This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32013D0320
Council Decision 2013/320/CFSP of 24 June 2013 in support of physical security and stockpile management activities to reduce the risk of illicit trade in small arms and light weapons (SALW) and their ammunition in Libya and its region
Sklep Sveta 2013/320/SZVP z dne 24. junija 2013 o podpori dejavnostim fizične zaščite in upravljanja zalog za zmanjšanje nevarnosti nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom v Libiji in njeni regiji
Sklep Sveta 2013/320/SZVP z dne 24. junija 2013 o podpori dejavnostim fizične zaščite in upravljanja zalog za zmanjšanje nevarnosti nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom v Libiji in njeni regiji
UL L 173, 26.6.2013, pp. 54–64
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(HR)
No longer in force, Date of end of validity: 14/09/2015; razveljavil 32015D1521
|
26.6.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 173/54 |
SKLEP SVETA 2013/320/SZVP
z dne 24. junija 2013
o podpori dejavnostim fizične zaščite in upravljanja zalog za zmanjšanje nevarnosti nedovoljene trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter pripadajočim strelivom v Libiji in njeni regiji
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 26(2) in člena 31(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Po ljudski vstaji v Libiji februarja 2011 in oboroženem spopadu, ki je sledil, se ta država sooča z velikimi količinami zalog konvencionalnega orožja in streliva, v katerih so številni neuporabni in nevarni kosi. Nenadzorovano širjenje osebnega in lahkega orožja ter streliva povzroča negotovost v Libiji, njenih sosedah ter širši regiji, kar zaostruje konflikt in ogroža pokonfliktno izgradnjo miru ter tako predstavlja resno grožnjo miru in varnosti. |
|
(2) |
Unija je zavezana, da z nadgradnjo svoje podpore libijskemu prebivalstvu v času konflikta in po njem še naprej sodeluje z Libijo na številnih področjih, vključno z varnostnim, ter da podpira proces prehoda v demokracijo, trajni mir in varnost. |
|
(3) |
Evropski svet je 15. in 16. decembra 2005 sprejel strategijo EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva ter trgovini z njim. V strategiji je zapisano, da je osebno in lahko orožje ter strelivo zaradi velikih zalog civilnim osebam, hudodelcem, teroristom in borcem lahko dosegljivo, poudarjeno pa je tudi, da je treba izvajati preventivne ukrepe za obvladovanje nedovoljene ponudbe klasičnega orožja in povpraševanja po njem. Izpostavljena je tudi Afrika, in sicer kot celina, ki so jo notranji spori, zaostreni zaradi destabilizirajočega dotoka osebnega in lahkega orožja, najbolj prizadeli. |
|
(4) |
Libija, Sudan, Srednjeafriška republika, Čad in Demokratična republika Kongo so 23. maja 2012 podpisali Kartumsko deklaracijo o nadzoru nad osebnim in lahkim orožjem v državah sosedah zahodnega Sudana. V navedeni deklaraciji so se Libija in druge podpisnice zavezale, da bodo skladno z mednarodnimi standardi med drugim okrepile nacionalne zmogljivosti in institucije za vzpostavitev in izvajanje celovitih strategij nadzora nad osebnim in lahkim orožjem, nacionalnih akcijskih načrtov in ukrepov, vključno s fizično zaščito in upravljanjem zalog osebnega in lahkega orožja ter streliva v državni lasti. |
|
(5) |
V Kartumski deklaraciji so regionalne in mednarodne organizacije pozvane, naj zagotovijo tehnično in finančno podporo, pri čemer naj bodo usklajene z mednarodno skupnostjo, da bi se lahko uresničili dogovori s konference v Kartumu z dne 22. in 23. maja 2012 ter izvajale vse na podlagi teh dogovorov temelječe dejavnosti in pobude za obvladovanje vprašanja osebnega in lahkega orožja v navedenih državah. |
|
(6) |
Libija je 18. junija 2004 ratificirala Protokol o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu. |
|
(7) |
Nemška agencija za mednarodno sodelovanje Deutsche Gesellschaft für internationale Zusammenarbeit (GIZ) Gmbh (v nadaljnjem besedilu: GIZ) je v procesu začetka projekta o nadzoru konvencionalnega orožja v Libiji. GIZ in libijski center za ukrepanje glede min, ki je del ministrstva za obrambo, sta se 2. maja 2012 dogovorila o poteku programa o ukrepanju glede min in nadzoru konvencionalnega orožja. Splošni "Program o nadzoru konvencionalnega orožja v Libiji" (v nadaljnjem besedilu: program) je sestavljen iz dveh posebnih modelov in ga sofinancirata Unija in nemško Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve. |
|
(8) |
Potrebno je zagotoviti, da bo Libija v največji možni meri odgovorna za izvajanje dejavnosti fizične zaščite in upravljanja zalog, kar je v skladu s ključnimi načeli nacionalne odgovornosti ter učinkovite krepitve moči lokalnih partnerjev. Zato je cilj programa, da bi v dejavnosti fizične zaščite in upravljanja zalog vključili ustrezne zainteresirane strani v Libiji, po potrebi tudi ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo, oborožene sile in druge ustrezne akterje. GIZ bo ključnim partnerjem v programu zagotovilo operativno podporo in strokovno svetovanje. |
|
(9) |
Program upošteva trenutne razmere v Libiji ter potrebo po vključevanju vseh zainteresiranih strani in morebitnih nacionalnih partnerjev že od vsega začetka. Njegov cilj je vzpostaviti partnerstvo z mednarodnimi nevladnimi organizacijami, ki so specializirane za ukrepanje glede min ter fizično zaščito in upravljanje zalog ter ki so svoje operativne zmogljivosti v Libiji že dokazale. Poudarek namenja spodbujanju regionalnega sodelovanja s sosednjimi državami. Unija meni, da bi finančna pomoč GIZ prispevala k zmanjšanju tveganj, povezanih z morebitnim nezakonitim širjenjem konvencionalnega orožja in streliva v Libijo in iz nje ter v njeni širši regiji – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. Unija se še naprej zavzema za mir in varnost v Libiji ter njeni širši regiji s podporo ukrepom za zagotavljanje stabilne fizične zaščite in upravljanja libijskih zalog orožja v lasti libijskih državnih ustanov, da bi zmanjšali nevarnost, ki jo za mir in varnost pomenita nezakonito širjenje in pretirano kopičenje osebnega in lahkega orožja ter pripadajočega streliva, vključno s podporo učinkovitemu multilateralizmu na regionalni ravni v tem okviru.
2. Dejavnosti, ki jih bo podprla Unija, imajo naslednje posebne cilje:
|
— |
pomagati libijskim državnim ustanovam pri pripravi nacionalne strategije in standardnih operativnih postopkov za fizično zaščito in upravljanje zalog; |
|
— |
podpreti libijske državne ustanove pri vzpostavitvi okvira usposabljanja glede problematike fizične zaščite in upravljanja zalog; |
|
— |
podpreti rehabilitacijo in varnostno upravljanje območij skladišč streliva upoštevajoč nacionalne standarde; |
|
— |
zagotoviti začasne skladiščne enote za zaloge konvencionalnega orožja in streliva; |
|
— |
podpreti preselitev tistih območij skladiščenja orožja, ki so na poseljenih območjih; |
|
— |
izvesti študijo izvedljivosti o možnostih zmanjšanja razpoložljivih zalog streliva z recikliranjem; |
|
— |
spodbuditi regionalno sodelovanje s sosednjimi državami pri vprašanjih fizične zaščite in upravljanja zalog; |
|
— |
vzpostaviti odporen sistem upravljanja tveganj za zagotavljanje rezultatov programa v hitro spreminjajočih se razmerah izvajanja. |
3. Da bi dosegli cilje iz odstavka 1, si Unija prizadeva za podporo libijskim državnim ustanovam pri rehabilitaciji nezavarovanih območij skladiščenja orožja, ki so bila med spopadi poškodovana, ter pri zagotavljanju stabilne fizične zaščite in upravljanja zalog orožja. Projekt se izvaja upoštevajoč načelo nacionalne odgovornosti s ciljem dolgoročne trajnosti. Zato so vse dejavnosti usklajene z zadevnimi libijskimi državnimi ustanovami in drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi. Projekt tudi spoštuje načelo, da se občutljivost za konflikte ne sme poslabšati.
Podroben opis navedenega projekta je v prilogi.
Člen 2
1. Za izvajanje tega sklepa je odgovoren visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: VP).
2. Tehnično izvajanje projekta iz člena 1(3) se zaupa Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) GmbH (v nadaljnjem besedilu: GIZ).
3. GIZ svoje naloge opravlja pod odgovornostjo VP. V ta namen se VP po potrebi dogovarja z GIZ.
Člen 3
1. Referenčni finančni znesek za izvajanje projekta iz člena 1 je 5 000 000 EUR. Skupni predvideni proračun za celotni projekt je 6 600 000 EUR; sofinancira ga nemško Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve.
2. Odhodki, ki se financirajo iz zneska, določenega v odstavku 1, se upravljajo v skladu s postopki in pravili, ki se uporabljajo za proračun Unije.
3. Komisija nadzira pravilno upravljanje odhodkov iz odstavka 1. V ta namen z GIZ sklene ustrezen sporazum. V njem je določeno, da GIZ zagotovi razpoznavnost prispevka Unije glede na njegov obseg.
4. Komisija si prizadeva skleniti sporazum iz odstavka 3 čim prej po začetku veljavnosti tega sklepa. Svet obvešča o vseh težavah v tem postopku in o datumu sklenitve sporazuma.
Člen 4
1. VP o izvajanju tega sklepa poroča Svetu na podlagi rednih poročil, ki jih pripravi GIZ. Ta poročila so podlaga za ocenjevanje, ki ga opravi Svet.
2. Komisija poroča o finančnih vidikih projekta iz člena 1.
Člen 5
1. Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
Pregleda in revidira se ob upoštevanju političnih razmer v Libiji najkasneje 24 mesecev po datumu sklenitve sporazuma iz člena 3(3).
2. Ta sklep preneha veljati 60 mesecev po datumu sklenitve sporazuma iz člena 3(3), razen če zaradi revizije, izvedene v skladu z odstavkom 2, ni sprejeta drugačna odločitev. Ne glede na navedeno preneha veljati šest mesecev po začetku njegove veljavnosti, če do takrat ni sklenjen noben sporazum.
V Luxembourgu, 24. junija 2013
Za Svet
Predsednica
C. ASHTON
PRILOGA
Program nadzora nad konvencionalnim orožjem v Libiji
1. OZADJE IN UTEMELJITEV
1.1 Ozadje
Med libijsko revolucijo leta 2011 je Gadafijev režim izgubil nadzor nad velikim delom svojih zalog konvencionalnega orožja. Do skladišč orožja so zato dobili dostop borci iz vrst opozicije, tako civilisti kot vojaki. Po koncu spopadov nadzor osrednjih oblasti nad zalogami orožja ni bil v celoti ponovno vzpostavljen, razširjanje orožja in trgovina z njim pa vplivata na konflikte v sosednjih regijah. Konvencionalno orožje je zašlo tudi v domove civilnega prebivalstva, kar je privedlo do tega, da je v libijski družbi v zasebni lasti veliko takšnega orožja. Poleg tega so območja okrog skladišč orožja in streliva, kmetijska zemljišča in javni prostori prekriti z eksplozivnimi ostanki vojne.
Po mnenju libijskih vladnih institucij obstaja nujna potreba po tesnejšem osrednjem nadzoru nad konvencionalnim orožjem in strelivom po vsej Libiji. Da bi učinkovito zagotavljale takšen nadzor, so libijske vladne institucije izpostavile potrebo po prenosu znanja, opremi in tehničnih zmogljivostih. Poleg tega libijskim organizacijam civilne družbe, ki delujejo na tem področju, primanjkuje finančnih sredstev in morajo izboljšati svoje tehnične zmogljivosti. Kot odziv na te izzive sta Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) GmbH (v nadaljnjem besedilu: GIZ).in vodstvo libijskega centra za ukrepanje glede min (v nadaljnjem besedilu: LMAC), ki deluje pod okriljem libijskega ministrstva za obrambo, dosegla dogovor o podpornem programu na področju nadzora nad konvencionalnim orožjem, vključno s fizično zaščito in upravljanjem zalog.
Na podlagi predloga projekta, ki ga je GIZ oktobra 2012 predložila nemškemu zveznemu zunanjemu ministrstvu, je slednje GIZ pooblastilo za izvajanje "Programa nadzora nad konvencionalnim orožjem v Libiji" (v nadaljnjem besedilu: program). Projekt se bo izvajal pet let (60 mesecev), razdeljen pa je v štiri faze. Skupni predvideni proračun projekta je 6 600 000 EUR, kar bo zagotovljeno s sofinanciranjem dveh donatorjev, nemškega zveznega zunanjega ministrstva in Unije. Prispevek nemškega zveznega zunanjega ministrstva znaša 160 000 EUR, prispevek Unije pa največ 5 000 000 EUR. Za upravljanje izvajanja je GIZ.
Dejavnosti so se začele izvajati 1. novembra 2012, zaključile pa se bodo 31. oktobra 2017. Zvezno zunanje ministrstvo bo krilo stroške modula za razvoj zmogljivosti, pa tudi morebitne stroške modula za fizično zaščito in upravljanje zalog, ki jih Unija ne bi bila pripravljena prevzeti.
Podpora se bo libijskim partnerjem nudila v obliki prenosa znanja, pri čemer bodo strokovnjaki dolgoročno in kratkoročno organizirali in izvajali specializirana usposabljanja, dobave materiala in opreme ter določenih finančnih prispevkov za izvajanje ukrepov s strani vladnih institucij in specializiranih agencij, vključno s subvencijami.
Dogovori o sodelovanju med GIZ in zveznim zunanjim ministrstvom so podrobneje obrazloženi v okvirnem sporazumu, ki sta ga ta partnerja podpisala leta 2005.
Dogovori o sodelovanju med GIZ in Komisijo bodo podrobneje obrazloženi v sporazumu, ki ga bosta podpisala GIZ in Komisija.
1.2 Utemeljitev podpore SZVP, prepoznavnost in vzdržnost
Nenadzorovano širjenje konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva v Libiji neposredno po dogodkih februarja 2011 v tej državi in pozneje je povečalo negotovost v Libiji, njenih sosednjih državah in na širšem območju, zaostrilo konflikte in upočasnilo izgradnjo miru po razrešitvi konfliktov ter s tem resno ogrozilo mir in varnost. Poleg tega strategija EU za boj proti nedovoljenemu kopičenju osebnega in lahkega orožja in pripadajočega streliva ter trgovini z njim izpostavlja Afriko, in sicer kot celino, ki so jo notranji spori, zaostreni zaradi destabilizirajočega dotoka osebnega in lahkega orožja, najbolj prizadeli. Unija se želi na te grožnje odzvati s podporo programu. S tem zagotavlja tudi doslednost svoje varnostne in razvojne politike. Unija je na podlagi svoje podpore prebivalcem Libije med konfliktom in po njem, zlasti podpore iz kratkoročne komponente instrumenta za stabilnost Danskemu svetu za begunce, organizaciji DanishChurchAid in svetovalni skupini za mine za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev ter okrepljeno ozaveščanje civilnega prebivalstva glede tveganj, povezanih z osebnim in lahkim orožjem in eksplozivnimi ostanki vojne, zavezana k nadaljnjemu sodelovanju z Libijo na številnih področjih, vključno z varnostnimi vprašanji.
Da bi v celoti izkoristila sredstva, ki so ji na voljo v okviru Unije in v njenih dvostranskih odnosih, bo Unija program podprla s skupnim sofinanciranjem, da bi lahko učinkovito namenila podporo s posredovanjem tehničnih in upravnih zmogljivosti in sistemov, pa tudi spodbudila uporabo postopkov skupnega spremljanja in vrednotenja ter računovodskih postopkov.
GIZ ima kot ena vodilnih organizacij na področju storitev mednarodnega sodelovanja za trajnostni razvoj dolgoletne izkušnje pri zagotavljanju svoje prepoznavnosti in prepoznavnosti svojih partnerjev. V ta namen ima lasten oddelek za komuniciranje, ki ima na voljo specializirana zunanja orodja za komuniciranje. Prepoznavnost Unije bo tako zagotovljena z ustreznim trženjem in oglaševanjem, pri čemer bo izpostavljena vloga Unije in zagotovljena preglednost njenih dejanj, posebne javnosti ali splošna javnost pa se bodo ozaveščale o razlogih za program, podpori Unije programu in rezultatih tovrstne podpore. Oglaševanje se lahko izvaja v obliki publikacij in poročil, dogodkov, fotografij, video dokumentacije itd. Na gradivu, pripravljenem v okviru projekta, bo vidno prikazana zastava Unije v skladu s smernicami Unije za ustrezno uporabo in prikaz zastave.
Namen projekta je doseganje vzdržnosti predvidenih ukrepov s svojo posebno strukturo in večstopenjskim pristopom. Zasnovan je kot srednjeročni petletni projekt, ki bi premostil vrzel med kratkoročnim nujnim ukrepanjem in dolgoročnimi projekti za pospeševanje trajnostnega razvoja. Libijski partnerji bodo od začetka vpleteni v pripravo projekta, pri čemer v največji mogoči meri zagotavljajo nacionalno odgovornost, po šestmesečnem prehodnem obdobju ob koncu projekta pa bodo po petih letih pripravljeni prevzeti polno odgovornost. GIZ bo poleg tega dejavna na različnih ravneh, tako da bo sodelovala z državnimi institucijami, nevladnimi organizacijami in civilno družbo ter mednarodnimi donatorji. Da bi zagotovili nadaljevanje projektnih dejavnosti v nestabilni državi, kot je Libija, je v projekt vključena komponenta obvladovanja tveganj. Trajnost ukrepov tudi po zaključku projekta se posebej spodbuja z vključevanjem elementov razvoja človeških zmogljivosti, institucionalnega razvoja in regionalnega povezovanja pri pripravi projekta. To pomeni, da bodo zmogljivosti povečane, da bodo libijske državne institucije v prihodnosti lahko izvajale zahtevane potrebne povezane pobude.
2. CILJI
2.1 Splošni cilj
Namen programa je podpreti libijske državne institucije pri izvajanju učinkovitega nacionalnega nadzora nad njihovim konvencionalnim orožjem in strelivom, zmanjšanju tveganja nezakonitega širjenja konvencionalnega orožja in pripadajočega streliva ter obvladovanju posledic libijskega oboroženega spopada na področju varnosti. S projektom se želi zlasti okrepiti libijske državne institucije in nevladne organizacije na področju nadzora nad konvencionalnim orožjem in strelivom. Z njim se bo pospešilo tudi regionalno sodelovanje.
2.2 Posebni cilji
|
(i) |
podpreti libijske državne institucije, zadolžene za pregled in usklajevanje na področčju nadzora nad konvencionalnim orožjem in ukrepanja glede min (v nadaljnjem besedilu: LMAC), pri izvajanju njihovih nalog; |
|
(ii) |
spodbujati libijske nevladne organizacije, dejavne na področju nadzora nad konvencionalnim orožjem in ukrepanja glede min, pri njihovih nalogah zagovarjanja in ozaveščanja ter tehničnih nalogah; |
|
(iii) |
podpreti libijske državne institucije, zadolžene za usklajevanje in nadzor na področju fizične zaščite in upravljanja zalog, pri razvoju, usklajevanju in izvajanju ukrepov fizične zaščite in upravljanja zalog; |
|
(iv) |
neposredno podpreti izvajanje dejavnosti upravljanja zalog, vključno s preseljevanjem območij skladiščenja s poseljenih območij, rehabilitacijo območij skladiščenja streliva v skladu z nacionalnimi standardi ter zagotavljanjem in namestitvijo začasnih skladiščnih enot za strelivo; |
|
(v) |
pospeševati regionalno sodelovanje, deljenje znanja ter vzajemno učenje glede fizične zaščite in upravljanja zalog ter širjenja in nedovoljenega kopičenja konvencionalnega orožja. |
3. PROJEKTNA MODULA IN PRIČAKOVANI REZULTATI
Projekt sestavljata dva posamezna modula:
|
3.1. |
modul za razvoj zmogljivosti (financira ga nemško zvezno zunanje ministrstvo) ter |
|
3.2. |
modul za fizično zaščito in upravljanje zalog (financira ga Unija) |
3.1 Modul za razvoj zmogljivosti (financira ga nemško zvezno zunanje ministrstvo)
Namen tega modula je okrepiti zmogljivosti libijskih državnih institucij, zadolženih za pregled in usklajevanje na področju nadzora nad konvencionalnim orožjem in ukrepanja glede min, ter libijskih nevladnih organizacij, ki sodelujejo pri nadzoru nad orožjem in ukrepanju glede min. To zajema spodbujanje organizacijskega razvoja, izboljšanje finančnega upravljanja in upravljanja kakovosti ter razvoj strokovnega znanja.
Ta modul v skladu s splošnimi cilji programa udejanja načelo nacionalne odgovornosti, njegov namen pa je s ciljem dolgoročne vzdržnosti okrepiti libijske institucije in zmogljivosti. Razvoj zmogljivosti se bo osredotočil na dve stvari. Pozornost bo najprej posvečena nacionalnemu organu za ukrepanje glede min v Libiji, namreč libijskemu centru za ukrepanje glede min kot delu ministrstva za obrambo. Druga prednostna naloga bodo libijske organizacije civilne družbe, ki sodelujejo pri dejavnostih odstranjevanja min in ozaveščanju.
Rezultat 1: Opredeljene in ovrednotene bodo potrebe po usposabljanju in LMAC, nacionalne libijske institucije, ki jo je libijsko ministrstvo za zunanje zadeve pooblastilo za pregled in usklajevanje na področju nadzora nad konvencionalnim orožjem in ukrepanja glede min. LMAC bo med drugim oblikoval strategije za krepitev institucionalnih zmogljivosti na področju organizacijskega razvoja ter finančnega upravljanja in upravljanja kakovosti.
|
Dejavnost 1 |
: |
Priprava in analiza ocene potreb v zvezi z institucionalnimi zmogljivostmi |
|
Dejavnost 2 |
: |
Priprava poslovnega načrta in sistema upravljanja kakovosti |
|
Dejavnost 3 |
: |
Oblikovanje okvirnega programa izobraževanja in usposabljanja osebja, zaposlenega na objektih skladiščenja orožja in streliva |
|
Dejavnost 4 |
: |
Podpora vzpostavitvi koordinacijskih pisarn partnerske institucije (LMAC) |
Izid:
|
— |
do konca 18. meseca trajanja projekta je bila izvedena in dokumentirana ocena potreb v zvezi z razvojem institucionalnih zmogljivosti LMAC; |
|
— |
do konca 30. meseca trajanja projekta je zadevna institucija (LMAC) pripravila poslovni načrt in postopek za upravljanje kakovosti; |
|
— |
zadevna institucija (LMAC) je bila do 30. meseca trajanja projekta ustrezno opremljena; |
|
— |
okvir usposabljanja je bil pripravljen v sodelovanju s partnersko institucijo (LMAC). |
Nadaljnji izid(i) teh dejavnosti bo(do) podrobneje pojasnjen(i) do konca 6. meseca trajanja projekta v sodelovanju z LMAC. Ob upoštevanju nedavne določitve partnerske institucije s strani libijskega ministrstva za zunanje zadeve bodo zadevni pokazatelji opredeljeni čim prej.
Rezultat 2: Določene in podrobno opredeljene bodo potrebe po usposabljanju in opremi libijskih nevladnih organizacij, ki delujejo na področju nadzora nad konvencionalnim orožjem in ukrepanja glede min. Okrepljene bodo zmogljivosti teh nevladnih organizacij, zlasti glede upravljanja, finančnega upravljanja in strokovnega znanja.
|
Dejavnost 1 |
: |
Usposabljanje na področju upravljanja in finančnega upravljanja. |
|
Dejavnost 2 |
: |
Ukrepi tehničnega usposabljanja na področju ukrepanja glede min. |
Izid:
|
— |
V letih 2013, 2014 in 2015 bodo izvedena tri usposabljanja v zvezi z upravljanjem nevladnih organizacij. |
3.2 Modul za fizično zaščito in upravljanje zalog (financira ga Unija)
|
Dejavnost 1 |
: |
Priprava nacionalne strategije in standardnih operativnih postopkov za fizično zaščito in upravljanje zalog |
|
Dejavnost 2 |
: |
Vzpostavitev okvira usposabljanja glede vprašanj fizične zaščite in upravljanja zalog |
|
Dejavnost 3 |
: |
Rehabilitacija in upravljanje varnosti območij skladiščenja streliva |
|
Dejavnost 4 |
: |
Zagotavljanje začasnih skladiščnih enot |
|
Dejavnost 5 |
: |
Preselitev območij skladiščenja streliva |
|
Dejavnost 6 |
: |
Možnosti reciklaže zalog streliva |
|
Dejavnost 7 |
: |
Regionalno sodelovanje pri vprašanjih fizične zaščite in upravljanja zalog |
|
Dejavnost 8 |
: |
Vzpostavitev odpornega sistema upravljanja tveganj |
3.2.1 Priprava nacionalne strategije in standardnih operativnih postopkov za fizično zaščito in upravljanje zalog
Cilji:
Ta dejavnost bo izboljšala usklajenost med libijskimi institucijami, ki sodelujejo pri upravljanju zalog, ter privedla do kakovostnejšega izvajanja postopkov upravljanja zalog, ob čemer se bo dvignila raven zaščite in varnosti zalog konvencionalnega orožja in streliva. Libijske državne institucije, zadolžene za usklajevanje in nadzor na področju fizične zaščite in upravljanja zalog, bodo lahko razvijale, usklajevale in izvajale ukrepe fizične zaščite in upravljanja zalog.
Opis:
|
— |
preučitev in pregled obstoječih nacionalnih strategij in standardnih operativnih postopkov na področjih, povezanih s fizično zaščito in upravljanjem zalog, ter izpeljava ugotovitev za pripravo nove nacionalne strategije in revidiranih standardnih operativnih postopkov; |
|
— |
razširjanje in preučitev ugotovitev ter grob oris nacionalne strategije v procesu vključujočega posvetovanja, pri čemer sodelujejo vse zadevne zainteresirane strani, med drugim npr. ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za obrambo, ministrstvo za zunanje zadeve, libijske oborožene sile, nacionalna garda in nacionalne nevladne organizacije; |
|
— |
zagotavljanje organizacijske podpore in tehničnega strokovnega znanja libijskemu organu, odgovornemu za pripravo nacionalne strategije in razvoj standardnih operativnih postopkov; |
|
— |
podpora nacionalni instituciji, odgovorni za zagotavljanje pregleda strategije in postopek doseganja soglasja z zadevnimi zainteresiranimi stranmi za dokončno vzpostavitev nacionalne strategije in standardnih operativnih postopkov glede fizične zaščite in upravljanja zalog. |
Izid:
|
— |
pripravljena je nacionalna strategija, ki zajema fizično zaščito in upravljanje zalog; |
|
— |
pripravljeni so standardni operativni postopki za fizično zaščito in upravljanje zalog. |
3.2.2 Vzpostavitev okvira usposabljanja glede vprašanj fizične zaščite in upravljanja zalog
Cilji:
Na podlagi teh dejavnosti bo osebje, zaposleno na objektih skladiščenja orožja in streliva, bolje usposobljeno, kar bo pripomoglo k povečani varnosti na teh območjih.
Opis:
|
— |
pregled ocen obstoječih potreb po usposabljanju na področjih, povezanih s fizično zaščito in upravljanjem zalog, ter izpeljava ugotovitev za oblikovanje novega okvira usposabljanja; |
|
— |
izvedba raziskave o obstoječih in načrtovanih tečajih usposabljanja glede fizične zaščite in upravljanja zalog pri partnerskih subjektih in institucijah usposabljanja; |
|
— |
spodbujanje procesa posvetovanja z zainteresiranimi stranmi, da bi pripravili grob oris in ključne cilje prihodnjega nacionalnega okvira usposabljanja glede fizične zaščite in upravljanja zalog; |
|
— |
spodbujanje priprave osnutka za okvir usposabljanja, ki ga oblikuje skupina, v kateri sodelujejo libijski in mednarodni strokovnjaki. Okvir usposabljanja bi moral zajemati opredelitev ciljne skupine, strategijo za način, kako doseči in izbrati ciljno skupino, pripravo učnega programa za usposabljanje, opredelitev metod usposabljanja, časovni okvir, organizacijo osebja, izračun stroškov, pa tudi pripravo dokumentacije in sistem ocenjevanja. |
Rezultat:
|
— |
izvajajo se delavnice v zvezi s procesom posvetovanja z zainteresiranimi stranmi in procesom priprav; |
|
— |
oblikovan je program usposabljanja. |
3.2.3 Rehabilitacija in upravljanje varnosti območij skladiščenja streliva
Cilji:
Občutno zmanjšanje nevarnosti za krajo, plenjenje in nepooblaščen dostop do območij skladiščenja konvencionalnega orožja in streliva.
Opis:
|
— |
pregled obstoječih raziskav v zvezi z območji skladiščenja streliva in poročil skupnosti o nezaščitenih odlagališčih orožja in streliva na poseljenih območjih ter priprava poročila z obrazloženimi rezultati pregleda; |
|
— |
spodbujanje določanja prednostnih nalog s strani ustreznih libijskih institucij glede izbire območij skladiščenja streliva, ki se rehabilitirajo, kot pilotni projekt; |
|
— |
naročilo študije o tehnični izvedljivosti in oblikovanje skupin za pripravo gradbenih del, zadolženih za pripravo stroškovno učinkovitih rehabilitacijskih možnosti; |
|
— |
spodbujanje prizadevanj za soglasje o tem, katera območja skladiščenja streliva naj se rehabilitirajo. V postopek odločanja bodo vključena naslednja izbirna merila: nacionalna prednostna obravnava pri izbiranju, varnostne grožnje za lokalno prebivalstvo, zagotavljanje dostopa s strani ustreznih varnostnih akterjev (vojaški sveti itd.), operacijske in finančne omejitve ter prednostna obravnava s strani skupnosti; |
|
— |
spodbujanje zunanjega izvajanja tehnične raziskave in oblikovanje formalnih pogojev ter spodbujanje postopka oddaje javnih naročil za ustrezne projekte rehabilitacije; |
|
— |
spodbujanje skupne ocene spremljanja in kakovosti; |
|
— |
spodbujanje razvoja koncepta zaščite in varnosti za pilotna območja skladiščenja streliva; |
|
— |
zagotavljanje varnostne opreme za pilotna območja skladiščenja streliva; |
|
— |
zagotavljanje usposabljanja osebja, potencialno zaposlenega v skladiščih. |
Rezultat:
|
— |
rehabilitirano je predvideno število objektov za skladiščenje streliva (število bo določeno na koncu prve faze). |
3.2.4 Zagotavljanje začasnih skladiščnih enot
Cilji:
Na podlagi te dejavnosti bo omogočen boljši nadzor izbranih libijskih zalog konvencionalnega orožja, s čimer se bo zmanjšala nevarnost kraje in izboljšala zaščita civilistov pred nenadzorovanimi eksplozijami.
Opis:
|
— |
naročilo raziskave v zvezi z morebitnimi kraji za začasne skladiščne enote in študije izvedljivosti glede stroškovno učinkovitih možnosti za vzpostavitev takšnih enot. Rezultati raziskave bodo obrazloženi v poročilu o tem, kje postaviti začasne skladiščne enote, in o njihovih tehničnih specifikacijah; |
|
— |
spodbujanje prizadevanj za soglasje o tem, kje zgraditi začasne skladiščne enote. V postopek odločanja bodo vključena naslednja izbirna merila: nacionalne prednostne naloge, varnostne grožnje za lokalno prebivalstvo, zagotavljanje dostopa s strani ustreznih varnostnih akterjev (vojaški sveti itd.), operativne in finančne omejitve ter prednostna obravnava s strani skupnosti; |
|
— |
spodbujanje zunanje izvedbe tehnične raziskave in oblikovanje formalnih pogojev ter spodbujanje postopka oddaje javnih naročil za ustrezne gradbene projekte; |
|
— |
spodbujanje skupne ocene spremljanja in kakovosti; |
|
— |
spodbujanje razvoja koncepta zaščite in varnosti za posamezno začasno skladiščno enoto; |
|
— |
zagotavljanje varnostne opreme za izbrane začasne skladiščne enote; |
|
— |
zagotavljanje usposabljanja osebja, potencialno zaposlenega v skladiščnih enotah. |
Rezultat:
|
— |
vzpostavljeno je predvideno število začasnih objektov za skladiščenje streliva (število bo določeno na koncu prve faze). |
3.2.5. Preselitev območij skladiščenja streliva
Cilji:
Z izvajanjem te dejavnosti bo mogoče izboljšati varnost območij skladiščenja in vzpostaviti boljše varnostne razmere na poseljenih območjih.
Opis:
|
— |
naročilo raziskave v zvezi z lokacijami v Libiji, ki bi jih bilo treba preseliti; |
|
— |
naročilo študije izvedljivosti in z njo povezanega poročila o stroškovno učinkovitih možnostih za prevoz/preselitev in o možnostih za lokacije, na katere bi lahko preselili območja skladiščenja streliva; |
|
— |
spodbujanje prizadevanj za soglasje o tem, katera območja skladiščenja streliva izbrati za preselitev. V postopek odločanja bodo vključena naslednja izbirna merila: nacionalne prednostne naloge, varnostne grožnje za lokalno prebivalstvo, zagotavljanje dostopa s strani ustreznih varnostnih akterjev (vojaški sveti itd.), operativne in finančne omejitve ter prednostna obravnava s strani skupnosti; |
|
— |
spodbujanje zunanjega izvajanja tehnične raziskave in oblikovanje formalnih pogojev ter spodbujanje postopka oddaje javnih naročil za ustrezne projekte preselitve/prevoza; |
|
— |
spodbujanje skupne ocene spremljanja in kakovosti. |
Rezultat:
|
— |
preseljeno je predvideno število objektov za skladiščenje streliva (število bo določeno na koncu prve faze). |
3.2.6 Možnosti reciklaže zalog streliva
Cilj:
Dokončanje študije izvedljivosti glede možnosti zmanjšanja razpoložljivih zalog streliva z reciklažo, s čimer bi spodbudili uničevanje konvencionalnega orožja.
Opis:
|
— |
priprava formalnih pogojev v sodelovanju z ustreznimi libijskimi organi; |
|
— |
spodbujanje mednarodnega postopka oddaje javnih naročil in izbire; |
|
— |
naročilo študije izvedljivosti; |
|
— |
spodbujanje skupnega nadzora kakovosti študije izvedljivosti; |
|
— |
seznanitev ustreznih libijskih zainteresiranih strani z rezultati študije; |
|
— |
omogočanje prevajanja in tiskanja študije. |
Rezultat:
|
— |
poročilo o študiji izvedljivosti o možnostih zmanjšanja razpoložljivih zalog streliva prek recikliranja; |
|
— |
delavnica za razširjanje rezultatov. |
3.2.7 Regionalno sodelovanje pri vprašanjih v zvezi s fizično zaščito in upravljanjem zalog
Cilj:
S to dejavnostjo se bo okrepilo regionalno sodelovanje in usklajevanje, s tem pa povečal obseg strokovnega znanja in zmogljivosti ustreznih državnih institucij in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z nadzorom nad konvencionalnim orožjem in upravljanjem zalog na tem območju.
Opis:
|
— |
podpora organiziranju največ dveh regionalnih dvodnevnih konferenc kot forumov za regionalni dialog, obveščanje, deljenje znanja in vzajemno učenje s trojnim pristopom: pomembni udeleženci iz državnih institucij i), tehnični izvajalci s področja upravljanja zalog ii) in nevladne organizacije iii); v okviru konferenc naj bi potekalo več predstavitev in delavnic; |
|
— |
spodbujanje postopka odločanja glede tem, obravnavanih v predstavitvah in na delavnicah; |
|
— |
spodbujanje določitve potencialnih udeležencev in govornikov ob pomoči EU, libijskih partnerjev in sosednjih držav; |
|
— |
spodbujanje oblikovanja formalnih pogojev in postopka oddaje družbe za vodenje konferenc, obveščanje javnosti in dokumentacijo. |
Rezultat:
|
— |
največ dve dvodnevni konferenci v dveh letih in pol z največ 45 udeleženci. |
3.2.8 Vzpostavitev odpornega sistema upravljanja tveganj
Cilj:
Spodbujati uspešno izvajanje projektnih dejavnosti, ki upoštevajo možnosti konflikta, v zapletenem, tveganju izpostavljenem okolju, v katerem med drugim obstajajo šibka javna varnost, številne oborožene skupine in spremenljive razmere glede varnostnih groženj.
Opis:
|
— |
oblikovanje projektnih smernic za načrtovanje programov, občutljivih za konflikte, v skladu s pristopom "ne škoditi", ki velja za takšno izvajanje dejavnosti projekta, da se čim bolj zmanjšajo nenamerni negativni učinki; |
|
— |
izvedba analize tveganja in ogroženosti ter oblikovanje koncepta varnosti, ki zaradi čim večje varnosti osebja in sredstev projekta vključuje standardne operativne postopke za program; |
|
— |
nenehno spremljanje tveganj na kraju samem in ogroženosti ter lokalne svetovalne storitve v zvezi s tveganji, namenjene osebju projekta in operacijam; |
|
— |
varnostna oprema za zaščito osebja in sredstev projekta; |
|
— |
oblikovanje orodja za prožno upravljanje projektov, da se v primeru poslabšanja varnostnih razmer, zlasti oddaljenih zmogljivosti upravljanja, zagotovi izvajanje projektov. |
Rezultat:
|
— |
koncept varnosti za tekoče projekte; |
|
— |
smernice za razvoj načrtovanja programov, ki upoštevajo možnosti konflikta; |
|
— |
svetovalec za upravljanje tveganj na kraju samem. |
4. IZVAJANJE
4.1 Splošna struktura
Na podlagi predloga projekta, ki ga je GIZ predložila zveznemu zunanjemu ministrstvu, jo je slednje oktobra 2012 pooblastilo za izvajanje modula za razvoj zmogljivosti v okviru "Programa nadzora nad konvencionalnim orožjem v Libiji". Dejavnosti so se začele izvajati 1. novembra 2012, zaključile pa se bodo 31. oktobra 2017. Unija bo omogočila širitev tega projekta s prispevkom, namenjenim dodatnemu modulu za fizično zaščito in upravljanje zalog, ki bo uveden hkrati z modulom za razvoj zmogljivosti. Dejavnosti se bodo začele izvajati leta 2013 in se bodo izvajale do oktobra 2017.
GIZ bo izvajala modula za razvoj zmogljivosti in za fizično zaščito in upravljanje zalog. V ta namen bo dolgoročno in kratkoročno zagotovila strokovnjake, sodelovala pa bo tudi z mednarodnimi in nacionalnimi partnerji, deloma na podlagi podizvajalskih dogovorov.
Glavni partner GIZ pri modulu za razvoj zmogljivosti je LMAC. Libijsko ministrstvo za zunanje zadeve je 17. decembra 2012 v verbalni noti nemškemu veleposlaništvu v Tripoliju potrdilo, da je LMAC kot libijska nacionalna institucija odgovoren za pregled in usklajevanje na področju nadzora nad konvencionalnim orožjem in ukrepanja glede min, ter pozdravilo program za nadzor nad konvencionalnim orožjem, ki ga bo izvedel GIZ.
GIZ je bila za izvajalsko agencijo za ta projekt izbrana na podlagi njenega specifičnega strokovnega znanja in mednarodnih izkušenj, predstavitve njene ocenjevalne misije v Libiji, ki jo je pripravila za Delovno skupino za globalno razoroževanje in nadzor nad oborožitvijo, ter njenih priporočil in predloga strategije ukrepanja, v kateri je med drugim predvideno, da bodo pri projektu sodelovale in bile zanj odgovorne vse ustrezne zainteresirane strani, posebna pozornost pa je namenjena trajnostnemu učinku.
4.2 Partnerji
Pri izvajanju dejavnosti programa v Libiji v okviru obeh modulov bodo sodelovali mednarodni partnerji. GIZ bo sodelovala in že sodeluje z več partnerji. Misija Združenih narodov v Libiji (UNSMIL) nudi podporo libijskim agencijam, med drugim s strateškim in tehničnim svetovanjem na področju varnosti in nadzora nad orožjem. UNSMIL je bila z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2040 z dne 12. marca 2012 pooblaščena za delovanje na področju ukrepanja glede min ter upravljanja s strelivom in orožjem. GIZ sodeluje tudi z drugimi donatorji na področju nadzora nad orožjem in ukrepanja glede min v Libiji, zlasti Združenimi državami in Združenim kraljestvom.
GIZ bo sicer še naprej splošno odgovorna za upravljanje programa, v okviru slednjega pa bodo vzpostavljena tudi partnerstva z mednarodnimi nevladnimi organizacijami, specializiranimi za fizično zaščito in upravljanje zalog ter ukrepanje glede min, s čimer bo zagotovljeno dodatno specializirano strokovno znanje na področju obeh zadevnih modulov in izvajanje dejavnosti za odstranjevanje min na terenu. Zaradi modularnega programskega pristopa bo GIZ pri programu sodelovala z več nevladnimi organizacijami, ki bodo izbrane na podlagi njihove prisotnosti na zadevnem območju, njihovih prednosti in slabosti ter predhodnih izkušenj in operativnih zmogljivosti v Libiji.
4.3 Upravljanje ukrepov
Zasnova programa: modularni izhodiščni pristop
Zasnova programa omogoča dodajanje in odstranjevanje posebnih modulov med njegovim izvajanjem, da bi ga bilo mogoče prilagoditi spreminjajočim se razmeram, v katerih je treba upoštevati možnosti konflikta. Struktura omogoča, da dele programa financirajo različni donatorji in da so prispevki posameznih donatorjev pregledni. Program vključuje tudi zmogljivosti za zanesljivo upravljanje tveganj in dobro upravljanje projektov. GIZ torej ponuja projektno platformo, ki zagotavlja upravljanje programa in izvajanje obeh modulov projekta.
Strategija programa: štiri faze v petih letih
Program zapolnjuje vrzel med nujnimi operacijami, ki se v Libiji zaključujejo, ter nacionalnimi razvojnimi strategijami in programi, ki naj bi jih libijska vlada vzpostavila in izvajala v prihodnjih letih.
Zato temelji na petletni srednjeročni strategiji, ki je daljša od tipičnih ciklov načrtovanja nujnih ukrepov. Čas in zanesljivo partnerstvo med programom in nacionalnimi partnerji bosta potrebna zlasti pri modulu za razvoj zmogljivosti, da bi dosegli oprijemljive rezultate in da bi bile ob koncu četrte faze nacionalne zmogljivosti dovolj razvite, da bi lahko na nacionalni ravni prevzeli odgovornost za program.
Zaradi štirifaznega pristopa je mogoče programske module med izvajanjem prilagajati glede na spremenjene potrebe enega od partnerjev ali spremenjene možnosti financiranja. V program bi bilo mogoče vključiti dodatne module tudi v tretji fazi, če bi bile takrat razmere za ukrepanje na teh področjih ugodnejše od sedanjih.
Ureditev v zvezi z donatorji:
Program je projekt, pri katerem sodeluje več donatorjev ter ga sofinancirata Unija in nemško zvezno zunanje ministrstvo.
Nemško zvezno zunanje ministrstvo bo v skladu s svojimi veljavnimi postopki redno spremljalo celoten projekt, ki ga bo izvajala GIZ, vključno z modulom za razvoj zmogljivosti ter modulom za fizično varnost in upravljanje zalog.
Trajanje in faze programa:
Phase 1
Phase 2
Phase 3
Phase 4
INCEPTION PHASE
FULL PROGRAMME IMPLEMENTATION
REVISED PROGRAMME IMPLEMENTATION
CONSOLIDATION & HANDOVER
6 months
24 months
24 months
6 months
11/2012
05/2013
05/2015
05/2017
10/2017