28.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 353/51

(1)

Republika Poljska je z dopisom, ki ga je Komisija evidentirala 18. junija 2013, zahtevala dovoljenje, da v zvezi z določenimi cestnimi motornimi vozili in z njimi povezanimi izdatki uvede posebne ukrepe, ki odstopajo od točke (a) člena 26(1) in člena 168 Direktive 2006/112/ES (v nadaljnjem besedilu: ukrepi).

(2)

V skladu z drugim pododstavkom odstavka 2 člena 395 Direktive 2006/112/ES je Komisija z dopisom z dne 10. oktobra 2013 drugim državam članicam posredovala zahtevek za odstopanja. Komisija je z dopisom z dne 14. oktobra 2013 uradno obvestila Republiko Poljsko, da ima na voljo vse informacije, potrebne za presojo zahtevka.

(3)

Člen 168 Direktive 2006/112/ES določa, da ima davčni zavezanec pravico odbiti davek na dodano vrednost (DDV), obračunan pri dobavi blaga in storitev, ki jih prejme z namenom, da jih uporabi v svojih obdavčenih transakcijah. Točka (a) člena 26(1) navedene direktive vsebuje zahtevo, da je DDV potrebno obračunati, če se poslovno sredstvo uporablja za zasebno rabo davčnega zavezanca ali za zasebno rabo njegovih zaposlenih ali splošneje za druge namene kot za namene njegove dejavnosti.

(4)

Ukrep, za katerega je zaprosila Republika Poljska, odstopa od teh določb, tako da omejuje pravico do odbitka DDV na nakup, najem, izposojo ali zakup določenih cestnih motornih vozil in z njimi povezanih izdatkov ter davčnega zavezanca oprošča obračunavanja DDV na neposlovno rabo vozil, za katere se uporablja omejitev.

(5)

Neposlovno rabo motornih vozil je težko točno opredeliti, kadar pa je to izvedljivo, je zadevni postopek pogosto obremenjujoč. V skladu z zahtevanimi ukrepi bi bilo treba znesek DDV na izdatke, upravičene do odbitka za motorna vozila, ki se ne uporabljajo izključno za poslovne namene, z nekaterimi izjemami določiti pavšalno. Na podlagi trenutno razpoložljivih informacij Republika Poljska meni, da je stopnja 50 % upravičena. Hkrati je treba za preprečitev dvojnega obdavčenja zahtevo za obračunavanje DDV na neposlovno rabo vozila ukiniti, kadar zanj velja ta omejitev. Te ukrepe bi bilo mogoče utemeljiti s potrebo po poenostavitvi postopka za obračunavanje DDV ter potrebo po preprečevanju utaj z nepravilnim vodenjem evidenc in lažnimi davčnimi napovedmi.

(6)

Omejitev pravice do odbitka v skladu z ukrepi bi se morala uporabljati za DDV, ki se plača na nakup, nabavo znotraj Skupnosti, uvoz, najem ali zakup določenih cestnih motornih vozil in na z njimi povezane izdatke, vključno z nakupom goriva.

(7)

Določene vrste motornih vozil bi morale biti izključene iz področja uporabe ukrepov, saj se zaradi njihove narave ali vrste dejavnosti, za katero se uporabljajo, kakršna koli neposlovna raba šteje za zanemarljivo. Zato se ukrepov ne bi smelo uporabljati za vozila z več kot devetimi sedeži (vključno z voznikovim) ali katerih največja dovoljena masa presega 3 500 kg. Poleg tega se omejitev pravice do odbitka ne uporablja za DDV, obračunan za izdatke, ki so v celoti povezani z dejavnostjo davčnega zavezanca.

(8)

Te ukrepe o odstopanju bi bilo treba časovno omejiti, da se lahko ocenita njihova učinkovitost in ustrezen odstotek, saj predlagani odstotek temelji na začetnih ugotovitvah o poslovni rabi.

(9)

Če bi Republika Poljska menila, da je potrebno nadaljnje podaljšanje ukrepov po letu 2016, bi morala najpozneje do 1. aprila 2016 Komisiji predložiti poročilo o uporabi zadevnih ukrepov, vključno s pregledom uporabljenega odstotka, skupaj z zahtevkom za podaljšanje.

(10)

Komisija je 29. oktobra 2004 sprejela predlog za direktivo Sveta o spremembi Direktive Sveta 77/388/EGS (2), zdaj Direktiva 2006/112/ES, ki vključuje harmonizacijo kategorij izdatkov, za katere lahko velja izključitev od pravice do odbitka. V skladu s tem predlogom se lahko izključitev od pravice do odbitka uporabi za cestna motorna vozila. Ukrepi o odstopanju iz tega sklepa bi morali prenehati veljati na datum začetka veljavnosti takšne direktive o spremembi, če navedeni datum nastopi pred datumom prenehanja veljavnosti iz tega sklepa.

(11)

Odstopanje bo imelo zgolj zanemarljiv učinek na skupni znesek obračunanih davkov na stopnji končne potrošnje in ne bo negativno učinkovalo na lastna sredstva Unije, pridobljena iz DDV –