla izvozno dejavnost portugalskih malih in srednjih podjetij (v nadaljnjem besedilu: MSP). Poslovanje s prebivalstvom se bo torej nadaljevalo, vendar v precej manjšem obsegu. Da bi poslovanje ponovno postalo dobičkonosno, se bo število poslovalnic zmanjšalo za [47–52] %, z 209 poslovalnic junija 2012 na [100–110] poslovalnic na dan […]. Število zaposlenih pri poslovanju v Španiji se bo zmanjšalo za [46–49] %, z 974 zaposlenih junija 2012 na [500–523] zaposlenih na dan […].

(34)

V smislu geografske pokritosti bo banka BCG poslovanje s prebivalstvom usmerila v regije Galicija, Castilla y León, Asturija in Extremadura, le manjšo prisotnost bo ohranila v glavnih čezmejnih trgovinskih središčih (Madrid in Katalonija), zelo majhno prisotnost, z [0–5] poslovalnicami v vsaki regiji, pa na območjih, ki imajo pomembne čezmejne stike in so pomemben vir financiranja poslovanja v Španiji, in sicer v regijah País Vasco, Andaluzija, Aragonija in Valencija.

(35)

Namen četrtega glavnega elementa načrta prestrukturiranja, izplačila 900 milijonov EUR pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) v obdobju prestrukturiranja, je znižati povprečne stroške financiranja banke CGD. Zmanjšanje finančnega vzvoda v bilanci stanja in povečanje donosnosti poslovanja bi morala banki CGD omogočiti izplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo). Zlasti prodaja zavarovalniške veje bi morala sprostiti regulativni kapital in s tem omogočiti predčasno izplačilo.

(36)

Da bi uravnovesili cilje znižanja povprečnih stroškov financiranja na eni strani in ohranili zadosten kapitalski blažilnik na drugi, načrt prestrukturiranja določa, da bo banka CGD v poslovnem letu 2014 za izplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) porabila [50–60] % svojega presežnega kapitala (tj. kapitala, ki presega veljavno minimalno kapitalsko zahtevo na podlagi evropskega in portugalskega prava (vključno s stebroma 1 in 2), in kapitalskega blažilnika, ki znaša [100–150] bazičnih točk). Banka CGD bo v poslovnem letu 2015, po potrebi pa tudi v naslednjih letih, za izplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) porabila [90–100] % svojega presežnega kapitala.

(37)

V preglednici 2 so predstavljene glavne finančne napovedi na podlagi računovodskih parametrov, ki so vključene v načrt prestrukturiranja banke CGD:

Preglednica 2

Ključni finančni podatki banke CGD za obdobje 2011–2017

(38)

Portugalska meni, da dokapitalizacija pomeni državno pomoč, zlasti glede na sedanje razmere na trgu in dejstvo, da je bila dokapitalizacija izvedena sočasno z vpisom pogojno zamenljivih obveznic (CoCo).

(39)

Portugalska priznava, da vpis pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) pomeni državno pomoč ob upoštevanju dejstva, da so bili pogoji njihovega vpisa usklajeni s pogoji, določenimi v novi shemi dokapitalizacije, ki pomeni državno pomoč (8).

(40)

Portugalska trdi, da je banka CGD sistemskega pomena v portugalskem finančnem sistemu, da so bili ukrepi nujni za uskladitev kapitala banke CGD s kapitalskimi potrebami iz ocene portugalske centralne banke, Banco de Portugal (v nadaljnjem besedilu: BdP), in trojke, ter da pogoji v zvezi z ukrepi pomoči in pogoji iz zavez za prestrukturiranje banke CGD vsebujejo dovolj zaščitnih ukrepov za preprečitev morebitnih zlorab in izkrivljanja konkurence.

(41)

Portugalska meni, da izplačila imetnikom nekumulativnih prednostnih delnic brez dospelosti niso izplačila dividend, ampak izplačila kuponov, ki se lahko izplačajo, če za to velja pravna obveznost.

(42)

Portugalska navaja, da bi v skladu z osnovnimi pogoji nekumulativnih prednostnih delnic brez dospelosti neizplačilo dividend banki omogočilo odkup ali izplačilo enakovrednih ali podrejenih obveznosti šele po četrtem zaporednem datumu izplačila dividend, na katerega se dividende izplačajo v celoti. Portugalska meni, da odkup pogojno zamenljivih obveznic (CoCo), za katerega je prejela izrecno zavezo banke CGD, pomeni tak odkup enakovrednih ali podrejenih obveznosti.

(43)

Portugalska potrjuje, da je z izplačilom dividend soglašala, ker je domnevala, da bi njihovo neizplačilo banki CGD onemogočilo odkup pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) v naslednjih 12 mesecih in da banka CGD, če v petletnem obdobju za javne naložbe dividende ne bi bile izplačane, sploh ne bi mogla odkupiti pogojno zamenljivih obveznic, ne da bi kršila svoje pogodbene obveznosti. S stališča Portugalske je bila taka zamuda nezdružljiva s temeljno obveznostjo, da se zmanjša znesek in skrajša trajanje državne pomoči za banko CGD. Portugalska zato meni, da je bilo izplačilo dividend v takih okoliščinah dejansko pravno zavezujoče.

(44)

Portugalska je v zvezi z izvajanjem načrta prestrukturiranja sprejela več zavez (v nadaljnjem besedilu: zaveze), ki so priložene temu sklepu.

(45)

Portugalski organi se poleg tega – da bi zagotovili ustrezno izvajanje različnih zavez – zavezujejo, da bodo določili skrbnika spremljanja (v nadaljnjem besedilu: skrbnik spremljanja), ki bo spremljal vse zaveze, ki so jih portugalski organi in banka CGD sprejeli do Komisije.

(46)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(47)

Da bi bil ukrep opredeljen kot državna pomoč, morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji: (a) ukrep se mora financirati iz državnih sredstev; (b) dajati mora selektivno prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga; (c) ukrep mora izkrivljati konkurenco ali izražati možnost za to in kazati tudi možnost za vpliv na trgovino med državami članicami.

(48)

Komisija je iz razlogov iz uvodnih izjav od 33 do 42 sklepa o reševanju že ugotovila, da ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe. Ukrepe dokapitalizacije, ki zajemajo vpis novih navadnih delnic v znesku 750 milijonov EUR in vpis pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) v znesku 900 milijonov EUR, je zagotovila Portugalska, zato vključujejo državna sredstva. Z ukrepi je bila banki CGD dodeljena selektivna prednost, saj je lahko svoj kapital povečala pod ugodnejšimi pogoji, kot bi jih lahko dobila na trgu. Banka CGD je mednarodno dejavna banka, ki konkurira drugim bankam na Portugalskem in v drugih državah. Prednost, ki ji je bila dodeljena, bi lahko zato vplivala na trgovino v Uniji in izkrivljala konkurenco.

(49)

Komisija mora v zvezi z združljivostjo pomoči, dodeljene banki CGD, najprej ugotoviti, ali je mogoče pomoč oceniti na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe, tj. ali pomoč odpravlja resno motnjo v gospodarstvu Portugalske. Nato pa mora na tej pravni podlagi presoditi, ali so predlagani ukrepi v skladu z notranjim trgom.

(50)

Komisija lahko na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe ugotovi, da je pomoč združljiva z notranjim trgom, če je namenjena „odpravljanju resne motnje v gospodarstvu države članice“.

(51)

V zvezi s portugalskim gospodarstvom je bil obstoj resne motnje potrjen v različnih soglasjih, ki jih je Komisija dala za ukrepe portugalskih organov za boj proti finančni krizi. Natančneje, Komisija je v zadnjem soglasju k podaljšanju portugalske sheme dokapitalizacije (9) potrdila, da trenutno obstaja nevarnost resne motnje v portugalskem gospodarstvu in da je državna pomoč bankam primerna za odpravo navedene motnje. Komisija opozarja, da je bil portugalski bančni sistem ob dodelitvi ukrepov pomoči v hudih težavah, kar je bila posledica dejstva, da so imele nekatere portugalske banke velike finančne vzvode, visoko razmerje med posojili in vlogami ter da so morale reševati vse večji delež slabih posojil. Opozarja tudi, da Portugalska prejema finančno pomoč držav članic euroobmočja, del te pomoči pa je namenjen pomoči portugalskim bankam (10).

(52)

Komisija se glede na sistemsko pomembnost banke CGD – ki je vodilna banka na Portugalskem – in pomen njenih posojilnih dejavnosti za portugalsko gospodarstvo strinja, da bi imela njena neizpolnitev okrepljenih kapitalskih zahtev resne posledice za portugalsko gospodarstvo.

(53)

Komisija ob upoštevanju sedanjih razmer v portugalskem gospodarstvu in splošnega pomanjkanja dostopa bank do financiranja na mednarodnih in medbančnih trgih meni, da so zahteve za odobritev državne pomoči na podlagi člena 107(3)(b) Pogodbe izpolnjene.

(54)

Vsi ukrepi, opredeljeni kot državna pomoč, so bili zagotovljeni v okviru prestrukturiranja banke CGD. Sporočilo Komisije o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o prestrukturiranju) (11) določa pravila, ki se uporabljajo pri dodeljevanju pomoči za prestrukturiranje finančnih institucij v trenutni krizi. V skladu s sporočilom o prestrukturiranju mora prestrukturiranje finančne institucije v trenutni finančni krizi, da bi bilo združljivo z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe, (i) omogočiti ponovno uspešno poslovanje banke, (ii) vključevati zadosten lastni prispevek upravičenca (porazdelitev bremena) in zagotoviti, da je pomoč omejena na najmanjšo potrebno, ter (iii) zajemati ustrezne ukrepe za omejitev izkrivljanja konkurence.

(55)

Ne glede na zahteve iz sporočila o prestrukturiranju pa točka 14 Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. januarja 2012 dalje (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o podaljšanju iz leta 2011) (12) določa, da bo Komisija „izvedla sorazmerno oceno dolgoročne poslovne uspešnosti bank, pri čemer bo v celoti upoštevala elemente, ki kažejo, da lahko banke dolgoročno uspešno poslujejo brez obsežnega prestrukturiranja, zlasti če je pomanjkanje kapitala povezano predvsem s krizo zaupanja na trgu državnih obveznic, če je državni kapitalski vložek omejen na znesek, potreben za izravnavo izgub, ki izvirajo iz določanja cene [evropskih] državnih obveznic […] glede na dnevna gibanja na trgih, v bankah, ki sicer uspešno poslujejo, in če analiza kaže, da zadevne banke pri pridobitvi državnega dolga niso prevzele prevelikega tveganja“.

(56)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da so bile kapitalske potrebe banke CGD povezane predvsem s krizo zaupanja zaradi portugalskega državnega dolga. Čeprav niso bile neposredno povezane z učinkom določanja cen državnih obveznic glede na dnevna gibanja na trgu, je bil osnovni razlog primerljiv, saj je EBA od bank zahteval, naj uvedejo kapitalski blažilnik, povezan z zneskom državnih obveznic v bilanci stanja (tako imenovani „blažilnik državnega dolga“), in posledično povečal svoje minimalne kapitalske zahteve.

(57)

Od celotne zahteve v zvezi s kapitalskim blažilnikom banke CGD v višini 1 650 milijarde EUR, ki ga je določil EBA, kar je povzročilo potrebo po državni pomoči v navedenem znesku, je 1 073 milijarde EUR (65 %) posledica izpostavljenosti portugalskemu državnemu dolgu. Analiza Komisije je poleg tega pokazala, da banka CGD pri pridobitvi državnega dolga ni prevzela prevelikega tveganja. Portfelj državnega dolga je bil pridobljen s špekulativnim najemanjem posojil (tako imenovani carry trade) (financiran z enoletnimi finančnimi sredstvi ECB). Čeprav bi se lahko take transakcije v nekaterih okoliščinah štele za nadpovprečno prevzemanje tveganj, so pridobljene obveznice pomenile primerno zavarovanje, zadevne bonitetne ocene pa so bile precej nad oceno naložbenega razreda (AA– za Portugalsko).

(58)

Komisija bo iz teh razlogov izvedla sorazmerno oceno v skladu s točko 14 sporočila o podaljšanju iz leta 2011.

(59)

Kot Komisija navaja v sporočilu o prestrukturiranju, mora zadevna država članica predložiti celovit načrt prestrukturiranja, v katerem je prikazano, kako bo dolgoročno uspešno poslovanje upravičenca v razumnem času in v največ petih letih ponovno vzpostavljeno brez državne pomoči. Dolgoročno uspešno poslovanje je doseženo, ko je banka sposobna samostojno konkurirati za kapital na trgu v skladu z ustreznimi regulativnimi zahtevami. To pomeni, da mora biti banka sposobna kriti vse stroške in zagotoviti ustrezno donosnost lastnega kapitala ob upoštevanju svojega profila tveganja. Ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja bi morala izhajati predvsem iz notranjih ukrepov in temeljiti na verodostojnem načrtu prestrukturiranja.

(60)

Portugalska je predložila načrt prestrukturiranja banke CGD, v katerem je določeno petletno obdobje do leta 2017 in ki ob koncu obdobja prestrukturiranja kaže na ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja.

(61)

V točki 10 sporočila o prestrukturiranju se zahteva, naj se s predlaganimi ukrepi prestrukturiranja odpravijo slabosti upravičenca. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da so v načrtu prestrukturiranja obravnavane ključne slabosti banke CGD, in sicer splošna slaba donosnost njenega domačega bančnega poslovanja, ki zajema 80 % njenih dejavnosti. Slabe rezultate domačega poslovanja banke CGD je mogoče le deloma izravnati s pozitivnimi rezultati njenega mednarodnega poslovanja, čeprav je v povprečju že v preteklosti izkazovala – in še vedno izkazuje – pozitivne donose na vloženi kapital. Leta 2012 je na primer bančno poslovanje v Angoli doseglo [50–60]-odstotni donos na vloženi kapital, v Mozambiku [20–30]-odstotni donos, v Južni Afriki [20–30]-odstotnega in v Macau [20–30]-odstotni donos. Za primerjavo, bančne dejavnosti banke CGD na Portugalskem so leta 2012 dosegle –[10–20]-odstotni donos na vloženi kapital. Ker mednarodno poslovanje pozitivno prispeva k splošnemu gospodarskemu položaju skupine CGD, vendar obsega samo majhen del njenih dejavnosti, je načrt prestrukturiranja osredotočen na izboljšanje dobičkonosnosti domačega poslovanja.

(62)

Komisija pozitivno ugotavlja, da je banka CGD pred prejetjem državne pomoči sprejela ukrepe za znižanje stroškov dela in upravnih stroškov. Vendar je bil glede na sedanje makroekonomske razmere in obete na domačem bančnem trgu potreben odločnejši pristop, kot so prizadevanja za optimizacijo iz načrta prestrukturiranja. Ciljno zmanjšanje števila zaposlenih v banki, s čimer bi se na Portugalskem število zaposlenih v bančnem sektorju v obdobju prestrukturiranja zmanjšalo z 9 401 na [8 500–9 000], stroški dela pa s tem znižali za [5–10] %, je ustrezen način za zagotovitev potrebnih prihrankov, zlasti ob upoštevanju dejstva, da se bo bistveno zmanjšal tudi proračun za upravne stroške.

(63)

Analiza, ki jo je Komisija izvedla v zvezi z mrežo poslovalnic banke CGD, je sprva pokazala možnosti za izboljšave pri vodenju poslovalnic, katerih poslovanje je bilo očitno slabo. Kljub temu je reden postopek prevrednotenja poslovalnic, ki ga je banka CGD uvedla zdaj, ustrezen pristop k spremljanju uspešnosti mreže za poslovanje s prebivalstvom, da bi bilo mogoče po potrebi prilagoditi domačo pokritost. Banka CGD je v načrtu prestrukturiranja navedla, da bo domačo mrežo poslovalnic zmanjšala za [5–10] %, saj bo zaprla [70–80] od 840 poslovalnic. S stališča Komisije se s ciljno usmerjenim krčenjem domača prisotnost banke CGD ustrezno prilagaja zahtevam trga, hkrati pa se na splošno ohranja ustrezna raven storitev za stranke.

(64)

Komisija še ugotavlja, da se bo učinkovitost poslovanja banke CGD izboljšala tudi s povečanjem prihodkov iz storitev in provizij, ki bo temeljilo na uvedbi novih struktur pristojbin. Povečanje prihodkov iz pristojbin in provizij se zdi upravičeno ob upoštevanju dejstva, da je delež provizij v izkazu poslovnega izida banke CGD precej majhen v primerjavi s povprečjem v portugalskem bančnem sektorju, in dejstva, da ima banka popoln nadzor nad veljavnimi strukturami pristojbin.

(65)

Komisija v zvezi z zmanjševanjem finančnega vzvoda v bilanci stanja ugotavlja, da je načrt prestrukturiranja banke CGD uravnotežen in da se previdno izogiba ustvarjanju negativnih posledic za okrevanje portugalskega gospodarstva, čeprav s tem povezani ukrepi skupaj znašajo [10–20] milijard EUR, kar ustreza [10–20]-odstotnemu zmanjšanju bilančne vsote. Če bi banka CGD kot največja portugalska banka preprosto zmanjšala proračun posojilnih sredstev, bi lahko pripomogla h kreditnemu krču in škodovala realnemu gospodarstvu. Tak izid je preprečilo dejstvo, da glavni viri prizadevanj banke CGD za zmanjšanje finančnega vzvoda niso povezani z zneskom posojila, ki bi lahko bil zagotovljen portugalskemu gospodarstvu. Prodaja zavarovalniške dejavnosti, prodaja preostalih nestrateških deležev, poplačilo dolga nekdanje banke BPN in likvidacija neključnih posojil v Španiji ne vplivajo na posojilno zmožnost banke CGD. Prizadevanja za zmanjšanje finančnega vzvoda so zato dobro usmerjena, saj banki CGD omogočajo, da se osredotoči na ključno bančno poslovanje s prebivalstvom in sprosti finančna sredstva, ki bi lahko okrepila temeljni kapital banke, hkrati pa se izogne morebitnim negativnim učinkom zmanjševanja finančnega vzvoda za portugalsko gospodarstvo.

(66)

Podobno Komisija opozarja na zavezo banke CGD do portugalske vlade, da bo 30 milijonov EUR namenila v sklad, ki bo nato vlagal v lastniški kapital MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi zagotovila financiranje realnega gospodarstva na Portugalskem. Take naložbe ne bodo vključevale pridobitve deležev v lastniškem kapitalu konkurenčnih podjetij, poleg tega pa Komisija meni, da ne spadajo med dejavnosti, ki izkrivljajo trg, v smislu točke 23 sporočila o prestrukturiranju. V navedeni zavezi ni ničesar, kar bi lahko banki CGD prineslo dodatno prednost, zato Komisiji v tem sklepu ni treba nadalje proučiti stanja navedene zaveze.

(67)

Kar zadeva prodajo zavarovalniških dejavnosti banke CGD, je treba prestrukturirati družbo Caixa Seguros, da bi se izboljšala njena tržljivost, kot je navedeno v načrtu prestrukturiranja banke CGD. Banka CGD je predlagala razumen pristop, da bi dosegli prodajo družbe Caixa Seguros v obdobju prestrukturiranja.

(68)

Sprememba bančnega poslovanja banke CGD v Španiji je pomemben element njenega načrta, da v kratkem času doseže pozitivno skupno dobičkonosnost. Zlasti ob upoštevanja dejstva, da je poslovanje v Španiji nedobičkonosno že nekaj časa in je imelo negativne posledice pred začetkom krize, je za rešitev te težave potreben odločen pristop.

(69)

Banka CGD je v načrtu prestrukturiranja kot najboljšo možnost navedla, da v Španiji preneha izvajati dejavnosti poslovanja s pravnimi osebami ter da v manjšem obsegu prestrukturira in nadaljuje dejavnosti poslovanja s prebivalstvom, navedla pa je tudi druge možnosti, in sicer popolno prenehanje poslovanja, njegovo popolno odsvojitev s prodajo ali zamenjavo sredstev, njegovo postopno likvidacijo ali iskanje partnerja za skupno podjetje. Vendar so imele vse te možnosti svoje pomanjkljivosti in naj bi povzročile precejšnje kapitalske izgube. Banka CGD je zato sklenila, da je prestrukturiranje poslovanja v Španiji z ekonomskega vidika najboljša izbira.

(70)

Komisija meni, da bo prestrukturiranje poslovanja v Španiji v sedanjih makroekonomskih razmerah težka naloga, hkrati pa priznava, da bi lahko bili alternativni pristopi dražji. Pozdravlja dejstvo, da je poslovanje s pravnimi osebami ukinjeno in da bo banka BCG v vsakem primeru likvidirala znaten portfelj neključnih sredstev svojega poslovanja v Španiji, da bo svoje dejavnosti v Španiji bistveno zmanjšala za skoraj [50–60] % in da proučuje možnosti za znižanje stroškov z uporabo storitev, ki so na voljo v skupini.

(71)

Vendar je treba s stališča Komisije kljub temu okrepiti cilj, da se čim prej doseže sprememba poslovanja v Španiji. Po mnenju Komisije je zato nujno, da se je Portugalska zavezala, da bo banka BCG bodisi do […] dosegla ključne kazalnike uspešnosti, opredeljene v oddelku 4.2.7.3.1.5 zavez v Prilogi, kar zadeva ustrezne pragove stroškov dela in upravnih stroškov, razmerje med stroški in prihodki, financiranje, vloge, nova posojila, čisti dobiček in slaba posojila, bodisi – če jih ne bo dosegla – prenehala opravljati novo dejavnost v Španiji in ukinila celotno poslovanje v Španiji. Komisija ob upoštevanju navedenega zaščitnega ukrepa in pomanjkanja kratkoročnih nadomestnih možnosti soglaša z načrtom, da se v okviru načrta prestrukturiranja banke CGD doseže sprememba bančnega poslovanja s prebivalstvom v Španiji.

(72)

Komisija poleg tega meni, da je načrt prestrukturiranja banke CGD izvedljiv, tudi če bi trenutne težke gospodarske razmere na Portugalskem trajale dlje, kot se predvideva po osnovnem scenariju. Banka CGD napoveduje, da se bo delež tveganih posojil z že tako visoke 12-odstotne stopnje v obdobju prestrukturiranja ob koncu leta 2017 še povečal na [10–20] %. Napoveduje tudi, da bo oblikovanje rezervacij za tvegana posojila povečala na [50–60] %. Tak delež kritja bi se lahko štel za usklajen z deležem kritja drugih portugalskih bank, ki niso prejele državnega kapitala, na primer Banco Espirito Santo ali Banco Santander Totta. Delež kritja banke CGD je treba presojati ob upoštevanju dejstva, da je banka tradicionalno močno uveljavljena kot ponudnik hipotekarnih posojil na Portugalskem in ima zato v svojem posojilnem portfelju velik delež hipotekarnih posojil, pri čemer povprečno razmerje med posojilom in vrednostjo zastavljenih nepremičnin znaša približno [70–80] %. Ob upoštevanju navedenih dejavnikov se zdi, da je [50–60]-odstotno kritje tveganih posojil ustrezno za pokritje prihodnjih izgub banke CGD pri posojilih v obdobju prestrukturiranja.

(73)

Nazadnje, Komisija ugotavlja, da so vsi ukrepi iz načrta prestrukturiranja usmerjeni v ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja banke CGD in naj bi privedli do zadovoljive ravni dobičkonosnosti, kar kažeta [5–10]-odstotna donosnost lastniškega kapitala (ROE) za bančne dejavnosti banke CGD na Portugalskem, ki naj bi bila dosežena 31. decembra 2017, in [5–10]-odstotna donosnost lastniškega kapitala za konsolidirane rezultate vseh dejavnosti skupine CGD na dan 31. decembra 2017.

(74)

Sporočilo o prestrukturiranju določa, da je za omejitev pomoči na najmanjšo potrebno ter odpravo izkrivljanja konkurence in moralnega tveganja potreben ustrezen prispevek upravičenca. Zato bi bilo treba (i) omejiti stroške prestrukturiranja in znesek pomoči ter (ii) zagotoviti znaten lastni prispevek.

(75)

Načrt prestrukturiranja banke CGD ne vsebuje elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da pomoč presega sredstva, potrebna za ponovno vzpostavitev dolgoročnega uspešnega poslovanja. Kot je opisano v uvodni izjavi (13), je bil kapitalski primanjkljaj, ki ga je bilo treba pokriti, določen na podlagi memoranduma o soglasju, o katerem so se dogovorile portugalska vlada na eni strani ter MDS, ECB in Komisija na drugi.

(76)

V skladu s točko 34 sporočila o prestrukturiranju je primerno plačilo za vsak poseg države eden od najustreznejših načinov za omejevanje izkrivljanja konkurence. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je kapital, zagotovljen s pogojno zamenljivimi obveznicami (CoCo), ustrezno poplačan v skladu s smernicami Komisije in ECB (13). Poplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) se začne pri začetnih 8,5 % za prvo leto, sčasoma pa se bo postopoma zviševalo, tako da bo povprečna letna stopnja poplačila v naložbenem obdobju znašala 9,2 %. Mehanizem postopnega zviševanja bo banko CGD spodbudil k izstopu iz posredovanja države.

(77)

Komisija ugotavlja, da bo banka CGD v skladu z načrtom prestrukturiranja in s tem povezanimi zavezami svoj presežni kapital porabila za popolno izplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) (glej oddelek 5 zavez).

(78)

Banka CGD bo za izplačilo 900 milijonov EUR pogojno zamenljivih obveznic (CoCo) leta 2014 porabila [50–60] % svojega presežnega kapitala, leta 2015 in v naslednjih letih pa [90–100] % presežnega kapitala. Mehanizem izplačil omejuje kapitalski blažilnik, ki ga lahko banka CGD obdrži v bilanci stanja in s tem zagotovi, da bo pomoč v obdobju prestrukturiranja ostala omejena na najmanjšo potrebno.

(79)

Poleg tega je treba opozoriti, da se bo s prodajo zavarovalniške veje sprostil regulativni kapital, zato se bo povečala verjetnost, da bo imela banka CGD presežni kapital, ki ga bo mogoče porabiti za izplačilo pogojno zamenljivih obveznic (CoCo), kar bo samo po sebi prispevalo h kritju stroškov prestrukturiranja.

(80)

Vendar Komisija ugotavlja, da banka CGD ni upoštevala prepovedi izplačila dividend, temveč je izplačala dividende v višini 405 415 EUR, s čimer je prekršila zavezo, ki jo je Portugalska dala v okviru sklepa o reševanju.

(81)

Namen prepovedi izplačila dividend in kuponov je preprečiti odliv finančnih sredstev in s tem zagotoviti, da bo mogoče pomoč povrniti in da je torej državna pomoč omejena na najmanjšo potrebno. Zato bi morali biti delničarji banke ter imetniki hibridnega kapitala in podrejenih dolžniških instrumentov čim bolj izključeni iz morebitnih koristi državne pomoči.

(82)

Ker je lahko banka CGD izplačala dividende, se je pokazalo, da višina pomoči ni bila omejena na najmanjšo potrebno. Informacije, ki jih je banka CGD predložila med postopkom preiskave zlorabe, niso spremenile ocene Komisije v sklepu o začetku postopka, da se izplačila štejejo za izplačila dividend, ki so v sklepu o reševanju prepovedana, ali pokazale na pravno obveznost izplačila, na podlagi katere bi bilo dovoljeno izplačilo dividend na podlagi sklepa o reševanju.

(83)

Komisija ugotavlja, da so bili ukrepi pomoči v višini 1,650 milijarde EUR omejeni na najmanjšo potrebno pomoč, razen zneska 405 415 EUR, ki se je porabil za izplačila dividend. V zvezi s tem opozarja zlasti na zavezo banke CGD, da bo Portugalski vrnila znesek, ki ustreza izplačilu dividend, torej znesek, za katerega je dodeljena pomoč presegla najmanjšo potrebno. Glede na to zavezo se je štelo, da je pomoč omejena na najmanjšo potrebno.

(84)

Komisija še ugotavlja, da se je Portugalska zavezala prepovedi izplačila dividend, kuponov in obresti (glej oddelek 6.7 zavez).

(85)

V točki 24 sporočila o prestrukturiranju je poleg tega navedeno, da je ustrezno nadomestilo za državni kapital tudi sredstvo za porazdelitev bremena. Kot je navedeno v uvodni izjavi (76), Komisija meni, da je kapital, zagotovljen s pogojno zamenljivimi obveznicami (CoCo), ustrezno povrnjen.

(86)

Nazadnje, Komisija ugotavlja, da je banka CGD že izvedla in bo še naprej izvajala ukrepe za znižanje stroškov, zlasti z zmanjšanjem števila zaposlenih in mreže poslovalnic na Portugalskem, in da tako h kritju stroškov prestrukturiranja prispeva z notranjimi ukrepi.

(87)

Komisija zato sklepa, da načrt prestrukturiranja zagotavlja, da je pomoč omejena na najmanjšo potrebno, ter določa ustrezen lastni prispevek in porazdelitev bremena.

(88)

Nazadnje, v oddelku 4 sporočila o prestrukturiranju se zahteva, da načrt prestrukturiranja vsebuje ukrepe, ki omejujejo izkrivljanje konkurence. Taki ukrepi bi morali biti prilagojeni razmeram na trgih, na katerih banka upravičenka posluje po prestrukturiranju. Narava in oblika takih ukrepov se določita na podlagi dveh meril: prvič, na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in, drugič, na podlagi značilnosti trgov, na katerih bo posloval upravičenec. Komisija mora poleg tega upoštevati obseg lastnega prispevka upravičenca in porazdelitev bremena v obdobju prestrukturiranja.

(89)

Komisija opozarja, da je banka CGD prejela državno pomoč s kapitalskimi vložki in pogojno zamenljivimi obveznicami (CoCo) v višini 1 650 milijarde EUR. Znesek pomoči je enak 2,3-odstotnemu tveganju prilagojene aktive (RWA) (14) banke CGD, kar je sorazmerno nizko. Ker so pogojno zamenljive obveznice (CoCo) ustrezno poplačane, so za omejevanje morebitnega izkrivljanja konkurence potrebni samo zmerni ukrepi.

(90)

Sorazmerno krčenje banke CGD v smislu bilančne vsote, geografske pokritosti in osebja bo pripomoglo k omejevanju izkrivljanja konkurence. Medtem ko bosta odprodaja družbe Caixa Seguros ter krčenje in prestrukturiranje poslovanja v Španiji prispevala k ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja banke, se preostalo zmanjšanje bilančne vsote šteje za ustrezno glede na izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz pomoči.

(91)

Portugalska se je poleg navedenih strukturnih ukrepov zavezala tudi k več omejitvam glede ravnanja. Komisija je seznanjena z navedenimi zavezami glede ravnanja iz oddelka 6 zavez, kot sta prepoved oglaševanja državne podpore in prepoved agresivnih poslovnih praks, s katerima se banki CGD preprečuje, da bi pomoč izkoristila za protikonkurenčno ravnanje na trgu. Pozdravlja zlasti prepoved prevzemov, ki zagotavlja, da se državna pomoč ne bo uporabila za prevzemanje konkurentov, temveč za določen namen, in sicer ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja banke CGD.

(92)

Skratka, Komisija meni, da so uvedeni zadostni zaščitni ukrepi za omejitev morebitnega izkrivljanja konkurence, zlasti z vidika uporabe točke 14 sporočila o podaljšanju iz leta 2011, kot posledice dogodkov, ki so povzročili potrebo po državni pomoči, kot je blažilnik državnega dolga, ki ga je določil EBA.

(93)

V skladu z oddelkom 5 sporočila o prestrukturiranju se zahtevajo redna poročila, na podlagi katerih lahko Komisija preveri, ali se načrt za prestrukturiranje ustrezno izvaja.

(94)

Poleg tega bo pravilno izvajanje načrta prestrukturiranja ter popolno in pravilno izvajanje vseh navedenih zavez stalno spremljal neodvisen, ustrezno usposobljen skrbnik spremljanja.