18.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 165/80

(1)

Sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (v nadaljnjem besedilu: LULUCF) v Uniji je neto ponor, s katerim se iz ozračja odvzame količina toplogrednih plinov, ki je enaka znatnemu deležu skupnih emisij toplogrednih plinov Unije. Dejavnosti LULUCF povzročajo antropogene emisije in odvzem toplogrednih plinov zaradi sprememb količine ogljika, shranjenega v rastlinstvu in tleh, ter emisije toplogrednih plinov, ki niso CO2. Povečana trajnostna raba pridobljenih lesnih proizvodov lahko znatno omeji emisije in poveča odvzem toplogrednih plinov iz ozračja. Emisije in odvzemi toplogrednih plinov, ki so posledica dejavnosti v sektorju LULUCF, se ne upoštevajo pri ciljih Unije za 20 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (3), ter Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (4), čeprav se delno upoštevajo pri zavezah Unije v zvezi s količinskim omejevanjem in zmanjševanjem emisij v skladu s členom 3(3) Kjotskega protokola (v nadaljnjem besedilu: Kjotski protokol) k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC), odobrenega z Odločbo Sveta 2002/358/ES (5).

(2)

V okviru prehoda na konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo do leta 2050 bi bilo treba celotno rabo zemljišč obravnavati celostno, LULUCF pa bi bilo treba obravnavati v okviru podnebne politike Unije.

(3)

Odločba št. 406/2009/ES od Komisije zahteva, da oceni načine za vključitev emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki so posledica dejavnosti, v zvezi z LULUCF, v zavezo Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pri čemer se zagotovi trajnost in okoljska celovitost prispevka tega sektorja ter natančno spremljanje in obračunavanje ustreznih emisij in odvzemov. Zato bi bilo treba v tem sklepu kot prvi korak določiti pravila za obračunavanje, ki se bodo uporabljala za emisije in odvzeme toplogrednih plinov v sektorju LULUCF, in s tem po potrebi prispevati k razvoju politik v smeri vključevanja sektorja LULUCF v zavezo Unije za zmanjšanje emisij, pri tem pa upoštevati okoljske pogoje v različnih regijah Unije, med drugim tudi najbolj gozdnatih deželah. Da bi se medtem zagotovilo ohranjanje in povečevanje zalog ogljika, bi bilo treba v tem sklepu tudi določiti, da morajo države članice zagotavljati informacije o svojih ukrepih za LULUCF za omejitev ali zmanjšanje emisij ter za ohranitev ali povečanje odvzemov toplogrednih plinov v sektorju LULUCF.

(4)

Ta sklep bi moral določiti obveznosti držav članic pri izvajanju teh pravil za obračunavanje in za zagotavljanje informacij o svojih ukrepih za LULUCF. Ta sklep ne bi smel določati obveznosti obračunavanja ali poročanja za zasebne stranke.

(5)

Sklep 16/CMP.1 konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola, sprejet na 11. konferenci pogodbenic UNFCCC decembra 2005 v Montrealu in Sklep 2/CMP.7 konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola, sprejet na 17. konferenci pogodbenic UNFCCC v Durbanu decembra 2011, določata pravila za obračunavanje v sektorju LULUCF od drugega ciljnega obdobja iz Kjotskega protokola naprej. Ta sklep bi moral biti popolnoma v skladu z navedenima sklepoma, da se zagotovi skladnost med notranjimi pravili Unije ter opredelitvami, načini, pravili in smernicami, dogovorjenimi v okviru UNFCCC, da bi se izognili kakršnemu koli podvajanju nacionalnega poročanja. V tem sklepu bi bilo treba upoštevati tudi posebnosti sektorja LULUCF v Uniji in obveznosti Unije kot samostojne pogodbenice UNFCCC in Kjotskega protokola.

(6)

Pravila za obračunavanje, ki se uporabljajo za sektor LULUCF v Uniji, ne bi smela povzročati dodatne upravne obremenitve. Zato ne bi smela obstajati nobena obveznost, da poročila, predložena v skladu z navedenimi pravili, vsebujejo informacije, ki se ne zahtevajo na podlagi sklepov konference pogodbenic UNFCCC in sestanka pogodbenic Kjotskega protokola.

(7)

Sektor LULUCF lahko prispeva k blažitvi podnebnih sprememb na več načinov, zlasti z zmanjševanjem emisij ter vzdrževanjem in povečevanjem ponorov in zalog ogljika. Da bi bili ukrepi, katerih cilj je predvsem povečanje sekvestracije ogljika, učinkoviti, je bistvena dolgoročna stabilnost in prilagodljivost skladišč ogljika.

(8)

Pri pravilih za obračunavanje LULUCF bi bilo treba upoštevati prizadevanja v kmetijskem in gozdarskem sektorju za večji prispevek sprememb pri uporabi zemeljskih virov k zmanjšanju emisij. Ta sklep bi moral določati pravila za obračunavanje, ki se bodo obvezno uporabljala za dejavnosti pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja, krčenja gozdov in gospodarjenja z gozdovi ter dejavnosti gospodarjenja s pašniki in polji, ob upoštevanju posameznih določb z namenom izboljšanja sistemov držav članic za poročanje in obračunavanje v prvem obračunskem obdobju. Ta sklep bi moral določati tudi pravila za obračunavanje, ki se bodo neobvezno uporabljala za dejavnosti obnove vegetacije ter osuševanja in ponovne vzpostavitve mokrišč. V ta namen bi morala Komisija racionalizirati in izboljšati podatke, ki jih zagotavljajo podatkovne baze Unije (Eurostat-Lucas, EGP-Corine Land Cover, itd.), ki obdelujejo zadevne informacije, da bi s tem pomagala državam članicam pri izpolnjevanju obveznosti obračunavanja, zlasti kar zadeva gospodarjenje s pašniki in polji, in, kadar je to na voljo, neobvezno obračunavanje dejavnosti obnove vegetacije ter osuševanja in ponovne vzpostavitve mokrišč.

(9)

Za zagotovitev okoljske celovitosti pravil za obračunavanje, ki se uporabljajo za sektor LULUCF v Uniji, bi morala ta pravila temeljiti na načelih obračunavanja iz Sklepa 2/CMP.7, Sklepa 2/CMP.6 konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola, sprejetega na 16. konferenci pogodbenic UNFCCC decembra 2010 v Cancunu in Sklepa 16/CMP.1. Države članice bi morale v skladu z usmeritvami v ustreznih smernicah Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) za nacionalne evidence toplogrednih plinov, vključno z metodologijami za obračunavanje emisij toplogrednih plinov, ki niso CO2, kot so bile sprejete v okviru UNFCCC, pripraviti in voditi obračune, ki zagotavljajo točnost, popolnost, doslednost, primerljivost in preglednost ustreznih informacij, uporabljenih pri ocenjevanju emisij in odvzemov v sektorju LULUCF.

(10)

Pravila za obračunavanje, ki temeljijo na sklepih 2/CMP.7 in 16/CMP.1 ne omogočajo obračunavanja učinka nadomestitve, ki nastopi pri uporabi pridobljenih lesnih proizvodov za energijo in kot surovine, ker bi to povzročilo dvojno obračunavanje. Vendar pa lahko taka uporaba precej prispeva k blažitvi podnebnih sprememb in zato so lahko med informacijami o ukrepih za LULUCF, ki jih zagotovijo države članice, tudi tiste o ukrepih za zamenjavo materialov in energetskih surovin z visokimi emisijami toplogrednih plinov z biomaso. Na ta način bi se povečala doslednost politike.

(11)

Za zagotovitev trdne osnove za prihodnje odločanje glede politike in optimizacijo rabe zemljišč v Uniji so potrebne ustrezne naložbe. Da bi bile te naložbe prednostno razvrščene po ključnih kategorijah, bi moralo biti državam članicam sprva dovoljeno, da iz obračunavanja izključijo določena skladišča ogljika. Vendar pa bi bilo treba dolgoročno preiti na celovitejše obračunavanje v sektorju, ki bi vključevalo vsa zemljišča, skladišča in pline.

(12)

Pravila za obračunavanje bi morala zagotoviti, da obračuni natančno odražajo spremembe emisij in odvzemov, ki jih povzroči človek. V zvezi s tem bi moral ta sklep določati uporabo posebnih metodologij v zvezi z različnimi dejavnostmi LULUCF. Emisije in odvzemi v zvezi s pogozdovanjem, ponovnim pogozdovanjem in krčenjem gozdov, so posledica neposrednih sprememb zemljišč, ki jih povzroči človek, zato bi jih bilo treba v celoti upoštevati. Upoštevajo se vse emisije in odvzeme v zvezi z gospodarjenjem s pašniki in polji, obnovo vegetacije ter osuševanjem in ponovno vzpostavitvijo mokrišč, pri čemer se pri izračunu sprememb emisij in odvzemov uporablja izhodiščno leto. Vendar pa so emisije in odvzemi, povezani z gospodarjenjem z gozdovi, odvisni od več naravnih okoliščin, strukture starostnih razredov ter preteklih in sedanjih načinov gospodarjenja. Z uporabo izhodiščnega leta ni mogoče odraziti teh faktorjev in iz tega izvirajočih cikličnih vplivov na emisije in odvzeme ali njihove medletne variacije. Zadevna pravila za obračunavanje, ki se uporabljajo za izračun sprememb emisij in odvzemov, bi morala namesto tega določati uporabo referenčnih ravni, da se izključijo učinki naravnih značilnosti in značilnosti, specifičnih za posamezno državo. Referenčne ravni ustrezajo ocenam letnih neto emisij ali odvzemov zaradi gospodarjenja z gozdovi na ozemlju države članice v letih, vključenih v vsako obračunsko obdobje, ter morajo biti določene pregledno v skladu s sklepoma 2/CMP.6 in 2/CMP.7. Referenčne ravni iz tega sklepa bi morale biti enake tistim, ki so bile odobrene v okviru postopkov UNFCCC. Če postanejo državi članici na voljo izboljšave metodologij ali podatkov v zvezi z določitvijo referenčne ravni, bi morala ta država članica izvesti ustrezne tehnične popravke, da se pri obračunavanju gospodarjenja z gozdovi vključijo posledice preračunov. Pravila za obračunavanje bi morala določati zgornjo omejitev za neto odvzeme pri gospodarjenju z gozdovi, ki jih je mogoče upoštevati v obračunih.

V primeru razvoja pravil za obračunavanje v zvezi z dejavnostmi, povezanimi z gozdovi, v okviru ustreznih mednarodnih postopkov, bi bilo treba preučiti posodobitev v tem sklepu predvidenih pravil za obračunavanje v zvezi z dejavnostmi, povezanimi z gozdovi, da bi zagotovili skladnost s tem razvojem.

(13)

Pravila za obračunavanje bi morala ustrezno izražati pozitiven prispevek shranjevanja toplogrednih plinov v lesu in proizvodih na podlagi lesa ter bi morala prispevati k večji uporabi gozdov kot vira v okviru trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter k večji rabi lesnih proizvodov.

(14)

V skladu s poglavjem 4.1.1 usmeritev za dobro prakso IPCC pri rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu se za dobro prakso šteje, da države poleg minimalne površine gozda navedejo minimalno širino, ki jo bodo uporabile za opredelitev gozda in enot zemljišča, na katerih se opravljajo dejavnosti pogozdovanja, ponovnega pogozdovanja in krčenja gozdov. Treba bi bilo zagotoviti skladnost med opredelitvijo, ki jo uporablja posamezna država članica pri poročanju v okviru UNFCCC in Kjotskega protokola, ter tem sklepom.

(15)

S pravili za obračunavanje bi bilo treba zagotoviti, da države članice v obračunih natančno odrazijo spremembe pri zalogi pridobljenih lesnih proizvodov, ko te nastopijo, da se zagotovijo spodbude za uporabo pridobljenih lesnih proizvodov z dolgim življenjskim ciklom. Funkcija razkroja prvega reda, ki se uporablja za emisije iz pridobljenih lesnih proizvodov, bi morala zato ustrezati enačbi 12.1 iz smernic IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006, ustrezne privzete vrednosti razpolovnih dob pa bi morale temeljiti na Preglednici 3a.1.3 usmeritev IPCC za dobro prakso pri rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu iz leta 2003. Države članice bi morale imeti možnost, da namesto tega uporabijo metodologije in vrednosti razpolovnih dob, specifične za posamezno državo, pod pogojem, da so te skladne z najnovejšimi smernicami IPCC.

(16)

Ker so medletna nihanja emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki so posledica kmetijskih dejavnosti, veliko manjša od nihanj, povezanih z gozdarskimi dejavnostmi, bi morale države članice obračunati emisije in odvzeme toplogrednih plinov zaradi dejavnosti gospodarjenja s polji in pašniki glede na svoje izhodiščno leto ali obdobje.

(17)

Osuševanje in ponovna vzpostavitev mokrišč zajemata emisije iz šotišč, ki shranjujejo velike količine ogljika. Emisije iz degradacije in osuševanja šotišč ustrezajo približno 5 % globalnih emisij toplogrednih plinov in so leta 2010 predstavljale med 3,5 in 4 % emisij Unije. Zato bi si morala Unija takoj, ko bo dosežen mednarodni dogovor o ustreznih smernicah IPCC, prizadevati za napredek pri obravnavanju tega vprašanja na mednarodni ravni, da bi se organi UNFCCC ali Kjotskega protokola dogovorili glede obveznosti priprave in vodenja letnih obračunov emisij in odvzemov, ki so posledica dejavnosti, ki sodijo v kategorije osuševanja in ponovne vzpostavitve mokrišč, in da bi to obveznost vključili v globalni sporazum o podnebju, ki naj bi bil dosežen najpozneje do leta 2015.

(18)

Naravne motnje, kot so požari v naravi, napadi žuželk in bolezni, izredni vremenski pojavi in geološke motnje, ki so izven nadzora države članice in ta nanje dejansko ne more vplivati, lahko povzročijo začasne emisije toplogrednih plinov v sektorju LULUCF ali lahko povzročijo reverzibilnost prejšnjih odvzemov. Ker je lahko ta reverzibilnost tudi posledica odločitev v zvezi z gospodarjenjem, kot so odločitve o sečnji ali zasajevanju dreves, bi bilo treba s tem sklepom zagotoviti, da se bo reverzibilnost odvzemov, ki jo povzroči človek, vedno natančno upoštevala v obračunih za LULUCF. Poleg tega bi bilo treba s tem sklepom državam članicam dati omejeno možnost, da iz svojih obračunov za LULUCF izključijo emisije zaradi motenj pri pogozdovanju, ponovnem pogozdovanju in gospodarjenju z gozdovi, na katere ne morejo vplivati, z uporabo ravni naravnega ozadja in pribitkov v skladu s Sklepom 2/CMP.7. Vendar način, na katerega države članice uporabljajo te določbe, ne bi smel povzročiti neupravičenega premajhnega obračunavanja.

(19)

Pravila o poročanju v zvezi z emisijami toplogrednih plinov in sporočanju drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami, vključno z informacijami o sektorju LULUCF, sodijo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije (6), zato ne sodijo v področje uporabe tega sklepa. Države članice bi morale v okviru svojih obveznosti obračunavanja iz tega sklepa spoštovati ta pravila o spremljanju in poročanju.

(20)

Zaključevanje obračunov LULUCF na letni osnovi bi vodilo v netočnost in nezanesljivost teh obračunov zaradi medletnih nihanj emisij in odvzemov, pogoste potrebe po ponovnem izračunu nekaterih sporočenih podatkov in dolgega obdobja, potrebnega za to, da spremenjene prakse gospodarjenja v kmetijstvu in gozdarstvu vplivajo na količino ogljika, shranjenega v rastlinah in tleh. Zato bi moral ta sklep določati obračunavanje na podlagi daljšega obdobja.

(21)

Države članice bi morale posredovati informacije o svojih sedanjih in prihodnjih ukrepih za LULUCF in določiti nacionalno ustrezne ukrepe za omejitev ali zmanjšanje emisij in ohranitev ali povečanje odvzemov v sektorju LULUCF. Te informacije bi morale vsebovati določene elemente, kakor so navedeni v tem sklepu. Poleg tega bi moral biti zaradi spodbujanja najboljše prakse ter sinergij z drugimi politikami in ukrepi v zvezi z gozdovi in kmetijstvom okvirni seznam ukrepov, ki so prav tako lahko vključeni v posredovanih informacijah, določen v Prilogi k temu sklepu. Komisija lahko zagotavlja usmeritve za olajšanje izmenjave primerljivih informacij.

(22)

Pri pripravi ali izvajanju ukrepov za LULUCF lahko države članice, kjer je to primerno, preučijo ali obstajajo priložnosti za spodbujanje kmetijskih investicij.

(23)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s posodobitvijo opredelitev, določenih v tem sklepu, v skladu s spremembami opredelitev, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola ali sporazumov, ki iz njiju izhajajo ali ju nadomeščajo; v zvezi s spremembo Priloge I, da se dodajo ali spremenijo obračunska obdobja, pri čemer se zagotovi, da ta obdobja ustrezajo zadevnim obdobjem, ki jih sprejmejo organi UNFCC ali Kjotskega protokola ali sporazumov, ki iz njiju izhajajo ali ju nadomeščajo, in so skladna z obračunskimi obdobji, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola ali sporazumov, ki iz njiju izhajajo ali ju nadomeščajo, in se uporabljajo za zaveze Unije v zvezi z zmanjšanjem emisij v drugih sektorjih; v zvezi s spremembo Priloge II s posodobljenimi referenčnimi ravnmi na podlagi določb iz tega sklepa; v zvezi s prilagoditvijo informacij iz Priloge III v skladu s spremembami opredelitev, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola ali sporazumov, ki iz njiju izhajajo ali ju nadomeščajo; v zvezi s spremembo Priloge V v skladu s spremembami opredelitev, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola ali sporazumov, ki iz njiju izhajajo ali ju nadomeščajo; in v zvezi s spremembo zahtev po informacijah v zvezi s pravili za obračunavanje pri naravnih motnjah, določenih v tem sklepu, zaradi upoštevanja sprememb aktov, ki jih sprejmejo organi UNFCCC ali Kjotskega protokola. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(24)

Ker ciljev tega sklepa, in sicer določitve pravil za obračunavanje, ki se uporabljajo za emisije in odvzeme, ki so posledica dejavnosti LULUCF, in za zagotavljanje informacij s strani držav članic o ukrepih za LULUCF, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi njihove narave same, in ker se te cilje zaradi obsega in učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Pri tem bi morala Unija spoštovati pristojnosti držav članic v okviru njihovih gozdarskih politik. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –

(a)

„emisije“ pomenijo antropogene emisije toplogrednih plinov iz virov v ozračje;

(b)

„odvzemi“ pomenijo antropogene odvzeme toplogrednih plinov po ponorih iz ozračja;

(c)

„pogozdovanje“ pomeni neposredno človeško povzročeno spremembo zemljišča, ki ni bilo gozd vsaj 50 let, v gozd z zasajevanjem, sejanjem in/ali spodbujanjem naravnih virov semen, ki ga povzroči človek, če je bila ta sprememba izvedena po 31. decembru 1989;

(d)

„ponovno pogozdovanje“ pomeni kakršno koli neposredno človeško povzročeno spremembo zemljišča, ki ni gozd, v gozd z zasajevanjem, sejanjem in/ali spodbujanjem naravnih virov semen, ki ga povzroči človek, omejeno na zemljišče, ki je bilo gozd, vendar je prenehalo biti gozd še pred 1. januarjem 1990, in je bilo ponovno spremenjeno v gozd v obdobju v obdobju po 31. decembru 1989;

(e)

„krčenje gozdov“ pomeni neposredno človeško povzročeno spremembo gozda v zemljišče, ki ni gozd, če je bila ta sprememba izvedena po 31. decembru 1989;

(f)

„gospodarjenje z gozdovi“ pomeni kakršno koli dejavnost, ki izhaja iz sistema praks, ki se uporabljajo za gozd, in vpliva na ekološke, gospodarske ali socialne funkcije gozda;

(g)

„gospodarjenje s polji“ pomeni kakršno koli dejavnost, ki izhaja iz sistema praks, ki se uporabljajo za zemljišče, na katerem se gojijo kmetijske poljščine, in za zemljišče pod praho ali zemljišče, ki se začasno ne uporablja za pridelavo poljščin;

(h)

„gospodarjenje s pašniki“ pomeni kakršno koli dejavnost, ki izhaja iz sistema praks, ki se uporabljajo za zemljišče, ki se uporablja za živinorejo, in je namenjena nadziranju ali vplivanju na količino in vrsto gojenih rastlin in vzrejenih živali;

(i)

„obnova vegetacije“ pomeni kakršno koli dejavnost, ki jo neposredno povzroči človek in je namenjena povečanju zalog ogljika na katerem koli zemljišču, velikem najmanj 0,05 hektara, z razširjanjem rastlinstva, če ta dejavnost ne pomeni pogozdovanja ali ponovnega pogozdovanja;

(j)

„zaloge ogljika“ pomenijo maso ogljika, shranjenega v skladiščih ogljika;

(k)

„osuševanje in ponovna vzpostavitev mokrišč“ pomeni kakršno koli dejavnost, ki izhaja iz sistema za osuševanje ali ponovno vzpostavitev mokrišč na zemljišču, ki je bilo po 31. decembru 1989 osušeno in/ali na katerem je bilo ponovno vzpostavljeno mokrišče in je veliko vsaj 1 hektar ter vključuje organska tla, če zadevna dejavnost ne pomeni katere koli druge dejavnosti, za katero so obračuni pripravljeni ali vodeni v skladu s členom 3(1), (2) in (3), ter če je osuševanje nižanje gladine podtalne vode, ki ga neposredno povzroči človek, in je ponovna vzpostavitev mokrišč delna ali popolna inverzija osuševanja, ki jo neposredno povzroči človek;

(l)

„vir“ pomeni kateri koli proces, dejavnost ali mehanizem, pri katerem se v ozračje izpuščajo toplogredni plini, aerosoli ali predhodniki toplogrednih plinov;

(m)

„ponor“ pomeni kateri koli proces, dejavnost ali mehanizem, s katerim se iz ozračja odvzamejo toplogredni plini, aerosoli ali predhodniki toplogrednih plinov;

(n)

„skladišče ogljika“ pomeni celoto ali del biogeokemične strukture ali sistema na ozemlju države članice, v katerem je shranjen ogljik, kateri koli predhodnik toplogrednega plina, ki vsebuje ogljik, ali kateri koli toplogredni plin, ki vsebuje ogljik;

(o)

„predhodnik toplogrednega plina“ pomeni kemično spojino, ki je vključena v kemijske reakcije, pri katerih nastaja kateri koli toplogredni plin iz člena 3(4);

(p)

„pridobljeni lesni proizvod“ pomeni kakršen koli proizvod iz lesa posekanih dreves, ki so bila odstranjena s sečišča;

(q)

„gozd“ pomeni zemljišče, opredeljeno z minimalnimi vrednostmi za velikost zemljišča, zastornost z drevjem ali enakovredno stopnjo poraščenosti in višino dreves, ki je na območju rasti lahko dosežena v času zrelosti, kakor je za vsako državo članico določeno v Prilogi V. Gozd vključuje zemljišča z drevesi, vključno s skupinami mladih naravno rastočih dreves, ali nasadi, ki še niso dosegli omenjenih minimalnih vrednosti zastornosti z drevjem, enakovredne stopnje poraščenosti ali minimalne višine, kakor je določeno v Prilogi V, vključno s katerim koli območjem, ki je običajno del gozda, vendar na njem začasno ni dreves zaradi človeških posegov, kot je sečnja, ali naravnih vzrokov, vendar za katero se lahko pričakuje, da bo ponovno pogozdeno;

(r)

„zastornost z drevjem“ pomeni delež določenega območja, ki je prekrito z vertikalno projekcijo obsega drevesnih krošenj, izražen v odstotkih;

(s)

„stopnja poraščenosti“ pomeni gostoto nepodrtih in rastočih dreves na gozdnem zemljišču, izmerjeno v skladu z metodologijo, ki jo določi država članica;

(t)

„naravne motnje“ pomenijo kateri koli neantropogeni dogodek ali okoliščino, ki povzroči znatne emisije v gozdovih in na pojav katerih zadevna država članica ne more vplivati, če ta država članica tudi po pojavu takšnih dogodkov ali okoliščin objektivno ne more znatno omejiti njihovega vpliva na emisije;

(u)

„raven naravnega ozadja“ pomeni povprečje emisij, ki jih povzročijo naravne motnje v določenem časovnem obdobju, brez skrajnih statističnih odstopanj, in se izračuna v skladu s členom 9(2);

(v)

„razpolovna doba“ pomeni število let, potrebnih za zmanjšanje količine ogljika, shranjenega v kategoriji pridobljenih lesnih proizvodov, za polovico njegove prvotne vrednosti;

(w)

„takojšnja oksidacija“ pomeni metodo obračunavanja, pri kateri se predvideva, da se celotna količina ogljika, shranjenega v pridobljenih lesnih proizvodih, izpusti v ozračje ob sečnji;

(x)

„sanitarna sečnja“ pomeni kakršno koli dejavnost sečnje, ki vključuje pridobivanje lesa in ki se še vedno lahko vsaj delno uporabi, z zemljišč, poškodovanih zaradi naravnih motenj.

(a)

pogozdovanje;

(b)

ponovno pogozdovanje;

(c)

krčenje gozdov;

(d)

gospodarjenje z gozdovi.

(a)

gospodarjenje s polji;

(b)

gospodarjenje s pašniki.

(a)

v obdobju 2016–2018 države članice do 15. marca vsako leto poročajo Komisiji o sistemih, ki so že vzpostavljeni in ki so še v pripravi, za oceno emisij in odvzemov, ki nastanejo pri gospodarjenju s polji in pašniki. Države članice bi morale poročati o tem, kako so ti sistemi usklajeni z metodologijami IPCC in zahtevami UNFCCC za poročanje o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov;

(b)

države članice pred 1. januarjem 2022 Komisiji vsako leto do 15. marca zagotovijo in predložijo začetne, predhodne in nezavezujoče letne ocene emisij in odvzemov, ki nastanejo pri gospodarjenju s polji in pašniki, pri čemer po potrebi uporabljajo metodologije IPCC. Države članice bi morale uporabljati vsaj metodologijo prvega reda, kakor je podrobno določena v ustreznih smernicah IPCC. Države članice naj te ocene uporabljajo pri določanju ključnih kategorij in razvoju ključnih metodologij drugega in tretjega reda, specifičnih za posamezno državo, za zanesljivo in točno ocenjevanje emisij in odvzemov;

(c)

države članice najpozneje do 15. marca 2022 predložijo svoje končne letne ocene za obračunavanje gospodarjenja s polji in pašniki;

(d)

država članica lahko za odložitev roka iz točke (c) zahteva odstopanje, kadar v časovnem okviru iz tega odstavka ni mogoče razumno določiti končnih ocen za obračunavanje gospodarjenja s polji in pašniki, iz najmanj enega od naslednjih razlogov:

Država članica, ki želi koristiti odstopanje, Komisiji do 15. januarja 2021 predloži utemeljeno zahtevo.

Kadar Komisija meni, da je zahteva upravičena, odobri odstopanje za obdobje največ treh koledarskih let od 15. marca 2022. V nasprotnem primeru zahteve ne odobri, pri čemer navede razloge za svojo odločitev.

Komisija lahko po potrebi zahteva, da država članica v razumnem roku, ki se določi, predloži dodatne informacije.

Šteje se, da je zahteva po odstopanju odobrena, kadar Komisija temu ne nasprotuje v šestih mesecih po prejemu prvotne zahteve države članice ali zahtevanih dodatnih informacij.

(a)

ogljikovega dioksida (CO2);

(b)

metana (CH4);

(c)

dušikovega oksida (N2O).

(a)

nadzemni biomasi;

(b)

podzemni biomasi;

(c)

stelji;

(d)

odmrlem lesu;

(e)

organskem ogljiku v tleh;

(f)

pridobljenih lesnih proizvodih.

(a)

skladišči ogljika in toplogrednimi plini;

(b)

območjem gospodarjenja z gozdovi;

(c)

pridobljenimi lesnimi proizvodi;

(d)

naravnimi motnjami.

(a)

papirja;

(b)

lesnih plošč in

(c)

žaganega lesa.

(a)

emisije v določenem letu obračunskega obdobja presežejo raven naravnega ozadja skupaj s pribitkom. Kadar je raven naravnega ozadja izračunana v skladu z metodo iz Priloge VII, je pribitek enak dvakratnemu standardnemu odklonu časovne vrste, ki se uporabi za izračun ravni naravnega ozadja. Kadar je raven naravnega ozadja izračunana z uporabo metodologije, specifične za posamezno državo, države članice opišejo način, na katerega je bil določen pribitek, če je tak pribitek potreben. Pri nobeni uporabljeni metodologiji se v obračunskem obdobju ne pričakujejo neto krediti;

(b)

države članice izpolnijo zahteve po informacijah iz odstavka 5 in o njih poročajo.

(a)

za preostalo obračunsko obdobje iz obračuna izključi vse nadaljnje odvzeme na zemljiščih, ki jih prizadenejo naravne motnje in na katerih so nastale emisije iz odstavka 3;

(b)

ne izključi emisij, ki so posledica dejavnosti pridobivanja in nujne sečnje, ki so potekale na takih zemljiščih po pojavu naravnih motenj;

(c)

ne izključi emisij, ki so posledica predpisanega zažiganja, ki je potekalo na takih zemljiščih v zadevnem letu obračunskega obdobja;

(d)

ne izključi emisij na zemljiščih, na katerih je potekalo krčenje gozdov po pojavu naravnih motenj.

(a)

da so bila opredeljena vsa zemljišča, ki so jih v zadevnem obračunskem letu prizadele naravne motnje, vključno z njihovo lokacijo, letom in vrstami naravnih motenj;

(b)

da na zemljiščih, ki so jih prizadele naravne motnje in v zvezi s katerimi so bile emisije izključene iz obračuna, v preostalem obračunskem obdobju ni potekalo krčenje gozda;

(c)

preverljive metode in merila, ki bodo uporabljeni za ugotavljanje krčenja gozda na teh zemljiščih v letih po obračunskem obdobju;

(d)

ukrepe, ki jih je država članica sprejela za upravljanje ali nadzor vpliva teh naravnih motenj, če je to izvedljivo;

(e)

ukrepe, ki jih je država članica sprejela za sanacijo zemljišč, ki so jih te naravne motnje prizadele, če je to mogoče.

(a)

opis preteklih trendov emisij in odvzemov, vključno, kadar je to možno, z zgodovinskimi trendi, kolikor jih je mogoče razumno rekonstruirati;

(b)

napovedi emisij in odvzemov za obračunsko obdobje;

(c)

analizo možnosti za omejitev ali zmanjšanje emisij in ohranitev ali povečanje odvzemov;

(d)

seznam najprimernejših ukrepov za upoštevanje nacionalnih okoliščin, vključno z okvirnimi ukrepi iz Priloge IV, če je to potrebno, vendar ne omejeno nanje, ki jih država članica načrtuje ali jih je treba izvesti, da bodo dosežene možnosti za ublažitev, kadar so te opredeljene v skladu z analizo iz točke (c);

(e)

obstoječe in načrtovane politike za izvajanje ukrepov iz točke (d), vključno s kvantitativnim ali kvalitativnim opisom pričakovanega vpliva teh ukrepov na emisije in odvzeme, ob upoštevanju drugih politik in ukrepov v zvezi s sektorjem LULUCF;

(f)

okvirne časovne načrte za sprejetje in izvajanje ukrepov iz točke (d).

(A)

kjer je C(1900) = 0.0

(B)

pri čemer je:

i= leto;

C(i)= zaloge ogljika v zalogi pridobljenih lesnih proizvodov na začetku leta i, Gg C;

k= konstanta razkroja prvega reda v enotah leto – (, pri čemer je HL vrednost razpolovnih dob zaloge pridobljenih lesnih proizvodov v letih);

Inflow(i)= vnos v zalogo pridobljenih lesnih proizvodov v letu i, Gg C, leto – 1;

ΔC(i)= sprememba zalog ogljika v zalogi pridobljenih lesnih proizvodov v letu i, Gg C, leto – 1.

Privzete vrednosti razpolovnih dob (HL):

(a)

Ukrepi v zvezi z gospodarjenjem s polji, kot so:

(b)

ukrepi v zvezi z gospodarjenjem s pašniki in njihovim izboljšanjem, kot so:

(c)

ukrepi za izboljšanje gospodarjenja s kmetijskimi organskimi tlemi, zlasti šotišči, kot so:

(d)

ukrepi za preprečevanje osuševanja in spodbujanje ponovne vzpostavitve mokrišč;

(e)

ukrepi v zvezi z obstoječimi ali delno osušenimi barji, kot so:

(f)

sanacija degradiranih zemljišč;

(g)

ukrepi v zvezi z gozdarskimi dejavnostmi, kot so:

(h)

preprečevanje krčenja gozdov;

(i)

krepitev varstva pred naravnimi motnjami, kot so požari, škodljivci in vremenske ujme;

(j)

ukrepi za zamenjavo energetskih surovin in materialov z visokimi emisijami toplogrednih plinov s pridobljenimi lesnimi proizvodi.

1.

Države članice za izračun ravni naravnega ozadja predložijo informacije o ravneh emisij, ki so jih naravne motnje povzročile v preteklosti. Države članice pri tem:

2.

Raven naravnega ozadja se izračuna za dejavnosti iz člena 3(1), za katere namerava država članica uporabiti določbe o naravnih motnjah, in sicer kot povprečje časovne vrste za obdobje 1990–2009, pri čemer se izključijo vsa leta, v katerih so bile zabeležene nenaravne ravni emisij, torej se izključijo skrajna statistična odstopanja. Ta se določijo na podlagi iteracije, kakor sledi: