6.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 167/52

(1)

Direktiva 2009/156/ES določa pogoje v zvezi z zdravstvenim varstvom živali pri uvozu živih enoprstih kopitarjev v Unijo. Določa, da se uvoz enoprstih kopitarjev v Unijo dovoli le iz tistih tretjih držav, ki izpolnjujejo nekatere zahteve v zvezi z zdravstvenim varstvom živali.

(2)

Odločba Komisije 92/260/EGS (3) določa pogoje v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval za začasen sprejem registriranih konjev v Unijo za obdobje, krajše od 90 dni, iz tretjih držav, razvrščenih v posebne sanitarne skupine, kakor je določeno v Prilogi I k Odločbi. Priloga II k navedeni odločbi določa vzorce veterinarskih spričeval, ki morajo spremljati živali, ki prihajajo iz tretjih držav, razvrščenih v ustrezne skupine.

(3)

Odločba Komisije 93/197/EGS (4) določa pogoje v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in zahteve za izdajanje veterinarskih spričeval pri uvozu registriranih enoprstih kopitarjev ter enoprstih kopitarjev za vzrejo in proizvodnjo iz tretjih držav, razvrščenih v posebne sanitarne skupine, kakor je določeno v Prilogi I k Odločbi. V navedeni prilogi so določene tudi kategorije enoprstih kopitarjev, ki se lahko uvažajo iz posamezne tretje države. Priloga II k navedeni odločbi določa vzorce veterinarskih spričeval, ki morajo spremljati živali, ki prihajajo iz tretjih držav, razvrščenih v ustrezne skupine.

(4)

Odločba Komisije 2004/211/ES (5) je vzpostavila seznam tretjih držav ali, kadar se uporablja regionalizacija, njihovih delov, iz katerih države članice lahko dovolijo uvoz enoprstih kopitarjev in njihovega semena, jajčnih celic in zarodkov, ter določa druge pogoje, ki se uporabljajo za takšen uvoz. Navedeni seznam je v Prilogi I k navedeni odločbi.

(5)

Razpoložljive informacije kažejo, da je Indija prosta konjske kuge v skladu z zakonodajo Unije, zadnji primer konjske kuge pa je bil prijavljen leta 1963. Indija je prav tako že dve leti prosta venezuelskega encefalomielitisa enoprstih kopitarjev, bolezni, ki ni bila nikoli prijavljena v navedeni tretji državi. Vendar se na nekaterih delih ozemlja Indije pojavlja smrkavost, o pojavu spolne kuge konj pa ni dovolj informacij.

(6)

Ob upoštevanju epidemioloških razmer v Indiji glede bolezni, ki se prenašajo na enoprste kopitarje, bi bilo treba navedeno tretjo državo razvrstiti v skupino C, kot je določena v Prilogi I k Odločbi 92/260/EGS oz. Odločbi 93/197/EGS.

(7)

Ker je tveganje za okužbo s smrkavostjo manjše za registrirane konje, je primerno omejiti vnos enoprstih kopitarjev v Unijo na izključno registrirane konje in zahtevati, da se za navedene registrirane konje, vnesene v Unijo v skladu z Odločbo 92/260/EGS ali Odločbo 93/197/EGS, opravijo testi za ugotavljanje smrkavosti in spolne kuge konjev. V vzorcu veterinarskega spričevala ”C” iz ustrezne Priloge II k navedenima odločbama bi zato morali biti opredeljeni navedeni testi za vnos navedenih registriranih konjev iz Indije.

(8)

Prilogi I in II k Odločbi 92/260/EGS in Odločbi 93/197/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Indija je z dopisom z dne 31. decembra 2013 Komisijo obvestila o vzpostavitvi območja, prostega bolezni enoprstih kopitarjev, v centru Remount and Veterinary Corps (RVC) Centre, Meerut Cantonment, okraj Meerut, divizija Meerut v zvezni državi Uttar Pradesh, in dala potrebna jamstva, kot so zahtevana v skladu s členom 12 Direktive 2009/156/ES.

(10)

V pričakovanju izida revizijske misije Komisije in ob upoštevanju, da želi Indija avgusta 2014 sodelovati na Svetovnih konjeniških igrah mednarodne konjeniške zveze (Fédération Èquestre Internationale – FEI) v Normandiji v Franciji, bi bilo treba v Indiji začasno odobriti vzpostavljena območja, prosta bolezni enoprstih kopitarjev, in sicer do oktobra 2014.

(11)

Regionalizacija bi morala vključevati tudi načine dostopa za prevoz registriranih konjev z območja, prostega bolezni enoprstih kopitarjev, do najbližjega mednarodnega letališča, za katero je Indija predložila standardne operativne postopke in ukrepe za biološko zaščito.

(12)

Prilogo I k Odločbi 2004/211/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –