17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 338/1

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1601/2001 (2) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih železnih ali jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ruske federacije, Turčije, Tajske in Češke. Ti ukrepi so v nadaljnjem besedilu „prvotni ukrepi“, preiskava, ki je privedla do veljavnih ukrepov, pa je v nadaljnjem besedilu „prvotna preiskava“.

(2)

Komisija je avgusta 2001 sprejela ponudbo za cenovno zavezo s strani ruskih proizvajalcev (JSC Severstal-Metiz). Ta sporazum o zavezi je bil razveljavljen oktobra leta 2007 (3), saj se je štelo, da ga ni mogoče izvajati zaradi težav pri ustrezni razvrstitvi številnih vrst izdelka, ki ga je izvažala družba.

(3)

Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Uredbo (ES) št. 1279/2007 (4) ohranil prvotne ukrepe za Rusko federacijo v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Ti ukrepi se v nadaljnjem besedilu imenujejo „veljavni ukrepi“, preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa pa se v nadaljnjem besedilu imenuje „zadnja preiskava“. Uredba (ES) št. 1279/2007 je tudi ukinila ukrepe glede uvoza jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Turčije in Tajske.

(4)

Trenutno (5) so v veljavi tudi ukrepi za uvoz železnih ali jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ukrajine in Ljudske republike Kitajske, ki so bili razširjeni na uvoz železnih ali jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Maroka, Moldavije in Republike Koreje.

(5)

Komisija je 27. oktobra 2012 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije, napovedala začetek pregleda zaradi izteka (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) (6) protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz železnih ali jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ruske federacije v skladu členom 11(2) osnovne uredbe.

(6)

Pregled se je začel po utemeljenem zahtevku, ki ga je vložil Povezovalni odbor za industrijo jeklenih vrvi (v nadaljnjem besedilu: Liaison Committee of European Union Wire Rope Industries – „EWRIS“ ali „vložnik“) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo več kot 50 % celotne proizvodnje Unije nekaterih železnih ali jeklenih vrvi in kablov. Zahtevek je temeljil na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode industriji Unije (v nadaljnjem besedilu: IU).

(7)

Preiskava glede nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode je potekala od 1. oktobra 2011 do 30. septembra 2012 (v nadaljnjem besedilu: OPP). Preučitev trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2009 do konca OPP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(8)

Komisija je uradno seznanila njej znane proizvajalce izvoznike, proizvajalce Unije, uvoznike in uporabnike, kot tudi vložnika in organe države izvoznice. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(9)

Glede na potencialno veliko število proizvajalcev izvoznikov v Ruski federaciji, vključenih v to preiskavo, je bilo v obvestilu o začetku prvotno predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki iz Ruske federacije pozvani, da se v 15 dneh po začetku postopka javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku.

(10)

Glede na to, da sta na poziv odgovorila le dva proizvajalca izvoznika iz Ruske federacije, ki sta predložila informacije, zahtevane v obvestilu o začetku, in izrazila pripravljenost za nadaljnje sodelovanje s Komisijo, je bilo odločeno, da se vzorčenje za proizvajalce izvoznike ne uporabi.

(11)

Komisija je v obvestilu o začetku najavila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije in pozvala zainteresirane strani, da ji posredujejo svoje pripombe v roku, ki je določen v obvestilu o začetku. Začasni vzorec je sestavljalo pet proizvajalcev Unije, za katere je bilo ugotovljeno, da predstavljajo industrijo Unije glede obsega proizvodnje in prodaje podobnega izdelka v Uniji.

(12)

Ker ni bila vložena nobena pripomba, so bile predlagane družbe izbrane v končni vzorec, zainteresirane strani pa so bile o tem ustrezno obveščene. Vendar se je en dokončno izbrani proizvajalec kasneje izločil iz vzorca. Komisija se je zato odločila, da zmanjša vzorec na štiri preostale družbe, za katere je bilo ugotovljeno, da še vedno predstavljajo industrijo Unije glede obsega proizvodnje (29,3 %) in prodaje (20,9 %) podobnega izdelka v Uniji.

(13)

Čeprav je bilo vzorčenje nepovezanih uvoznikov predvideno v obvestilu o začetku, se na vabilo ni javil noben nepovezan uvoznik ali uporabnik. Zato se vzorčenje za nepovezane uvoznike ni uporabilo.

(14)

Vprašalniki so bili poslani štirim vzorčenim proizvajalcem Unije, dvema proizvajalcema izvoznikoma iz Ruske federacije ter povezanemu uvozniku.

(15)

Izpolnjene vprašalnike so vrnili štirje vzorčeni proizvajalci Unije, povezani uvoznik in proizvajalec izvoznik iz Ruske federacije.

(16)

Čeprav sta se prvotno javila dva proizvajalca izvoznika iz Ruske federacije, je le eden predložil odgovor na vprašalnik in zanj se šteje, da sodeluje v preiskavi. Sodelujoči proizvajalec izvoznik je edini lastnik hčerinske družbe s sedežem v Italiji, ki prav tako proizvaja železne ali jeklene vrvi in kable in zadevni izdelek uvaža iz Ruske federacije. Drugi proizvajalec izvoznik je predložil dokumentacijo ob začetku preiskave, vendar kljub pozivu, da predloži izpolnjen vprašalnik, tega ni storil. Zato se šteje, da drugi proizvajalec izvoznik v preiskavi ni sodeloval.

(17)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga, posledične škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(18)

Zadevni izdelek je isti kot v prvotni in zadnji preiskavi, ki je privedla do uvedbe trenutno veljavnih ukrepov, tj. železne ali jeklene vrvi in kabli, vključno z zaprtimi svitki vrvi, razen vrvi in kablov iz nerjavnega jekla, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm, s priborom ali brez njega (ki se v industrijski terminologiji pogosto navajajo kot železne ali jeklene vrvi in kabli), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7312 10 81, ex 7312 10 83, ex 7312 10 85, ex 7312 10 89 in ex 7312 10 98 (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(19)

Ta preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka je potrdila, da imajo železne ali jeklene vrvi in kabli, proizvedeni v Ruski federaciji ter izvoženi v Unijo, in železne ali jeklene vrvi in kabli, ki jih proizvajalci Unije proizvedejo in prodajajo v Uniji, iste osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter končne uporabe in se zato štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(20)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je damping trenutno prisoten in ali obstaja verjetnost, da se bo zaradi izteka veljavnosti obstoječih ukrepov nadaljeval ali ponovil.

(21)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, vzorca proizvajalcev izvoznikov v Ruski federaciji ni treba izbrati. Sodelujoči proizvajalec izvoznik predstavlja 99 % izvoza zadevnega izdelka iz Ruske federacije v Unijo med OPP. Na tej podlagi se je sklenilo, da je bila raven sodelovanja visoka.

(22)

Glede na dejstvo, da druga dva znana proizvajalca iz Ruske federacije nista sodelovala v preiskavi, je bilo treba ugotovitve o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga utemeljiti z razpoložljivimi dejstvi, vključno s podatki Eurostata, ruskimi uradnimi statističnimi podatki in delnimi podatki, ki so bili pridobljeni s strani drugega proizvajalca.

(23)

V skladu z zahtevkom za pregled je bila domnevna povprečna stopnja dampinga za izvoz iz Ruske federacije v Unijo 130,8 %. Kot je navedeno v obvestilu o začetku (odstavek 4.1), je vložnik primerjal cene izvoza iz Ruske federacije v Unijo (na ravni franko tovarna) in domače cene v Ruski federaciji.

(24)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je najprej za sodelujočega proizvajalca izvoznika določilo, ali je bila skupna domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam na ruskem domačem trgu reprezentativna, tj. ali je celoten obseg take prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega ustreznega izvoza v Unijo. Ugotovljeno je bilo, da je prodaja podobnega izdelka s strani sodelujočega proizvajalca izvoznika na domačem trgu v celoti reprezentativna.

(25)

Komisija je nato določila tiste vrste podobnega izdelka, ki jih je proizvajalec izvoznik prodal na domačem trgu in so bile identične ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Unijo.

(26)

Nato je preučila tudi, ali je domača prodaja sodelujočega proizvajalca izvoznika za posamezno vrsto izdelka reprezentativna, tj. ali domača prodaja posamezne vrste izdelka predstavlja vsaj 5 % obsega prodaje iste vrste izdelka v Unijo. Nato je bilo za vrste izdelkov, ki so se prodajale v reprezentativnih količinah, preučeno, ali je bila taka prodaja opravljena v okviru običajnega poteka trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(27)

Preiskava o tem, ali bi se lahko za domačo prodajo posamezne vrste izdelka, prodanega doma v reprezentativnih količinah, štelo, kot da je bila opravljena v okviru običajnega poteka trgovine, je bila opravljena z določitvijo deleža dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam za zadevno vrsto. Ko je bila doma prodana zadostna količina posamezne vrste izdelka in je bila prodaja opravljena v okviru običajnega poteka trgovine, je normalna vrednost vedno temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje celotne domače prodaje zadevne vrste v OPP.

(28)

Za preostale vrste izdelkov, katerih domača prodaja ni bila reprezentativna ali se niso prodajali v okviru običajnega poteka trgovine, je bila normalna vrednost določena v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da sta se proizvodnim stroškom izvoženih vrst po potrebi dodala ustrezen delež za prodajo, splošne in upravne stroške ter ustrezna stopnja dobička na podlagi dejanskih podatkov o proizvodnji in prodaji podobnega izdelka v okviru običajnega poteka trgovine v skladu s prvim stavkom člena 2(6) osnovne uredbe.

(29)

V primerih, ko je sodelujoči ruski proizvajalec izvoznik izvažal na trg Unije in prodajal neposredno neodvisnim strankam, je bila izvozna cena določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(30)

Kadar je izvoz v Unijo potekal prek povezanega trgovinskega podjetja, je bila izvozna cena za izvozno transakcijo določena na podlagi prve cene povezanega trgovca pri nadaljnji prodaji neodvisnim strankam v Uniji v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Za določitev zanesljive izvozne cene, so bile izvedene prilagoditve, ki upoštevajo vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo ter dobiček. Ob pomanjkanju podatkov neodvisnih uvoznikov glede stopnje dobička, nastalega med OPP, je bila uporabljena povprečna 5-odstotna stopnja dobička.

(31)

Primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno je bila izvedena na podlagi cene franko tovarna in na enaki ravni trgovanja.

(32)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere se je izkazalo, da so vplivali na cene in primerljivost cen. Zato so bile, kadar je bilo to potrebno in upravičeno, izvedene ustrezne prilagoditve za razlike pri stroških prevoza, zavarovanja, manipuliranja, natovarjanja in drugih dodatnih stroških, finančnih stroških, stroških pakiranja, provizij ter rabatov.

(33)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost glede na vrsto primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. Ta primerjava je pokazala obstoj dampinga, ki je za proizvajalca izvoznika znašal 4,7 %.

(34)

Poleg analize obstoja dampinga v OPP je bila preučena tudi verjetnost nadaljevanja dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. V zvezi s tem so bili analizirani naslednji elementi: obseg in cene dampinškega uvoza iz Ruske federacije, privlačnost trga Unije in drugih tretjih trgov, proizvodna zmogljivost in razpoložljiv presežek zmogljivosti za izvoz v Ruski federaciji.

(35)

Po podatkih Eurostata se je uvoz iz Ruske federacije v obravnavanem obdobju povečal z 2 005 ton leta 2009 na 2 343 ton v OPP, kar je približno 1 % potrošnje Unije v OPP in v obravnavanem obdobju. Kot je navedeno v uvodni izjavi 33, je bil uvoz sodelujočega proizvajalca izvoznika izveden po dampinških cenah (4,7 %) kljub veljavnim protidampinškim ukrepom.

(36)

Izvoz v Unijo je predstavljal 3 % celotne prodaje sodelujočega izvoznika, medtem ko je bila večina prodaje (85 %) opravljena na ruskem domačem trgu. Domači trg se je v obravnavanem obdobju povečal za 38 % (7) in lahko še naprej raste, če se bo BDP Ruske federacije še naprej povečeval, kot kažejo napovedi iz javno dostopnih virov, ki so specializirani za ekonomske analize. Poleg tega podatki, pridobljeni med preiskavo, kažejo, da sodelujoči izvoznik ne proizvaja vseh vrst zadevnega izdelka, zato je konkurenčni pritisk na proizvajalce Unije omejen. To verjetno velja tudi za druga dva proizvajalca glede na to, da ni dostopnih podatkov o naložbah v nove stroje, ki bi lahko na primer omogočali proizvodnjo zadevnega izdelka večjega premera. Poleg tega se zdi, da omejeni pritisk konkurence proizvajalcev izvoznikov iz Ruske federacije potrjuje tudi prisotnost proizvajalcev Unije na ruskem trgu. Glede na uradne ruske carinske statistične podatke je izvoz podobnega izdelka proizvajalcev Unije v Rusko federacijo predstavljal 30 % vsega uvoza podobnega izdelka na ruski trg v OPP, s čimer so proizvajalci Unije največji izvoznik na ruski trg.

(37)

V odzivu na končno razkritje je vložnik trdil, da je napovedana rast BDP v Rusiji (približno 3 %) zgolj zmerna in ne bo omogočila nadaljnjega razvoja ruskega trga železnih ali jeklenih vrvi in kablov. Posledično naj ruski trg ne bi zmogel absorbirati dodatnih količin podobnega izdelka. S tem v zvezi se upošteva, da je rast ruskega BDP v zadevnem obdobju, tj. od leta 2009 do konca OP, nižja od napovedane rasti za leto 2014 ter da je kljub temu zadoščala za rast trga železnih ali jeklenih vrvi in kablov v Rusiji za 38 %. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(38)

Ista stran je opozorila tudi na nove vrste blaga, ki jih je pred kratkim razvil sodelujoči proizvajalec izvoznik (v sodelovanju s svojo hčerinsko družbo s sedežem v Uniji), in trdila, da to potrjuje naložbe, ki jih je ta proizvajalec v obravnavanem obdobju izvedel. To dejstvo pa kljub temu ne ovrže ugotovitve, da sodelujoči proizvajalec ni zmožen proizvajati vseh vrst vrvi (zlasti železnih ali jeklenih vrvi in kablov na trgu visokokakovostnih izdelkov). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(39)

Privlačnost trga Unije je treba obravnavati tudi z vidika prevzemov nekaterih proizvajalcev Unije, ki so jih izvedli nekateri ruski proizvajalci izvozniki. Dva ruska proizvajalca imata trenutno v lasti hčerinske družbe s sedežem v Uniji. Preveritveni obisk na sedežu hčerinske družbe sodelujočega izvoznika s sedežem v EU je pokazal, da je bila prodaja izvedena predvsem na evropskem trgu in da je bila povezana prodaja med sodelujočim proizvajalcem in hčerinskim podjetjem v OPP še naprej omejena.

(40)

Na podlagi podatkov sodelujočega izvoznika je treba opozoriti, da je obseg izvoza zadevnega izdelka iz Rusije v tretje države štirikrat presegel obseg izvoza v Unijo v OPP. Ugotovljeno je bilo, da so izvozne cene sodelujočega proizvajalca izvoznika za izvoz v tretje države v povprečju nižje od domačih prodajnih cen v Ruski federaciji, vendar so v povprečju višje od izvoznih cen za izvoz na trg Unije. Na podlagi tega se sklepa, da je izvozna prodaja na trge tretjih držav privlačnejša kot na trg Unije. V povezavi s tem se upošteva tudi že precej prej vzpostavljene prodajne poti s trgi Skupnosti neodvisnih držav (v nadaljnjem besedilu: SND).

(41)

V odzivu na končno razkritje je vložnik trdil, da so bile izvozne cene za ruske proizvajalce na tretjih trgih v resnici nižje od izvoznih cen za Unijo. Navedena je bila primerjava med povprečnimi izvoznimi cenami v Ukrajino in v nekatere evropske države, ki naj bi temeljila na ruskih carinskih statističnih podatkih. Izvirni podatki, na katerih je bila izvedena primerjava, niso bili priloženi. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je primerjava cenovnih razlik med ruskimi izvoznimi cenami za izvoz v Unijo in tistimi za izvoz na trge tretjih držav temeljila na preverjenih podatkih iz vprašalnika sodelujočega proizvajalca izvoznika. Ta primerjava cen je bila izvedena na ravni franko tovarna in je upoštevala razlike med vrstami proizvodov in ravnjo trgovanja. Povprečna cena, ki jo je predložil vložnik, ne odraža kompleksnosti cenovnih komponent in razponov na trgu železnih ali jeklenih vrvi in kablov, ki izhaja iz števila različnih izdelkov in različnih ravni trgovanja. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(42)

Ista stran je trdila, da raven obsega izvoza industrije Unije v Rusko federacijo v tem primeru ni bistvena, ter opozorila na povečan uvoz iz Ljudske republike Kitajske v Rusko federacijo, ki bi ga bilo potrebno upoštevati pri analizi, saj predstavlja konkurenčno nevarnost za prisotnost ruskih proizvajalcev na ruskem trgu in trgih SND. Dejstvo, da proizvajalci Unije ostajajo vodilni izvozniki na ruski trg, na tem mestu ni relevantno, saj med drugim potrjuje dejstvo, da ruski proizvajalci ne morejo proizvajati vseh vrst železnih ali jeklenih vrvi in kablov, za katere na ruskem trgu obstaja povpraševanje. Glede kitajskega izvoza v Rusko federacijo je treba upoštevati, da ta raste vzporedno s hitro rastjo povpraševanja na ruskem trgu. Podatki glede ravni cen kitajskega izvoza v Rusko federacijo in na trge SND ali značilnosti uvoženega izdelka v preiskavi, ki bi omogočili nadaljnjo analizo, niso bili posredovani. Končno je treba opozoriti, da so ruski proizvajalci glede na ruske carinske statistične podatke v OPP še vedno vodilni proizvajalci na domačem trgu železnih ali jeklenih vrvi in kablov ter da je celoten uvoz na ta trg predstavljal le približno 15 % ruskega trga železnih ali jeklenih vrvi in kablov. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(43)

Glede na zahtevek za pregled je proizvodna zmogljivost ruskih proizvajalcev izvoznika znašala 115 000 ton. Med preiskavo je vložnik v ponovni oceni navedel, da je ruska proizvodna zmogljivost med 220 000 in 250 000 tonami, vendar navedb ni podprl z dokazi. Raven proizvodne zmogljivosti vseh ruskih proizvajalcev zadevnega izdelka je bila določena na približno 158 000 ton na podlagi preverjenih podatkov sodelujočega izvoznika, podatkov, ki jih je predložil drugi znani proizvajalec, in podatkov iz zahtevka o tretjem proizvajalca. V zvezi s tem je treba upoštevati, da je proizvodna zmogljivost sodelujočega proizvajalca izvoznika v tem obdobju doživela strukturne prilagoditve, zaradi česar je bil en proizvodni obrat zaprt.

(44)

V odzivu na končno razkritje je ena stran trdila, da so bili nekateri stroji iz zaprte proizvodne delavnice premeščeni v drug proizvodni obrat sodelujočega proizvajalca. Vendar dokazi, ki bi podprli to trditev, niso bili priloženi. V zvezi s tem se potrdi, da podatki, zbrani med preiskavo, dokazujejo, da je sodelujoči proizvajalec v obravnavanem obdobju izvajal strukturne prilagoditve, ki so vključevale razrez nekaterih strojev na vseh treh lokacijah proizvodnje in zaprtje enega proizvodnega obrata. Hkrati ni mogoče izključiti, da so bili nekateri stroji iz zaprtih proizvodnih obratov premeščeni v preostale obrate. V nobenem primeru pa to dejstvo ne spreminja ocene proizvodne zmogljivosti tega proizvajalca ali Rusije v celoti, glede česar stranka ni ugovarjala. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(45)

V pomanjkanju natančnih podatkov o izkoriščenosti zmogljivosti tretjega proizvajalca se je na podlagi podatkov preostalih dveh proizvajalcev domnevalo, da je bila izkoriščenost zmogljivosti tretjega proizvajalca enaka izkoriščenosti zmogljivosti drugih dveh proizvajalcev, tj. 90 % v OPP. Ob upoštevanju navedenega je bilo sklenjeno, da je celotna neizkoriščena zmogljivost v Ruski federaciji znašala približno 17 000 ton. To je ustrezalo približno 8 % potrošnje Unije v OPP.

(46)

Na podlagi ugotovitev je mogoče skleniti, da pri izvozu iz Ruske federacije med OPP še obstaja damping in da bi se na trgu Unije ob ukinitvi sedanjih protidampinških ukrepov verjetno nadaljeval.

(47)

Vendar je treba izpostaviti naslednje točke. Prvič, obstoječo omejeno neizkoriščeno zmogljivost v Ruski federaciji bi lahko absorbiralo hitro naraščajoče povpraševanje na domačem trgu. Drugič, ruski proizvajalci nimajo zmogljivosti za proizvodnjo vseh vrst vrvi, zato je njihov konkurenčni pritisk na trgu Unije omejen. Tretjič, dva od treh znanih proizvajalcev izvoznikov v celoti nadzirata svoji hčerinski družbi v Uniji, ki proizvajata podobni izdelek. Na podlagi informacij, ki jih je posredovala hčerinska družba sodelujočega proizvajalca izvoznika, je razvidno, da se podobni izdelek, ki ga proizvaja hčerinska družba, prodaja predvsem na trgu Unije, medtem ko proizvajalec izvoznik proizvaja in prodaja svoj podobni izdelek večinoma za ruski trg. Poleg tega imajo ruski proizvajalci izvozniki močne komercialne povezave s trgi tretjih držav, zlasti trgi SND, ki so zanje privlačnejši, saj so cene, zaračunane na teh trgih, v povprečju višje kot cene, zaračunane v Uniji. Glede na to je bilo sklenjeno, da se uvoz zadevnega izdelka iz Ruske federacije v primeru izteka ukrepov verjetno ne bi občutno povečal.

(48)

Železne ali jeklene vrvi in kable je v OPP proizvajalo več kot trideset proizvajalcev Unije. Zato se šteje, da proizvodnja teh proizvajalcev (določena na podlagi informacij, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci, za druge proizvajalce Unije pa na podlagi podatkov, ki jih je predložil vložnik) predstavlja proizvodnjo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(49)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 12, je bil zaradi velikega števila proizvajalcev Unije izbran vzorec. Za analizo škode so bili kazalniki škode določeni na naslednjih dveh ravneh:

(50)

Potrošnja Unije se je med letom 2009 in OPP povečala za 8 %, in sicer s 195 426 ton na 211 380 ton.

(51)

Glede na podatke Eurostata se je obseg uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Ruske federacije med letom 2009 in OPP povečal z 2 005 ton na 2 343 ton. Kljub povečanju pa je obseg uvoza iz Ruske federacije nižji kot v zadnji preiskavi, ko je obseg uvoza znašal 2 908 ton za leto 2005 in 3 323 ton za obdobje od 1. julija 2005 do 30. junija 2006 (zadnji OPP). Poleg tega uvoz iz Rusije od konca OPP kaže padajoč trend (20 % zmanjšanje).

(52)

Tržni delež ruskega uvoza je znašal 1,03 % v letu 2009 in 1,11 % v OPP.

(53)

Uvozne cene so se v obravnavanem obdobju postopno povečale za 12 %.

(54)

Nelojalno nižanje prodajnih cen je bilo določeno z uporabo izvoznih cen sodelujočega ruskega proizvajalca brez protidampinške dajatve, pri čemer je bilo ugotovljeno, da sega od 54,7 % do 69,0 %, odvisno od vrste izdelka, s tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen 63,4 %. Glede na majhen obseg uvoza iz Ruske federacije in številne različne vrste železnih ali jeklenih vrvi in kablov je bilo nelojalno nižanje prodajnih cen mogoče določiti zgolj na podlagi zelo malo identičnih vrst izdelkov z majhnim obsegom (19,9 ton). Zato se šteje, da je stopnja nelojalnega nižanja cen zgolj indikativna.

(55)

Uvoz iz drugih držav razen Ruske federacije se je v obravnavanem obdobju povečal za 10,6 %, kar je več od povečanja potrošnje na trgu Unije (+ 8 %). Kljub temu, da so druge države, z izjemo Ruske federacije, povečale tržni delež v Uniji, se lahko šteje, da so ti deleži stabilni.

(56)

Glavne države izvoznice med OPP so bile Južna Koreja s 16 % tržnim deležem, sledile so LRK (1,78 %), Tajska (približno 1,65 %) in Ruska federacija (1,11 %, glej zgoraj), medtem ko je tržni delež industrije Unije znašal skoraj 60 %.

(57)

Skupne povprečne cene uvoza podobnega izdelka iz drugih držav so ostale stabilne in nespremenjene v obravnavanem obdobju in so bile nelojalno nižje od cen industrije Unije v povprečju za 57 %.

(58)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in pokazatelje, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(59)

Glede na to, da je bilo v zvezi z industrijo Unije uporabljeno vzorčenje, je bila škoda ocenjena na podlagi informacij, zbranih na ravni celotne industrije Unije (IU), (makroekonomski elementi, kot je določeno v uvodni izjavi 49), in na podlagi informacij, zbranih na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije (mikroekonomski elementi, kot je določeno v uvodni izjavi 49).

(60)

Proizvodnja IU se je povečala za 6 % med letom 2009 in OPP, tj. z 214 475 ton na 228 368 ton. V okviru povečane potrošnje (+ 8 %), kot je navedeno v uvodni izjavi 52, je industrija Unije obseg svoje proizvodnje povečala za 6 %.

(61)

Povečana potrošnja v Uniji (+ 8 %) je sprožila tudi povečanje obsega proizvodnje industrije Unije za 6 %.

(62)

Prodaja IU na trgu Unije se je med letom 2009 in OPP povečala za 7 %.

(63)

IU je v obravnavanem obdobju uspelo ohraniti relativno stabilen tržni delež, tj. 60 % leta 2009 in 59 % v OPP.

(64)

Med letom 2009 in OPP, ko se je potrošnja Unije povečala za 8 %, se je tudi obseg prodaje IU povečal za 7 %. Ne glede na to, da se je tržni delež industrije Unije rahlo zmanjšal, se lahko šteje, da je stabilen, medtem ko se je uvoz iz Ruske federacije rahlo povečal.

(65)

Medtem ko podatki vzorčenih proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju kažejo 5-odstotno povečanje zaposlenosti, je ta po podatkih vložnika na ravni celotne IU drugačna, saj kaže negativen trend, in sicer 6-odstotno zmanjšanje med letom 2009 in OPP.

(66)

Vpliv višine dejanske stopnje dampinga na IU (4,7 %), glede na nizek celoten obseg uvoza iz Ruske federacije in sorazmerno nizke stopnje dampinga, ni mogoče šteti za bistvenega.

(67)

Raven končnih zalog industrije Unije se je med letom 2009 in OPP zmanjšala.

(68)

Prodajne cene na enoto IU so se zvišale za 8 % med letom 2009 in OPP. Tak razvoj cen je povezan z dejstvom, da je IU uspelo prenesti povečanje proizvodnih stroškov (za 8 %) na uporabnike. Povezan je tudi s postopnim prehodom IU na proizvodnjo železnih ali jeklenih vrvi in kablov večjega premera in s povečanjem proizvodnje vrvi za posebne namene.

(69)

Med letom 2009 in OPP se je povprečna plača na ekvivalent polnega delovnega časa povečala za 20 % v obravnavanem obdobju. Po prestrukturiranju nekaterih vzorčenih družb se je povečal delež belih ovratnikov v primerjavi s fizičnimi delavci v obravnavanem obdobju, kar se je odrazilo v višjih povprečnih stroških plače na zaposlenega.

(70)

Produktivnost delovne sile IU, merjena kot proizvodnja na ekvivalent polnega delovnega časa, porabljenega na leto, je bila v obravnavanem obdobju nestanovitna, saj se je leta 2010 zmanjšala, preden se je leta 2011 in v OPP povečala.

(71)

Naložbe v proizvodnjo železnih ali jeklenih vrvi in kablov so se v obravnavanem obdobju povečale za 271 %, bile so znatne in so v OPP znašale skoraj 16 milijonov EUR. Vzorčeni proizvajalci v obravnavanem obdobju niso imeli težav pri zbiranju kapitala. Poleg tega je bilo možno velik del naložb financirati iz lastnih denarnih tokov.

(72)

Vzorčenim proizvajalcem je uspelo doseči dobiček v celotnem obravnavanem obdobju. Dobiček, dosežen med letom 2009 in OPP je bil kljub padcu glede na leto 2009 bistveno nad ciljnim dobičkom, in sicer 5 %, določenim v prvotni preiskavi.

(73)

Donosnost naložb, izražena kot celoten dobiček, ustvarjen iz dejavnosti na področju železnih ali jeklenih vrvi in kablov v odstotkih čiste knjigovodske vrednosti sredstev, neposredno in posredno povezanih s proizvodnjo železnih ali jeklenih vrvi in kablov, je sledila navedenemu trendu dobičkonosnosti v celotnem obravnavanem obdobju. Kljub zmanjšanju je ta delež še vedno precej visok.

(74)

Likvidnostni položaj je na splošno še vedno zelo pozitiven, kljub nekaterim poslabšanjem med letom 2009 in OPP, pri čemer do neke mere sledi trendu dobičkonosnosti v celotnem obravnavanem obdobju.

(75)

Večina kazalnikov kaže, da je industrija Unije prilagodila svojo proizvodnjo, s čimer se lažje sooča z novimi gospodarskimi okoliščinami in izkorišča priložnosti na trgu Unije in izven njega v segmentih, kjer je mogoče doseči visoke donose. Izboljšanje gospodarskih in finančnih razmer IU poleg uvedbe protidampinških ukrepov leta 2001 kaže, da so ukrepi učinkoviti in da je IU okrevala po učinkih preteklih dampinških praks.

(76)

V obravnavanem obdobju je IU bolj ali manj uspela ohraniti svoj tržni delež, cene so se povečale za 8 %, zaloge so ostale na primerni ravni, medtem ko sta se obseg proizvodnje in potrošnja povečala. IU je poslovala z dobičkom v celotnem obravnavanem obdobju, čeprav je bila raven dobička v OPP nižja kot leta 2009. Glede na navedeno je mogoče skleniti, da IU v obravnavanem obdobju ni utrpela materialne škode.

(77)

Preučilo se je tudi, ali bi lahko prišlo do ponovitve materialne škode, če bi bilo dovoljeno, da se ukrepi iztečejo. Zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, se ocenjuje, da ni verjetno, da se bo to zgodilo.

(78)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 54, so bile cene uvoza iz Ruske federacije nizke in so nelojalno nižale prodajne cene EU. Vendar se glede na majhen obseg primerjanih vrst izdelka šteje, da je stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen zgolj indikativna.

(79)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 51, je obseg uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Ruske federacije znašal 2 005 ton v letu 2009 in 2 343 ton med OPP, kar predstavlja tržni delež v višini 1,03 % in 1,11 %.

(80)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 43 in 45, je skupna zmogljivost ruskih proizvajalcev ocenjena na približno 158 000 ton, pri čemer je bila ta med zadnjo preiskavo ocenjena na 220 000 ton, kar je približna raven celotne potrošnje EU. Poleg tega kaže, da so neizkoriščene zmogljivosti trenutno omejene.

(81)

Med zadnjo preiskavo se je ocenilo, da ruski trg ni zmožen absorbirati ravni ponudbe. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 36, se je domača potrošnja železnih ali jeklenih vrvi in kablov v obravnavanem obdobju v Rusiji občutno povečala, in sicer za 38 %. Poleg tega javno dostopne gospodarske napovedi predvidevajo močno rast BDP v Ruski federaciji v prihodnjih letih. Kot je navedeno v uvodni izjavi 45, bo rastoč ruski trg verjetno lahko absorbiral ruske neizkoriščene zmogljivosti, pri čemer so ruske cene približno 11 % višje od izvoznih cen za izvoz v EU. Poleg tega so ruske izvozne cene za izvoz na druge trge, predvsem v države SND, v povprečju 5,6 % višje od izvoznih cen za izvoz v EU. Zato je malo verjetno, da bodo večje količine neizkoriščenih zmogljivosti ali obstoječa prodaja na donosnejših domačih trgih oziroma trgih držav SND preusmerjene na trg Unije.

(82)

Glede na navedeno se sklene, da razveljavitev ukrepov za uvoz s poreklom iz Ruske federacije najverjetneje ne bi povzročila ponovitve materialne škode IU v celoti.

(83)

Glede na navedeno bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz železnih ali jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ruske federacije, razveljaviti in sedanji postopek zaključiti v skladu s členom 9(2) in členom 11(2) osnovne uredbe.

(84)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog za razveljavitev obstoječih ukrepov za uvoz s poreklom iz Ruske federacije. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč. Pripombe je posredovala tudi zainteresirana stran, ki je zaprosila tudi za zaslišanje v navzočnosti pooblaščenca za zaslišanje, kar ji je bilo odobreno –