20.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/129

(1)

Unija za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter spodbujanje ustvarjanja novih delovnih mest v skladu s cilji strategije Evropa 2020 potrebuje sodobno in zelo zmogljivo infrastrukturo, ki bo prispevala k povezovanju in združevanju Unije ter vseh njenih regij, v prometnem, telekomunikacijskem in energetskem sektorju. Te povezave bi morale prispevati k izboljšanju prostega pretoka oseb, blaga, kapitala in storitev. Vseevropska omrežja bi morala olajšati čezmejne povezave, spodbuditi večjo ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter prispevati h konkurenčnejšemu socialnemu tržnemu gospodarstvu in boju proti podnebnim spremembam.

(2)

Z vzpostavitvijo Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), ki ga vzpostavlja ta uredba, naj bi spodbudili naložbe na področju vseevropskih omrežij in potencirali financiranje iz javnega in zasebnega sektorja, pri čemer bi se povečala pravna varnost in spoštovalo načelo tehnološke nevtralnosti. IPE bi moral omogočiti, da se v celoti izkoristijo sinergije med prometnim, telekomunikacijskim in energetskim sektorjem, kar bi povečalo učinkovitost ukrepanja Unije in omogočilo optimizacijo stroškov izvajanja.

(3)

Po ocenah Komisije bi bilo treba v vseevropska omrežja v prometnem, telekomunikacijskem in energetskem sektorju do leta 2020 vložiti sredstva v višini 970 milijard EUR.

(4)

Ta uredba za izvajanje IPE v obdobju od 2014 do 2020 določa finančna sredstva v višini 33 242 259 000 EUR v tekočih cenah, kar naj bi predstavljalo prednostni referenčni znesek za Evropski parlament in Svet v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 2. decembra 2013 o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (4).

(5)

Zaradi optimalne uporabe proračunskih sredstev, dodeljenih za IPE, bi Komisija po opravljeni vmesni oceni IPE morala imeti možnost, da predlaga prerazporeditev dodeljenih sredstev med prometnim, telekomunikacijskim in energetskim sektorjem. Za tak predlog bi se moral uporabljati letni proračunski postopek.

(6)

Znesek 11 305 500 000 EUR v tekočih cenah, prenesen iz Kohezijskega sklada, ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), bi se moral za prevzem proračunskih obveznosti za finančne instrumente v skladu s to uredbo uporabiti šele po 1. januarju 2017.

(7)

Vzpostavitev učinkovitih omrežij prometne in energetske infrastrukture je eden od 12 ključnih ukrepov, ki jih je opredelila Komisija v svojem Sporočilu z dne 13. aprila 2011 z naslovom "Akt za enotni trg – Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja – 'Skupaj za novo rast'".

(8)

Komisija se je zavezala, da v programe porabe Unije vključi podnebne spremembe in vsaj 20 % proračuna Unije usmeri v cilje, povezane s podnebjem. Zagotoviti je treba, da se pri pripravi, oblikovanju ter izvajanju projektov skupnega interesa spodbujajo ublažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter preprečevanje in obvladovanje tveganja. Infrastrukturne naložbe iz te uredbe bi ob upoštevanju posebnosti regij, prikrajšanih z vidika naravnih in demografskih danosti, zlasti najbolj oddaljenih in otoških regij, morale pomagati pri prispevanju k spodbujanju prehoda na nizkoogljično ter na na podnebne spremembe in naravne nesreče odporno gospodarstvo in družbo. IPE bi moral zlasti v prometnem in energetskem sektorju prispevati k doseganju srednje- in dolgoročnih ciljev Unije glede dekarbonizacije.

(9)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir (VFO) za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo (6) poudaril, da je treba zagotoviti hitro izvedbo Digitalne agende Unije ter nadaljevati prizadevanja za uresničitev cilja, da bo do leta 2020 vsem državljanom Unije, tudi v manj razvitih regijah, na voljo dostop do hitrega interneta. Evropski parlament je poudaril, da imajo naložbe v učinkovito prometno infrastrukturo ključno vlogo pri omogočanju, da bo Evropa ohranila svojo konkurenčnost in po krizi omogočila dolgoročno gospodarsko rast, ter da je vseevropsko prometno omrežje (TEN-T) bistveno za zagotavljanje ustreznega delovanja notranjega trga in prinaša pomembno evropsko dodano vrednost. Evropski parlament je prav tako izrazil prepričanje, da bi moral biti TEN-T ključna prednostna naloga v VFO ter da je v njem treba povečati sredstva za TEN-T. Poleg tega je Evropski parlament poudaril, da je treba čim bolj povečati učinek financiranja s strani Unije, ter izpostavil priložnosti, ki jih ponujajo Kohezijski sklad in evropski strukturni in naložbeni skladi ter finančni instrumenti za financiranje ključnih nacionalnih in čezmejnih evropskih prednostnih infrastrukturnih projektov na področju energetike, in tudi poudaril, da so na tem področju potrebna znatna sredstva iz proračuna Unije za finančne instrumente.

(10)

Za financiranje infrastrukture v čezmejnih regijah v okviru celovitega razvoja omrežij bi bilo treba spodbujati sinergije med finančnimi instrumenti v okviru IPE in drugimi sredstvi Unije.

(11)

Komisija je 28. marca 2011 sprejela belo knjigo z naslovom "Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu" (v nadaljnjem besedilu: bela knjiga). Cilj bele knjige je, da se emisije toplogrednih plinov (TGP) v prometnem sektorju do leta 2050 zmanjšajo za vsaj 60 % glede na leto 1990. Kar zadeva infrastrukturo, je cilj bele knjige, da se do leta 2030 vzpostavi popolnoma delujoče večmodalno jedrno omrežje TEN-T na ravni Unije. Interoperabilnost bi bilo mogoče povečati z inovativnimi rešitvami za izboljšanje združljivosti vključenih sistemov. Cilj bele knjige je tudi izboljšanje delovanja večmodalnih logističnih verig, tudi s pogostejšo uporabo energetsko učinkovitejših načinov prevoza. Zato določa naslednje pomembne cilje za politiko TEN-T: drugi načini prevoza bi morali do leta 2030 zamenjati 30 %, do leta 2050 pa več kot 50 % cestnega tovornega prevoza z razdaljami nad 300 km; dolžina obstoječega železniškega omrežja za visoke hitrosti bi se morala do leta 2030 potrojiti, do leta 2050 pa bi morala večina potniškega prometa na srednje razdalje potekati po železnici; do leta 2050 bi morala biti vsa letališča iz jedrnega omrežja povezana z železniškim omrežjem, vsa morska pristanišča pa z železniškim tovornim omrežjem in po možnosti s sistemom celinskih plovnih poti.

(12)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 6. julija 2010 o trajnostno naravnani prihodnosti prometa (7) poudaril, da je za učinkovito prometno politiko potreben izzivom ustrezen finančni okvir in da bi bilo treba zato povečati sedanje vire za promet in mobilnost; poleg tega je menil, da je treba oblikovati instrument za usklajevanje in optimizacijo uporabe različnih virov za financiranje na področju prometa ter vseh finančnih sredstev in mehanizmov, ki so na voljo na ravni Unije.

(13)

Svet je v sklepih z dne 11. junija 2009 o pregledu politike TEN-T ponovno potrdil, da je treba še naprej vlagati v prometno infrastrukturo, da bi zagotovili ustrezen razvoj TEN-T za vse načine prevoza kot temelj za notranji trg in konkurenčnost, ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije ter njeno povezanost s sosednjimi državami, s poudarkom na evropski dodani vrednosti, ki bi jo to prineslo. Svet je tudi poudaril, da mora Unija zagotoviti potrebna finančna sredstva za spodbujanje naložb v projekte TEN-T, zlasti pa, da je treba ustrezno finančno podporo iz proračuna za TEN-T, namenjeno prednostnim projektom, ki vključujejo pomembne čezmejne odseke in se bodo izvajali tudi po letu 2013, uskladiti z institucionalnimi omejitvami iz načrtovanja VFO. Po mnenju Sveta bi bilo treba pristope, ki temeljijo na javno-zasebnih partnerstvih v tej zvezi po potrebi še naprej razvijati in podpirati.

(14)

Na podlagi ciljev iz bele knjige je v smernicah TEN-T iz Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8) opredeljena infrastruktura TEN-T, so določene zahteve, ki jih mora izpolnjevati, ter ukrepi za njihovo izvedbo. Te smernice predvidevajo zlasti dokončanje jedrnega omrežja do leta 2030, z vzpostavitvijo nove infrastrukture ter precejšnjo nadgradnjo in obnovo obstoječe infrastrukture.

(15)

Na podlagi analize načrtov za prometno infrastrukturo držav članic Komisija ocenjuje, da je treba za naložbe v promet v obdobju 2014–2020 za celotno omrežje TEN-T nameniti 500 milijard EUR, od česar bo treba po ocenah 250 milijard EUR vložiti v jedrno omrežje TEN-T.

(16)

Zaradi zmanjšanja upravne obremenitve ter racionalizacije razvoja in uporabe železniške infrastrukture bi bilo treba, kjer je to ustrezno, zagotoviti geografsko uskladitev koridorjev za železniški tovorni promet, kakor so določeni v Uredbi (EU) št. 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (9) s koridorji jedrnega omrežja iz dela I Priloge I k tej uredbi ter pri tem upoštevati cilje zadevnih instrumentov. Za koridorje za železniški tovorni promet, vključno s spremembami njihove uskladitve, bi se morale uporabljati izključno določbe Uredbe (EU) št. 913/2010.

(17)

V okviru pregleda politike TEN-T, začetega februarja 2009, je bila ustanovljena posebna strokovna skupina, ki naj bi pomagala Komisiji ter obravnavala vprašanja strategije financiranja in možnosti financiranja za TEN-T. Strokovna skupina št. 5 je upoštevala izkušnje zunanjih strokovnjakov z različnih področij: upravljavcev infrastrukture, načrtovalcev infrastrukture, nacionalnih, regionalnih in lokalnih predstavnikov, okoljskih strokovnjakov, univerzitetnih raziskovalcev ter predstavnikov zasebnega sektorja. Končno poročilo strokovne skupine št. 5 (10), ki je bilo sprejeto julija 2010, vsebuje 40 priporočil, od katerih so bila nekatera upoštevana tudi v tej uredbi. V tem poročilu je med drugim priporočeno, da bi Komisija morala zagotoviti standardni okvir za združevanje nepovratnih sredstev Unije z javno-zasebnimi partnerstvi TEN-T, ki bi zajemal sredstva iz kohezijske politike in proračun TEN-T.

(18)

Glede na izkušnje z VFO (2007-2013) se nekatere države članice, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, soočajo z velikimi ovirami, zaradi katerih ne morejo pravočasno izvesti zapletenih čezmejnih projektov na področju prometne infrastrukture z evropsko visoko dodano vrednostjo in učinkovito uporabiti sredstev Unije. Da bi izboljšali dokončanje projektov – zlasti čezmejnih – na področju prometa z visoko evropsko dodano vrednostjo, bi bilo zato treba del dodeljenih sredstev Kohezijskega sklada (11 305 500 000 EUR) prenesti v okvir IPE za financiranje projektov na področju prometa v jedrnem prometnem omrežju ali projektov na področju prometa, povezanih s horizontalnimi prednostnimi nalogami, v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada. V začetni fazi bi bilo treba pri izbiri projektov, ki so upravičeni do financiranja, upoštevati nacionalne dodelitve v okviru Kohezijskega sklada. Komisija bi državam članicam, upravičenim do financiranja iz Kohezijskega sklada, morala pomagati pri njihovem prizadevanju, da pripravijo primerno število projektov, zlasti s krepitvijo institucionalne zmogljivosti zadevne javne uprave in z organizacijo dodatnih razpisov za zbiranje predlogov ob hkratnem zagotavljanju preglednega postopka za izbiro projektov.

(19)

Sredstva v višini 11 305 500 000 EUR, prenesena iz Kohezijskega sklada in namenjena izključno za porabo v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada, se ne bi smela uporabiti za financiranje ukrepov s sinergijami med prometnim, telekomunikacijskim in energetskim sektorjem, ki prispevajo k projektom skupnega interesa, izbranih na podlagi večsektorskih razpisov za zbiranje predlogov.

(20)

Za dejansko uresničitev ciljev IPE so bistvene institucionalne in upravne zmogljivosti. Komisija bi morala, kolikor je mogoče, na ustrezne načine podpreti načrtovanje in izvajanje projektov v zadevnih državah članicah.

(21)

V sporočilu z dne 17. novembra 2010 z naslovom "Prednostne naloge glede energetske infrastrukture za leto 2020 in pozneje – Načrt za integrirano evropsko energetsko omrežje" je Komisija opredelila prednostne koridorje, ki so potrebni za uresničitev ambicioznih ciljev Unije na področjih energetike in podnebja, z namenom, da bi do leta 2020 dokončno oblikovali notranji energetski trg, zagotovili zanesljivost oskrbe, omogočili vključevanje obnovljivih virov energije ter pripravili omrežja za nadaljnje zmanjševanje stopenj emisij CO2 v energetskem sistemu po letu 2020.

(22)

Za posodobitev in razširitev evropske energetske infrastrukture, čezmejno povezovanje omrežij ter dokočno rešitev problema energetske osamitve držav članic, da bi tako izpolnili cilje energetske in podnebne politike Unije, tj. konkurenčnost, trajnost in zanesljivost oskrbe na stroškovno učinkovit način, so potrebne velike naložbe. Po ocenah Komisije bi bilo treba v energetsko infrastrukturo do leta 2020 vložiti 1 000 milijard EUR, od tega približno 200 milijard EUR v infrastrukturo za prenos in skladiščenje električne energije in plina, ki naj bi bila evropskega pomena. Glede na navedbe v delovnem dokumentu služb Komisije z naslovom "Naložbene potrebe in zahteve financiranja za energetsko infrastrukturo" z dne 10. junija 2011, predloženem Svetu, obstaja nevarnost, da med projekti evropskega pomena zaradi ovir, povezanih z izdajanjem dovoljenj, regulacijo in financiranjem, ne bodo izvedene naložbe v višini približno 100 milijard EUR.

(23)

Zaradi nujnosti izgradnje energetske infrastrukture za prihodnost in znatnega povečanja obsega naložb v primerjavi s preteklimi trendi je treba spremeniti način podpiranja energetske infrastrukture na ravni Unije. Svet je v sklepih z dne 28. februarja 2011 potrdil, da so energetski koridorji prednostna naloga za Evropo.

(24)

Glede energetskega sektorja je Evropski svet 4. februarja 2011 pozval Komisijo, naj poenostavi in izboljša postopke za pridobitev dovoljenj ter si prizadeva za regulativni okvir, ki bo spodbuden za naložbe. Poudaril je, da bi moral večino naložb zagotoviti trg, pri čemer bi bili stroški povrnjeni s pristojbinami. Evropski svet je priznal, da je javno financiranje nujno za projekte, ki so potrebni s stališča zanesljive oskrbe in solidarnosti, ki ne morejo pritegniti financiranja udeležencev na trgu. Poudaril je tudi potrebo po posodobitvi in razširitvi evropske energetske infrastrukture ter čezmejni povezavi omrežij, s čimer bi se vzpostavila dejanska solidarnost med državami članicami, zagotovile nadomestne oskrbovalne in tranzitne poti ter viri energije in razvili obnovljivi viri energije, ki bi konkurirali tradicionalnim virom. Vztrajal je, da bi bilo treba do leta 2014 dokončno oblikovati notranji energetski trg, da bi omogočili prost pretok plina in električne energije, ter da po letu 2015 nobena država članica ne bi smela ostati brez dostopa do evropskih plinskih in električnih omrežij oziroma da njena energetska varnost ne bi smela biti ogrožena zaradi pomanjkanja ustreznih povezav. V prvih dveh letnih delovnih programih, sprejetih na podlagi te uredbe, bi bilo treba prednostno obravnavati projekte skupnega interesa in z njimi povezane ukrepe, katerih cilj je prekinitev energetske osamitve in odprava energetskih ozkih grl, da bi se tako približali dokončnemu oblikovanju notranjega energetskega trga.

(25)

V Uredbi (EU) št. 347/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (11) so določene prednostne naloge za vzpostavitev vseevropske energetske infrastrukture, ki bi jih bilo treba izvesti do leta 2020, da bi izpolnili cilje energetske in okoljske politike Unije; v njej so postavljena pravila za določanje projektov skupnega interesa, ki so potrebni za izvedbo teh prednostnih nalog, in določeni ukrepi na področju izdaje dovoljenj, vključevanja javnosti ter regulacije za hitrejšo in/ali lažjo izvedbo teh projektov, vključno z merili za upravičenost takšnih projektov do finančne pomoči Unije.

(26)

V telekomunikacijah se vse bolj uporablja infrastruktura, ki temelji na internetu, pri katerih infrastruktura širokopasovnih omrežij spodbuja uporabo digitalnih storitev pri celi vrsti dejavnosti v družbi. Internet postaja vodilna platforma za komunikacijo, sklepanje poslov, zagotavljanje javnih in zasebnih storitev ter socialno in kulturno kohezijo. Poleg tega računalništvo v oblaku in programska oprema kot storitev postajata novi paradigmi v računalništvu. Vseevropska razpoložljivost vseprisotnega hitrega internetnega dostopa in inovativnih digitalnih storitev je zato bistvena za gospodarsko rast in enotni trg.

(27)

Sodobna hitra internetna omrežja so ključna infrastruktura prihodnosti v smislu povezljivosti evropskih podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, ki želijo z uporabo računalništva v oblaku izboljšati svojo stroškovno učinkovitost. Da bi se izognili podvajanju infrastrukture, preprečili selitev zasebnih naložb, povečali zmogljivosti za ustvarjanje novih naložbenih možnosti in spodbujali izvajanje ukrepov za zmanjšanje stroškov, bi bilo treba sprejeti ukrepe, s katerimi bi izboljšali usklajevanje podpore Unije za širokopasovne povezave iz IPE in vseh drugih razpoložljivih virov, tudi z nacionalnimi širokopasovnimi načrti.

(28)

Strategija Evropa 2020 poziva k izvajanju Digitalne agende za Evropo, ki določa stabilen pravni okvir za spodbujanje naložb v odprto in konkurenčno internetno infrastrukturo velikih hitrosti in v povezane storitve. Stremeti bi morali k temu, da bo imela Evropa do leta 2020 najhitrejša širokopasovna omrežja na svetu, ki bodo temeljila na najsodobnejši tehnologiji.

(29)

Svet je 31. maja 2010 sklenil, da bi morala Unija zagotoviti potrebne vire za razvoj enotnega digitalnega trga, ki bo temeljil na hitrem in ultrahitrem internetu ter interoperabilnih aplikacijah, in priznal, da bi bile učinkovite in konkurenčne naložbe v širokopasovna omrežja naslednje generacije nujne za inovacije, izbiro potrošnikov in konkurenčnost Unije in bi lahko zagotovile večjo kakovost življenja prek izboljšanega zdravstvenega varstva, varnejšega prometa, novih medijskih priložnosti ter lažjega dostopa do blaga, storitev in znanja, zlasti čezmejno.

(30)

Zasebni sektor bi moral imeti vodilno vlogo pri postavitvi in posodabljanju širokopasovnih omrežij, v pomoč pa bi mu moral biti konkurenčen in naložbam prijazen regulativni okvir. Če zasebnih sredstev ni dovolj, bi morale države članice ustrezno ukrepati, da bi dosegle cilje iz Digitalne agende. Javna finančna pomoč za širokopasovna omrežja bi morala biti omejena na finančne instrumente za programe ali pobude v zvezi s tistimi projekti, ki jih zasebni sektor sam ne more financirati; kar bi moralo biti potrjeno s predhodno oceno, ki ugotavlja tržne nepopolnosti ali neoptimalne naložbene okoliščine.

(31)

Prav zato je bistveno spodbujati vseevropsko vzpostavitev hitrih in ultrahitrih širokopasovnih omrežij v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti ter omogočiti razvoj in vzpostavitev vseevropskih digitalnih storitev. Javne naložbe v hitra in ultrahitra širokopasovna omrežja ne smejo povzročiti izkrivljanja trga ali odvračati od naložb. Uporabljati bi jih bilo treba za privabljanje zasebnih naložb, vendar samo, kadar za naložbe ni tržnega interesa.

(32)

Omogočiti je treba več načinov izvajanja ter različne stopnje financiranja in finančne instrumente, da se zagotovita večja učinkovitost in učinek finančne pomoči Unije, spodbudijo zasebne naložbe ter se odzove na posebne zahteve posameznih projektov.

(33)

V uredbi o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture bodo opredeljena merila za dodelitev finančne podpore za projekte skupnega interesa v skladu s to uredbo.

(34)

Okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020 (12) bo med drugim osredotočen na spoprijemanje z družbenimi izzivi (npr. s pametnim, okolju prijaznim, dostopnim in integriranim prometom, varno, čisto in učinkovito energijo ter informacijsko in komunikacijsko tehnologijo za zdravje, upravo in trajnostni razvoj), da bi se s podporo dejavnostim, ki zajemajo celoten razpon od raziskav do trga, neposredno odzvali na izzive iz strategije Evropa 2020. Program Obzorje 2020 bo podpiral vse ravni v inovacijski verigi, zlasti dejavnosti, ki so bolj povezane s trgom, vključno z inovativnimi finančnimi instrumenti. IPE bo vzpostavil tesne sinergije s programom Obzorje 2020, da se zagotovita večji učinek financiranja Unije in usklajenost.

(35)

Komisija je v sporočilu z dne 20. julija 2010 z naslovom "Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011–2020" določila okvir za ukrepe politike v korist varne infrastrukture kot poglavitnega dejavnika za zmanjšanje števila smrtnih žrtev v cestnem prometu za 50 % do leta 2020. V okviru IPE bi bilo zato treba zagotoviti, da so prošnje za finančna sredstva Unije skladne z varnostnimi zahtevami, priporočili in cilji iz vseh zadevnih določb prava Unije o varnosti v cestnem prometu. Pri ocenjevanju uspešnosti IPE bi bilo treba upoštevati zmanjšanje števila smrtnih žrtev v cestnem omrežju Unije.

(36)

Unija in večina držav članic so podpisnice Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, v preostalih državah članicah pa postopek ratifikacije še poteka. V zvezi z izvajanjem zadevnih projektov je pomembno, da se v specifikaciji projektov upošteva dostopnost za invalide, kot je navedena v tej konvenciji.

(37)

Čeprav lahko velik delež naložb v okviru strategije Evropa 2020 zagotovijo trg in regulativni ukrepi, sta zaradi finančnih izzivov morda potrebna javno ukrepanje in podpora Unije v obliki nepovratnih sredstev in inovativnih finančnih instrumentov.

(38)

Za čimbolj učinkovito uporabo proračuna Unije bi nepovratna sredstva morala biti usmerjena predvsem v projekte, za katere zasebni sektor ne zagotovi zadostnega financiranja.

(39)

Projekti za železnice pri dodeljevanju nepovratnih sredstev v skladu s to uredbo ne bi smeli biti izvzeti, ker na podlagi Direktive 2012/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (13) ustvarjajo prihodke iz obveznih dajatev.

(40)

Fiskalni ukrepi v številnih državah članicah bodo ali so že spodbudili javne organe, da ponovno ocenijo svoje programe za naložbe v infrastrukturo. V tem okviru se šteje, da so javno-zasebna partnerstva učinkovito sredstvo za izvedbo infrastrukturnih projektov, ki zagotavljajo uresničitev ciljev politike, kot so boj proti podnebnim spremembam, spodbujanje uporabe alternativnih virov energije ter energetske učinkovitosti in učinkovite rabe virov, podpiranje trajnostnega prometa ter vzpostavitev širokopasovnih omrežij. Komisija se je v sporočilu z dne 19. novembra 2009 z naslovom "Aktiviranje zasebnih in javnih naložb za oživitev gospodarstva in dolgoročne strukturne spremembe: razvijanje javno-zasebnih partnerstev" zavezala, da bo z razširitvijo področja uporabe obstoječih finančnih instrumentov izboljšala dostop javno-zasebnih partnerstev do financiranja.

(41)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 19. oktobra 2010 z naslovom "Pregled proračuna EU" poudarila, da bi morala biti norma za projekte z dolgoročnim komercialnim potencialom ta, da se skladi Unije uporabljajo v partnerstvu s finančnim in bančnim sektorjem, zlasti z Evropsko investicijsko banko in javnimi finančnimi institucijami držav članic, pa tudi z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami in zasebnim finančnim sektorjem, tudi na nacionalni in regionalni ravni.

(42)

Finančne instrumente bi bilo treba uporabljati za odzivanje na posebne potrebe trga in za ukrepe z očitno evropsko dodano vrednostjo, ki so v skladu s cilji IPE, pri čemer tovrstni instrumenti ne bi smeli v celoti nadomestiti zasebnega financiranja. S temi instrumenti naj bi se povečal učinek finančnega vzvoda porabe proračuna Unije in dosegel večji multiplikacijski učinek v smislu privabljanja finančnih sredstev iz zasebnega sektorja. To je še posebej pomembno glede na težave pri dostopu do kreditov, omejitve javnih financ in nujnost, da se podpre okrevanje evropskega gospodarstva. Komisija bi morala pred sprejetjem odločitve o uporabi finančnih instrumentov opraviti predhodno oceno teh instrumentov, kot jo zahteva Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(43)

V strategiji Evropa 2020 se je Komisija zavezala k uporabi finančnih instrumentov Unije v okviru strategije stalnega financiranja, ki združuje financiranje Unije ter nacionalno javno in zasebno financiranje na področju infrastrukture. To temelji na utemeljitvi, da se lahko neoptimalne naložbene okoliščine in tržne nepopolnosti pogosto učinkoviteje obravnavajo s finančnimi instrumenti kot pa z nepovratnimi sredstvi.

(44)

V okviru IPE bi morali biti na voljo finančni instrumenti za spodbujanje znatne udeležbe vlagateljev iz zasebnega sektorja in finančnih institucij pri infrastrukturnih naložbah. Da bi bili finančni instrumenti dovolj privlačni za zasebni sektor, bi morali biti načrtovani in se izvajati tako, da se zagotovi poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena, pri čemer bi morali biti sposobni tudi prožnega odziva na ugotovljene potrebe po financiranju. Te instrumente bi bilo treba oblikovati na podlagi izkušenj pri izvajanju finančnih instrumentov v VFO (2007–2013), kot so Instrument za posojilna jamstva za projekte TEN-T, Sklad za financiranje na osnovi delitve tveganja, Evropski sklad za energetiko, podnebne spremembe in infrastrukturo 2020 (sklad Marguerite) ter Pobuda za projektne obveznice Evropa 2020.

(45)

Glede na rezultate predhodnih ocen in drugih zadevnih ocen, zlasti neodvisne ocene Pobude za projektne obveznice Evropa 2020 v letu 2015, bi bilo treba preučiti, kakšne so možnosti, da bi z inovativnimi finančnimi instrumenti, kot so projektne obveznice, podprli financiranje prometne infrastrukture z evropsko dodano vrednostjo.

(46)

Zaradi optimalne uporabe proračunskih sredstev, dodeljenih za IPE, bi morala Komisija na podlagi predhodne ocene, kot je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012, zagotoviti kontinuiteto vseh finančnih instrumentov, uvedenih v skladu z Uredbo (EC) št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (15), in instrumentom delitve tveganja za projektne obveznice, uvedenih v skladu s Sklepom št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), v okviru dolžniških in lastniških instrumentov iz te uredbe, ki naj bi sledili tem instrumentom in obveznicam.

(47)

Pri izbiri najučinkovitejše oblike finančne pomoči bi bilo treba ustrezno upoštevati posebnosti sektorjev in posameznih upravičenih projektov. Da bi v energetskem sektorju omogočili čimbolj učinkovito uporabo proračuna Unije in tako povečali multiplikacijski učinek finančne pomoči Unije, bi si Komisija morala v kar največji meri in ob upoštevanju tržne uveljavitve prizadevati za prednostno uporabo finančnih instrumentov, kadarkoli je to ustrezno, ob spoštovanju zgornje meje za uporabo finančnih instrumentov v skladu s to uredbo. Nosilce energetskih projektov bi bilo treba spodbujati, naj preučijo možnost uporabe finančnih instrumentov, preden zaprosijo za nepovratna sredstva za dela. Komisija bi pri tem morala nuditi ustrezno podporo, da bi zagotovila,da bi se finančni instrumenti čim več uporabljali.

(48)

Projekti skupnega interesa na področjih električne energije, plina in ogljikovega dioksida bi morali biti upravičeni do finančne pomoči Unije za študije, pod določenimi pogoji pa tudi do finančne pomoči Unije za dela, in sicer v obliki nepovratnih sredstev ali v obliki inovativnih finančnih instrumentov. Na ta način bo mogoče zagotoviti podporo po meri za tiste projekte skupnega interesa, ki v okviru obstoječega regulativnega okvira in pogojev na trgu ne pridejo v poštev. Pomembno je preprečiti vsakršno izkrivljanje konkurence na področju energetike, zlasti med projekti, ki prispevajo k izvajanju istega prednostnega koridorja Unije. S tako finančno pomočjo bi se morale razviti potrebne sinergije s sredstvi iz evropskih strukturnih in naložbenih skladov, ki bodo financirali pametna energetska distribucijska omrežja lokalnega in regionalnega pomena. Za naložbe v projekte skupnega interesa se uporablja tristopenjska logika. Prvič, trg bi moral imeti prednost pri naložbah. Drugič, če trg ne bi zagotovil naložb, bi bilo treba preučiti regulativne rešitve, po potrebi prilagoditi zadevni regulativni okvir in zagotoviti njegovo pravilno uporabo. Tretjič, če prva dva koraka ne bi zadostovala za zagotovitev potrebnih naložb pri projektih skupnega interesa, bi se finančna pomoč Unije lahko odobrila, če bi projekt skupnega interesa izpolnjeval veljavna merila za upravičenost.

(49)

V skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 347/2013 so vsi projekti skupnega interesa, ki spadajo v kategorije iz Priloge II.1, 2 in 4 navedene uredbe, upravičeni do finančne pomoči Unije v obliki nepovratnih sredstev za študije in finančnih instrumentov. Nepovratna sredstva za dela se lahko uporabijo za ukrepe, ki prispevajo k tistim projektom skupnega interesa, ki imajo v skladu s členom 14 Uredbe (EU) št. 347/2013 pomembne pozitivne zunanje učinke in niso poslovno donosni glede na poslovni načrt projekta in druge izvedene ocene, zlasti tiste, ki so jih opravili morebitni vlagatelji, posojilodajalci ali nacionalni regulativni organi.

(50)

Za zagotavljanje sektorske razpršenosti upravičencev do finančnih instrumentov in spodbujanje postopne geografske razpršenosti po državah članicah, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti državam članicam, upravičenim do sredstev iz Kohezijskega sklada, bi morala Komisija v partnerstvu z Evropsko investicijsko banko s skupnimi pobudami, kot sta Evropski strokovni center za javno-zasebna partnerstva in skupna pomoč pri pripravi projektov v evropskih regijah (Jaspers), zagotavljati podporo državam članicam pri oblikovanju ustreznega sklopa projektov, ki bi lahko bili primerni za projektno financiranje.

(51)

Finančni instrumenti v skladu s to uredbo bi morali biti usklajeni s pravili iz naslova VIII Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 in Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1268/2012 (17) ter s pravili najboljše prakse, ki se uporabljajo za finančne instrumente.

(52)

Kar zadeva pogoje za finančne instrumente, bi bilo morda treba v delovne programe vključiti dodatne zahteve, na primer za zagotovitev konkurenčnih trgov, skladno z razvojem politik Unije, tehnološkim razvojem in drugimi potencialno pomembnimi dejavniki.

(53)

Večletno načrtovanje podpore iz IPE bi moralo biti usmerjeno v podpiranje prednostnih nalog Unije, tako da bi zagotovili razpoložljivost potrebnih finančnih virov, usklajenost, preglednost in kontinuiteto skupnega ukrepanja Unije in držav članic. Za predloge, vložene po izvedbi prvega večletnega delovnega programa v prometnem sektorju, bi bilo treba za datum začetka upravičenosti stroškov določiti 1. januar 2014, da bi zagotovili kontinuiteto projektov, ki jih zajema že Uredba (ES) št. 680/2007.

(54)

Ker je za izvedbo nekaterih infrastrukturnih projektov potreben znaten proračun, bi bilo z določbami treba omogočiti, da bi bile proračunske obveznosti v zvezi s finančno pomočjo za nekatere ukrepe razdeljene na letne obroke.

(55)

Glede na sredstva, ki so na voljo na ravni Unije, se je za dosego želenega učinka treba osredotočiti na projekte z najvišjo evropsko dodano vrednostjo. Podpora bi zato morala biti usmerjena v jedrno omrežje in projekte skupnega interesa na področju sistemov upravljanja prometa, predvsem sisteme za upravljanje zračnega prometa, ki izhajajo iz nove generacije evropskega sistema upravljanja zračnega prometa (sistem SESAR) in za katere so potrebna proračunska sredstva Unije v znesku okrog 3 milijarde EUR, kot tudi v inteligentni prometni sistem (ITS), sistem spremljanja in nadzorovanja plovil (VTMIS), rečne informacijske storitve (RIS) in evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS). V energetskem sektorju bi morala biti finančna pomoč usmerjena v dokončno vzpostavitev notranjega energetskega trga, zagotavljanje zanesljive oskrbe, spodbujanje trajnostne naravnanosti, med drugim z zagotavljanjem prenosa električne energije iz obnovljivih virov iz obratov za proizvodnjo do središč povpraševanja in shranjevanja, ter v privabljanje javnih in zasebnih naložb. V telekomunikacijskem sektorju bi morala biti finančna pomoč usmerjena predvsem v projekte, ki bodo ustvarili povpraševanje po širokopasovnih omrežjih, vključno z izgradnjo evropske infrastrukture za digitalne storitve, ki bi morala nato spodbuditi naložbe v postavitev širokopasovnih omrežij.

(56)

V energetskem sektorju bi bilo treba predvidena proračunska sredstva glede na odziv trga prednostno dodeliti v obliki finančnih instrumentov. Projekti skupnega interesa v telekomunikacijskem sektorju bi morali biti upravičeni do finančne podpore Unije v obliki nepovratnih sredstev in javnih naročil za jedrne storitvene platforme, splošne storitve in horizontalne ukrepe. Dejavnosti na področju uvajanja širokopasovnih omrežij, vključno z dejavnostmi za ustvarjanje povpraševanja po teh omrežjih, bi morale biti upravičene do finančne podpore Unije v obliki finančnih instrumentov.

(57)

Glede na analizo, izvedeno v okviru ocene učinka v zvezi z Uredbo (EU) št. 347/2013, naj bi bilo na področju električne energije približno 100, na področju plina pa 50 projektov skupnega interesa, ki naj bi največ prispevali k izvajanju prednostnih koridorjev in območij strateške energetske infrastrukture. Poleg tega se na podlagi pričakovane prevladujoče vloge električne energije v evropskem energetskem sistemu v naslednjih dveh desetletjih ocenjuje, da bo glavnino finančnih sredstev za energetiko v okviru IPE treba nameniti za podporo projektom skupnega interesa na področju električne energije.Ob upoštevanju, da bo to oceno morda treba spremeniti, ko bo na voljo več informacij, in dejstva, da je treba zagotoviti spoštovanje Uredbe (EU) št. 347/2013, bi morala Komisija projektom na področju električne energije nameniti ustrezno pozornost, da bi zagotovila, da bo med letoma 2014 in 2020 glavnina finančne pomoči na voljo za te projekte, pri čemer bi bilo treba upoštevati odziv trga, kakovost in stopnjo razvitosti predlaganih ukrepov ter njihove potrebe po financiranju. Ta cilj ne pomeni posega v morebitno prerazporeditev razpoložljivih sredstev za projekte na področju energetike.

(58)

Komisija bi morala opraviti vmesno in naknadno oceno, da oceni uspešnost in učinkovitost financiranja ter njegov učinek na splošne cilje IPE in prednostne naloge strategije Evropa 2020, ter o tem poročati Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij. Komisija bi morala objaviti informacije o posameznih projektih v okviru IPE. Te informacije bi bilo treba posodabljati letno.

(59)

Kar zadeva promet in energetiko, je bil na podlagi sektorskih smernic, določenih v Uredbi (EU) št. 1315/2013 in Uredbi (EU) št. 347/2013, pripravljen seznam projektov, prednostnih koridorjev in območij, za katere bi se morala uporabljati ta uredba, pri čemer bi bilo treba ta seznam vključiti v Prilogo k tej uredbi. Kar zadeva promet, bi bilo treba zaradi upoštevanja morebitnih sprememb pri političnih prednostnih nalogah, tehnoloških zmogljivostih in prometnih tokovih na Komisijo prenesti pooblastila v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) za sprejemanje aktov o spremembah dela I Priloge in podrobni določitvi prednosti glede financiranja za ukrepe, upravičene do financiranja na podlagi člena 7(2), kar bi se moralo odražati tudi v delovnih programih.

(60)

Da bi upoštevali dejansko raven povpraševanja po financiranju v okviru specifičnih ciljev v prometnem sektorju in se ravnali po ugotovitvah vmesne ocene, bi bilo treba v skladu s členom 290 PDEU na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov o spremembi okvirnih odstotkov za posamezne specifične prometne cilje, če se izkaže, da je potrebno več kot 5-odstotno odstopanje od okvirne dodelitve za vsakega od specifičnih prometnih ciljev, kakor je določeno v delu VI Priloge I k tej uredbi. Okvirne dodelitve za specifične cilje v sektorju prometa ne preprečujejo, da se 11 305 500 000 EUR, prenesenih iz Kohezijskega sklada, v celoti porabi za projekte v zvezi z vzpostavljanjem jedrnega omrežja ali za projekte in horizontalne prednostne naloge, opredeljene v delu I Priloge I k tej uredbi.

(61)

Da bi upoštevali ugotovitve, sprejete na podlagi izvajanja IPE, vključno s tistimi iz vmesne ocene, bi bilo treba v skladu s členom 290 PDEU na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov o spremembi seznama splošnih usmeritev, ki se mora upoštevati pri določanju meril za dodelitev.

(62)

Pri sprejemanju delegiranih aktov v skladu s to uredbo je zlasti pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(63)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z večletnimi in letnimi delovnimi programi. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (18).

(64)

Finančni interesi Unije bi morali biti v celotnem ciklu izdatkov zaščiteni s sorazmernimi ukrepi, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, povračilom izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi izrekanjem kazni v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012. Evropski parlament bi moral biti obveščen o teh ukrepih.

(65)

Za zagotavljanje široke in poštene konkurence za projekte, ki se financirajo v okviru IPE, bi morala pogodbena oblika ustrezati ciljem in okoliščinam projekta. Da bi dosegli čim večjo gospodarnost in zagotovili čimbolj učinkovito izpolnitev pogodbe, bi bilo treba pogodbene pogoje oblikovati tako, da bi bila tveganja, povezana s pogodbo, pošteno porazdeljena. To načelo bi bilo treba uporabljati neodvisno od tega, ali se uporabi nacionalni ali pa mednarodni vzorec pogodbe.

(66)

Nekateri infrastrukturni projekti skupnega interesa, bi morda potrebovali povezavo s sosedskimi državami, državami predpristopnicami in drugimi tretjimi državami, ali pa bi jih morali prečkati. IPE bi moral omogočati poenostavljene načine za povezovanje in financiranje te infrastrukture, s čimer bi zagotovili usklajenost notranjih in zunanjih instrumentov proračuna Unije.

(67)

Če tretje države in subjekti s sedežem v tretjih državah sodelujejo pri ukrepih, ki prispevajo k projektom skupnega interesa, bi nepovratna sredstva morala biti na voljo le, če ukrepa ni mogoče v zadostni meri podpreti z drugimi oblikami pomoči v okviru IPE ali drugih programov Unije.

(68)

V skladu s pristopom iz člena 4(4) Uredbe (EU) št. 347/2013 se splošna usmeritev, na podlagi katere naj Komisija upošteva vpliv na družbo, podnebje in okolje, ki je opredeljena v delu V Priloge I k tej uredbi, ne bi smela uporabljati za področje energetike.

(69)

V telekomunikacijskem sektorju bi se splošna usmeritev, da naj se upošteva stimulativni učinek podpore Unije na javne in zasebne naložbe, morala uporabljati le za tiste infrastrukture digitalnih storitev, katerih namen je spodbuditi dodatne naložbe.

(70)

Splošna usmeritev,da naj se upošteva čezmejna razsežnost, se ne bi smela uporabljati v zvezi s širokopasovnimi omrežji, ker bodo vse naložbe v širokopasovne povezave, vključno s tistimi, ki se izvedejo znotraj meja države članice, izboljšale povezljivost vseevropskih telekomunikacijskih omrežij.

(71)

Sodelovanje držav Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta), ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o EGP) v IPE, bi moralo potekati v skladu s pogoji iz Sporazuma EGP. V ta namen bi bilo treba vse sektorje, ki jih zajema ta uredba, obravnavati kot ločene programe. Sodelovanje držav Efte v IPE bi bilo treba predvideti zlasti na področju telekomunikacij.

(72)

Kar zadeva promet, bi se za ugotavljanje upravičenosti projektov skupnega interesa v tretjih državah v skladu s to uredbo morali uporabljati informativni zemljevidi iz Priloge III k Uredbi (EU) št. 1315/2013. V tretjih državah, za katere v navedeni uredbi ni informativnih zemljevidov, bi projekti skupnega interesa morali biti upravičeni, če se z njimi že sodeluje z namenom, da bi se dogovorili o takšnih zemljevidih.

(73)

Ker ciljev te uredbe, in sicer usklajevanja, razvoja in financiranja vseevropskih omrežij, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lahko zaradi potrebe po njihovem usklajevanju bolje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(74)

Uredbi Sveta (ES) št. 380/2007 ter (ES) št. 67/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (19) bi bilo zaradi jasnosti treba razveljaviti.

(75)

Ta uredba bi morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije, da se zagotovi pravočasno sprejetje delegiranih in izvedbenih aktov na podlagi te uredbe –

(1)

"projekt skupnega interesa" pomeni projekt, opredeljen v Uredbi (EU) št. 1315/2013 ali v Uredbi (EU) št. 347/2013 ali v uredbi o smernicah za vseevropska omrežja na področju telekomunikacijske infrastrukture;

(2)

"čezmejni odsek" pomeni v prometnem sektorju odsek, ki zagotavlja neprekinjenost projekta skupnega interesa med najbližjima urbanima vozliščema na obeh straneh meje med državama članicama ali med državo članico in sosednjo državo;

(3)

"sosednja država" pomeni državo, ki sodi v okvir evropske sosedske politike, vključno s strateškim partnerstvom, politike širitve ter Evropskega gospodarskega prostora ali Evropskega združenja za prosto trgovino;

(4)

"tretja država" pomeni vsako sosednjo državo in vsako drugo državo, s katero lahko Unija sodeluje zaradi doseganja ciljev iz te uredbe;

(5)

"dela" pomeni nakup, dobavo in uporabo sestavnih elementov, sistemov in storitev, vključno s programsko opremo, načrtovanje, izvajanje gradnje in montaže projekta, tehnično potrditev montaže ter začetek uporabe projekta;

(6)

"študije" pomeni dejavnosti, potrebne za pripravo izvajanja projekta, kot so pripravljalne študije, študije kartiranja in izvedljivosti, študije v zvezi z ocenjevanjem, preskusi in vrednotenjem, tudi v obliki programske opreme, ter vse druge ukrepe za tehnično podporo, vključno s pripravljalnimi deli, potrebnimi za opredelitev in razvoj projekta ter za odločitev o njegovem financiranju, kot so raziskovalne dejavnosti na zadevnih lokacijah ter priprava finančnega svežnja;

(7)

"ukrepi za podporo programa" pomeni, na ravni IPE, vse spremljevalne ukrepe, ki so potrebni za njegovo izvajanje in izvajanje posamičnih sektorskih smernic, kot so storitve, zlasti zagotovitev tehnične pomoči, tudi za uporabo finančnih instrumentov, ter pripravljalne dejavnosti, dejavnosti izvedljivosti, usklajevanja, spremljanja, posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne neposredno za upravljanje IPE in uresničitev njegovih ciljev. Ukrepi za podporo programa vključujejo zlasti študije, sestanke, kartiranje infrastrukture, informacije, širjenje informacij, sporočanje in ozaveščanje, odhodke v zvezi z orodji in omrežji IT za izmenjavo informacij o IPE, skupaj z vsemi drugimi odhodki za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija in ki so lahko potrebni za upravljanje IPE ali izvajanje posamičnih sektorskih smernic. Ukrepi za podporo programa vključujejo tudi dejavnosti, ki so potrebne, da bi se zlasti v državah članicah, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada, lažje pripravili projekti skupnega interesa in tako pridobila sredstva v okviru te uredbe ali na finančnem trgu. Ukrepi za podporo programa po potrebi vključujejo tudi kritje stroškov izvajalske agencije, ki jo Komisija pooblasti za izvajanje posameznih delov IPE (v nadaljnjem besedilu: izvajalska agencija);

(8)

"ukrep" pomeni vsako dejavnost, ki velja za finančno in tehnično neodvisno, je časovno omejena in potrebna za izvajanje projekta skupnega interesa;

(9)

"upravičeni stroški" imajo isti pomen kot v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012;

(10)

"upravičenec" pomeni državo članico, mednarodno organizacijo, javno ali zasebno podjetje ali organ, ki je bil izbran za prejemanje finančne pomoči Unije v skladu s to uredbo in ureditvami, določenimi v ustreznem delovnem programu iz člena 17;

(11)

"izvajalski organ" pomeni javno ali zasebno podjetje ali organ, ki ga za izvajanje zadevnega ukrepa imenuje upravičenec, kadar je upravičenec država članica ali mednarodna organizacija. O tem imenovanju odloča upravičenec na svojo lastno odgovornost in, če imenovanje zahteva oddajo javnih naročil, v skladu z veljavnimi pravili Unije o javnih naročilih in tovrstnimi nacionalnimi pravili;

(12)

"celovito omrežje" pomeni prometno infrastrukturo, določeno v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(13)

"jedrno omrežje" pomeni prometno infrastrukturo, določeno v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(14)

"koridorji jedrnega omrežja" pomeni instrument za spodbujanje usklajenega vzpostavljanja jedrnega omrežja, kot je določeno v poglavju IV Uredbe (EU) št. 1315/2013 in v delu I Priloge I k tej uredbi;

(15)

"ozko grlo" v prometnem sektorju pomeni fizično, tehnično ali funkcionalno oviro, ki hromi sistem in s tem vpliva na neprekinjenost tokov na dolge razdalje ali čezmejnih tokov, odpraviti pa jo je mogoče z izgradnjo nove infrastrukture ali bistveno nadgradnjo obstoječe infrastrukture, zaradi česar bi se lahko stanje bistveno izboljšalo in s tem odpravilo omejitve ozkega grla;

(16)

"prednostna naloga" pomeni katerega koli od prednostnih koridorjev na področju električne energije, prednostnih koridorjev na področju plina in na prednostnih tematskih področjih, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 347/2013;

(17)

"telematske aplikacije" pomeni aplikacije, kot so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1315/2013;

(18)

"energetska infrastruktura" pomeni infrastrukturo, kot je opredeljena v Uredbi (EU) št. 347/2013;

(19)

"sinergija med sektorji" pomeni, da v vsaj dveh izmed sektorjev prometa, telekomunikacij in energetike iz te uredbe obstajajo podobni ali medsebojno dopolnjujoči se ukrepi, ki bi lahko na podlagi združevanja finančnih, tehničnih ali kadrovskih virov privedli do optimizacije stroškov ali rezultatov;

(20)

"izolirano omrežje" pomeni železniško omrežje države članice ali del tega omrežja, kot je opredeljen v Uredbi (EU) št. 1315/2013.

(a)

prispevati k pametni, trajnostni in vključujoči rasti v skladu s strategijo Evropa 2020 z razvijanjem sodobnih in visoko zmogljivih vseevropskih omrežij, ki upoštevajo pričakovane prihodnje prometne tokove in s tem koristijo celotni Uniji v smislu boljše konkurenčnosti na svetovnem trgu ter gospodarske, socialne in teritorialne kohezije na notranjem trgu in ustvarjati okolje, ki bi bilo s kombiniranjem finančnih instrumentov in neposredne podpore Unije, če bi bilo v primeru danih projektov takšno kombiniranje instrumentov možno, in ustreznim izkoriščanjem sinergij med sektorji ugodnejše za zasebne, javne ali javno-zasebne naložbe.

Doseganje tega cilja se meri na podlagi obsega naložb zasebnih, javnih ali javno-zasebnih partnerstev v projekte skupnega interesa in zlasti z obsegom zasebnih naložb v projekte skupnega interesa, izvedenih s finančnimi instrumenti iz te uredbe. Posebna pozornost je namenjena učinkoviti uporabi javnih naložb;

(b)

omogočiti Uniji doseganje trajnostnih razvojnih ciljev, vključno z najmanj 20-odstotnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov glede na raven iz leta 1990, 20-odstotnim izboljšanjem energetske učinkovitosti in povečanjem deleža energije iz obnovljivih virov na 20 odstotkov do leta 2020, ter tako prispevati k doseganju srednje- in dolgoročnih ciljev Unije v zvezi z dekarbonizacijo, hkrati pa zagotoviti večjo solidarnost med državami članicami.

(a)

odpravljanje ozkih grl, izboljšanje interoperabilnosti železniškega sistema, vzpostavitev manjkajočih povezav, zlasti pa izboljšanje čezmejnih odsekov. Doseganje tega cilja se meri:

(b)

dolgoročno zagotavljanje trajnostnih in učinkovitih prometnih sistemov zaradi priprave na pričakovane prihodnje prometne tokove in omogočanja dekarbonizacije vseh načinov prevoza s prehodom na inovativne nizkoogljične in energetsko učinkovite prometne tehnologije ob zagotavljanju čim večje možne varnosti. Doseganje tega cilja se meri:

(c)

optimiziranje združevanja in medsebojne povezave načinov prevoza ter izboljšanje interoperabilnosti prevoznih storitev, ob hkratnem zagotavljanju dostopnosti prometne infrastrukture. Doseganje tega cilja se meri:

(a)

povečanje konkurenčnosti s spodbujanjem nadaljnjega povezovanja notranjega energetskega trga ter čezmejne interoperabilnosti elektroenergetskih in plinskih omrežij. Doseganje tega cilja se meri naknadno na podlagi:

(b)

izboljšanje zanesljive oskrbe z energijo v Uniji.

Doseganje tega cilja se meri naknadno na podlagi:

(c)

prispevanje k trajnostnemu razvoju in varstvu okolja, med drugim z vključevanjem energije iz obnovljivih virov v prenosno omrežje ter razvojem pametnih energetskih omrežij in omrežij za transport ogljikovega dioksida.

Doseganje tega cilja se meri naknadno na podlagi:

(a)

prometni sektor: 26 250 582 000 EUR, od katerih se 11 305 500 000 EUR prenese iz Kohezijskega sklada, da se v skladu s to uredbo porabi samo v državah članicah, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada;

(b)

telekomunikacijski sektor: 1 141 602 000 EUR;

(c)

energetski sektor: 5 850 075 000 EUR.

(a)

ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa, in ukrepi za podporo programa, kakor so določeni v členu 7;

(b)

ukrepi za podporo programa, ki jih sestavljajo stroški za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju IPE, kar vključuje stroške, potrebne za prehod med IPE in ukrepi, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 680/2007, in sicer v višini največ 1 % finančnih sredstev; stroški izvajalske agencije so vključeni v to zgornjo mejo.

(a)

ukrepi za vzpostavitev jedrnega omrežja v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 1315/2013, vključno z uvajanjem novih tehnologij in inovacij v skladu s členom 33 navedene uredbe, ter izvajanje projektov in horizontalnih prednostnih nalog iz dela I Priloge I k tej uredbi;

(b)

ukrepi za vzpostavljanje celovitega omrežja v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 1315/2013, kadar takšni ukrepi prispevajo k vzpostavitvi manjkajočih povezav, pospeševanju čezmejnih prometnih tokov ali odpravljanju ozkih grl ter kadar ti ukrepi obenem prispevajo k razvoju jedrnega omrežja ali povezujejo koridorje jedrnega omrežja ali kadar takšni ukrepi prispevajo k uvajanju ERTMS na glavnih smereh koridorjev za tovorni železniški promet, kot je določeno v Prilogi k Uredbi (EU) št. 913/2010, in sicer do zgornje meje 5 % finančnih sredstev za promet, kot je določeno v členu 5 te uredbe;

(c)

študije za projekte skupnega interesa, kakor so opredeljeni v točkah (b) in (c) člena 8(1) Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(d)

študije za čezmejne prednostne projekte, kot so opredeljeni v Prilogi III k Sklepu št. 661/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta (22);

(e)

ukrepi za podporo projektov skupnega interesa, kot so opredeljeni v točkah (a), (d) in (e) člena 8(1) Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(f)

ukrepi za izgradnjo prometne infrastrukture na vozliščih jedrnega omrežja, tudi urbanih vozliščih, opredeljenih v členu 41 Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(g)

ukrepi za podporo sistemov telematskih aplikacij v skladu s členom 31 Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(h)

ukrepi za podporo storitev tovornega prometa v skladu s členom 32 Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(i)

ukrepi za zmanjšanje hrupa železniškega tovornega prometa, vključno z dodatnim opremljanjem obstoječega voznega parka v sodelovanju z npr. železniškim sektorjem;

(j)

ukrepi za podporo programa;

(k)

ukrepi za izvajanje varne in varovane infrastrukture v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. 1315/2013;

(l)

ukrepi za podporo pomorskih avtocest, kot je določeno v členu 21 Uredbe (EU) št. 1315/2013.

(a)

splošne storitve, jedrne storitvene platforme in ukrepi za podporo programa financirajo z nepovratnimi sredstvi in/ali naročili;

(b)

ukrepi na področju širokopasovnih omrežij financirajo s finančnimi instrumenti.

(a)

v zvezi z nepovratnimi sredstvi za študije: 50 % upravičenih stroškov;

(b)

v zvezi z nepovratnimi sredstvi za dela:

(c)

v zvezi z nepovratnimi sredstvi za sisteme in storitve telematskih aplikacij:

(a)

za ukrepe na področju splošnih storitev: 75 % upravičenih stroškov;

(b)

za horizontalne ukrepe, vključno s kartiranjem infrastrukture, medinstitucionalnim sodelovanjem in tehnično pomočjo: 75 % upravičenih stroškov.

(a)

ukrepe v zvezi z nepovratnimi sredstvi za študije;

(b)

ukrepe v zvezi z nepovratnimi sredstvi za dela:

(c)

ukrepe v zvezi z nepovratnimi sredstvi za sisteme in storitve telematskih aplikacij:

(d)

ukrepe v zvezi z nepovratnimi sredstvi za podporo novim tehnologijam in inovacijam za vse načine prevoza.

(a)

določijo posebni pogoji, kot je kraj izvedbe naročenih dejavnosti, kadar so taki pogoji ustrezno utemeljeni s cilji ukrepov in če taki pogoji ne kršijo načel javnega naročanja na ravni Unije in nacionalni ravni;

(b)

v okviru istega postopku odobri oddaja več javnih naročil ("več izvajalcev").

(a)

lastniški instrumenti, kot so investicijski skladi, namenjeni zagotavljanju tveganega kapitala za ukrepe, ki prispevajo k projektom skupnega interesa;

(b)

posojila in/ali jamstva, ki jih omogočajo instrumenti na osnovi delitve tveganja, vključno z mehanizmi izboljšave kreditne kvalitete projektnih obveznic, namenjenimi podpori posameznim projektom ali projektnim portfeljem, ki jih z lastnimi sredstvi izda finančna institucija s prispevkom Unije k rezervacijam in/ali dodelitvi kapitala.

(a)

zagotavljajo evropsko dodano vrednost;

(b)

so v skladu s cilji strategije Evropa 2020;

(c)

zagotavljajo učinek finančnega vzvoda pomoči Unije, kar pomeni, da je njihov namen aktivirati skupne naložbe, večje od vrednosti prispevka Unije, v skladu z vnaprej opredeljenimi kazalniki.

(a)

se projekti skupnega interesa v skladu z Uredbo (EU) št. 1315/2013, verjetno izvedejo v celoti ali delno v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020;

(b)

so spremembe skladne z merili upravičenosti, določenimi v členu 7 te uredbe;

(c)

vsi odseki iz dela I Priloge I k tej uredbi vsebujejo infrastrukturne projekte, ki jih je treba za njihovo realizacijo vključiti v večletni delovni program iz člena 17(3) te uredbe, brez spremembe trase koridorjev jedrnega omrežja.

(a)

so spremembe narejene v skladu z zahtevami iz Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012, vključno s predhodnim ocenjevanjem iz točke (f) člena 140(2) navedene uredbe, ter

(b)

so spremembe omejene na:

(i)

ocena pilotne faze pobude za projektne obveznice, izvedena leta 2015, je pozitivna in

(ii)

absorpcija finančnih instrumentov presega 8 % vrednosti pogodbenih obveznosti projekta.