32012R1254

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
Uredba - 1254/2012 - EN - EUR-Lex

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 32012R1254

Uredba Komisije (EU) št. 1254/2012 z dne 11. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 10, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 11, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 12, Mednarodnega računovodskega standarda 27 (2011) in Mednarodnega računovodskega standarda 28 (2011) Besedilo velja za EGP

UL L 360, 29.12.2012, p. 1–77 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

(HR)
⏵Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)
posebna izdaja v hrvaščini: poglavje 17 zvezek 003 str. 56 - 132

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 15/10/2023; implicitno zavrnjeno 32023R1803

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/1254/oj

HTML

PDF

Official Journal

29.12.2012

Uradni list Evropske unije

L 360/1

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1254/2012

z dne 11. decembra 2012

o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 10, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 11, Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 12, Mednarodnega računovodskega standarda 27 (2011) in Mednarodnega računovodskega standarda 28 (2011)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2)

Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je 12. maja 2011 objavil Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MSRP 11 Skupni aranžmaji, MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih ter spremenjena Mednarodni računovodski standard (MRS) 27 Ločeni računovodski izkazi in MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Cilj MSRP 10 je zagotoviti enoten model konsolidiranja, pri katerem obvladovanje predstavlja podlago za konsolidacijo za vse vrste podjetij. MSRP 10 nadomešča MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi in Pojasnilo 12 Strokovnega odbora za pojasnjevanje (SOP) Konsolidacija – podjetja za posebne namene (SOP-12). MSRP 11 določa načela za računovodsko poročanje strank v skupnem aranžmaju in nadomešča MRS 31 Deleži v skupnih podvigih ter SOP-13 Skupaj obvladovana podjetja – nedenarni prispevki podvižnikov. MSRP 12 združuje, povečuje in nadomešča zahteve po razkritju za odvisna podjetja, skupne aranžmaje, pridružena podjetja in nekonsolidirana strukturirana podjetja. Zaradi teh novih MSRP je UOMRS izdal tudi spremenjena MRS 27 in MRS 28.

(3)

Ta uredba potrjuje MSRP 10, MSRP 11, MSRP 12 ter spremenjena MRS 27 in MRS 28, kot tudi posledične spremembe drugih standardov in pojasnil. Ti standardi in spremembe obstoječih standardov ali pojasnil vsebujejo nekatere sklice na MSRP 9, ki se jih trenutno ne more uporabljati, ker Unija MSRP 9 še ni sprejela. Zato je vsako sklicevanje na MSRP 9 v Prilogi k tej uredbi treba razumeti kot sklicevanje na MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. Prav tako ni mogoče uporabljati kakršnih koli posledičnih sprememb MSRP 9, ki bi izhajale iz Priloge k tej uredbi.

(4)	Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da MSRP 10, MSRP 11, MSRP 12 ter spremenjena MRS 27 in MRS 28 izpolnjujejo tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002.

(5)	Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(6)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni:

(a)	vstavi se Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 10 Konsolidirani računovodski izkazi, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(b)

MSRP 1, MSRP 2, MSRP 3, MSRP 7, Mednarodni računovodski standard (MRS) 1, MRS 7, MRS 21, MRS 24, MRS 27, MRS 32, MRS 33, MRS 36, MRS 38, MRS 39 in Pojasnilo 5 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP 5) se spremenijo ter Pojasnilo 12 Strokovnega odbora za pojasnjevanje (SOP-12) se nadomesti v skladu z MSRP 10, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(c)	vstavi se MSRP 11 Skupni aranžmaji, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(d)	MSRP 1, MSRP 2, MSRP 5, MSRP 7, MRS 7, MRS 12, MRS 18, MRS 21, MRS 24, MRS 32, MRS 33, MRS 36, MRS 38, MRS 39, OPMSRP 5, OPMSRP 9 in OPMSRP 16 se spremenijo ter MRS 31 in SOP-13 se nadomestita v skladu z MSRP 11, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(e)	vstavi se MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(f)	MRS 1 in MRS 24 se spremenita v skladu z MSRP 12, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(g)	vstavi se spremenjeni MRS 27 Ločeni računovodski izkazi, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(h)	vstavi se spremenjeni MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

2. Vsako sklicevanje na MSRP 9 v Prilogi k tej uredbi pomeni sklicevanje na MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje.

3. Kakršne koli posledične spremembe MSRP 9, ki bi izhajale iz Priloge k tej uredbi, se ne uporabljajo.

Člen 2

Podjetja začnejo uporabljati MSRP 10, MSRP 11, MSRP 12, spremenjeni MRS 27, spremenjeni MRS 28 in posledične spremembe, kot so navedene v točkah (b), (d) in (f) člena 1(1), najkasneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2014 ali kasneje.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. decembra 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.

(2) UL L 320, 29.11.2008, str. 1.

PRILOGA

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI

MSRP 10

Konsolidirani računovodski izkazi

MSRP 11

Skupni aranžmaji

MSRP 12

Razkritje deležev v drugih podjetjih

MRS 27

Ločeni računovodski izkazi

MRS 28

Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige

„Razmnoževanje je dovoljeno znotraj Evropskega gospodarskega prostora. Vse obstoječe pravice zunaj EGP so pridržane, z izjemo pravice do razmnoževanja za osebno ali drugo pošteno uporabo. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani UOMRS: www.iasb.org.“

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 10

Konsolidirani računovodski izkazi

CILJ

1	Cilj tega mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) je določiti načela za pripravo in predstavitev konsolidiranih računovodskih izkazov, kadar podjetje obvladuje eno ali več drugih podjetij.

Uresničevanje cilja

Za uresničitev cilja iz 1. člena ta MSRP:

(a)	določa, da mora podjetje (obvladujoče podjetje), ki obvladuje eno ali več drugih podjetij (odvisna podjetja), predstaviti konsolidirane računovodske izkaze;

(b)	opredeljuje načelo obvladovanja in obvladovanje določa kot podlago za konsolidacijo;

(c)	določa, kako uporabljati načelo obvladovanja za opredelitev, ali naložbenik obvladuje podjetje, v katero naloži, zaradi česar ga mora vključiti v konsolidacijo, ter

(d)	določa računovodske zahteve za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov.

3	Ta MSRP ne obravnava računovodskih zahtev za poslovne združitve in njihovih posledic za konsolidacijo, vključno z dobrim imenom, ki izhaja iz poslovne združitve (glej MSRP 3 – Poslovne združitve).

PODROČJE UPORABE

Obvladujoče podjetje mora predstaviti konsolidirane računovodske izkaze. Ta MSRP se uporablja za vsa podjetja, razen v naslednjih primerih:

(a)

obvladujočemu podjetju ni treba predstaviti konsolidiranih računovodskih izkazov, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i)

obvladujoče podjetje je odvisno podjetje v popolni ali delni lasti drugega podjetja, pri čemer so bili vsi njegovi drugi lastniki, vključno s tistimi, ki sicer nimajo pravice glasovati, obveščeni, da obvladujoče podjetje ne namerava predstaviti konsolidiranih računovodskih izkazov, in temu ne ugovarjajo;

(ii)	z njegovimi dolžniškimi ali kapitalskimi instrumenti se ne trguje na javnem trgu (na domači ali tuji borzi ali zunajborznem trgu, vključno z lokalnimi in regionalnimi trgi);

(iii)

obvladujoče podjetje ni vložilo, niti ni v postopku vložitve, svojih računovodskih izkazov pri komisiji za vrednostne papirje ali drugi regulativni organizaciji za namen izdaje katere koli skupine instrumentov na javnem trgu ter

(iv)	zadnje ali katero koli vmesno obvladujoče podjetje izdela konsolidirane računovodske izkaze, ki so na voljo za javno uporabo in so skladni z MSRP;

(b)	v primeru programov pozaposlitvenih zaslužkov ali drugih dolgoročnih programov zaslužkov zaposlencev, za katere se uporablja MRS 19 Zaslužki zaposlencev.

Obvladovanje

5	Naložbenik mora ne glede na naravo svoje udeležbe v podjetju (podjetju, v katero naloži) na podlagi ocene, ali obvladuje podjetje, v katero naloži, določiti, ali je obvladujoče podjetje.

6	Naložbenik podjetje, v katero naloži, obvladuje, če je izpostavljen spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v tem podjetju ter lahko prek svojega vpliva na to podjetje vpliva na ta donos.

Naložbenik torej podjetje, v katero naloži, obvladuje le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)	naložbenik ima vpliv na podjetje, v katero naloži (glej 10.–14. člen);

(b)	naložbenik je izpostavljen spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v podjetju, v katero naloži (glej 15. in 16. člen), ter

(c)	naložbenik lahko prek svojega vpliva na podjetje, v katero naloži, vpliva na znesek svojega donosa (glej 17. in 18. člen).

Naložbenik mora pri ocenjevanju, ali obvladuje podjetje, v katero naloži, upoštevati vsa dejstva in okoliščine. Naložbenik mora ponovno oceniti, ali obvladuje podjetje, v katero naloži, če je na podlagi dejstev in okoliščin razvidno, da se je spremenil eden ali več od treh elementov obvladovanja iz 7. člena (glej B80.–B85. člen).

Dva ali več naložbenikov skupaj obvladujejo podjetje, v katero naložijo, kadar morajo pri usmerjanju pomembnih dejavnosti delovati skupaj. Ker v takšnih primerih noben naložbenik ne more usmerjati dejavnosti brez sodelovanja drugih naložbenikov, prav tako ne more sam obvladovati podjetja, v katero naloži. Vsak naložbenik obračuna svoj delež v podjetju, v katero naloži, v skladu z ustreznimi MSRP, kot je MSRP 11 Skupni aranžmaji, MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige ali MSRP 9 Finančni instrumenti.

Vpliv

10	Naložbenik ima vpliv na podjetje, v katero naloži, če lahko na podlagi obstoječih pravic trenutno usmerja pomembne dejavnosti, tj. dejavnosti, ki bistveno vplivajo na donos tega podjetja.

Vpliv izhaja iz pravic. Včasih je ocenjevanje vpliva enostavno, na primer kadar vpliv na podjetje, v katero se naloži, izhaja neposredno in izključno iz glasovalnih pravic, ki temeljijo na kapitalskih instrumentih, kot so delnice, ter ga je mogoče oceniti na podlagi glasovalnih pravic, ki izhajajo iz teh deležev. V drugih primerih bo ocena zahtevnejša, zato je treba upoštevati več kot en dejavnik, na primer kadar vpliv izhaja iz enega ali več pogodbenih sporazumov.

Naložbenik, ki lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti, ima vpliv tudi, če pravic do usmerjanja še ni uveljavljal. Dokazi, da naložbenik usmerja pomembne dejavnosti, lahko pomagajo pri določanju, ali ima naložbenik vpliv, vendar takšni dokazi sami po sebi niso odločilni pri določanju, ali ima naložbenik vpliv na podjetje, v katero naloži.

13	Če imata dva ali več naložbenikov obstoječe pravice, na podlagi katerih lahko enostransko usmerjajo različne pomembne dejavnosti, ima vpliv na podjetje, v katero se naloži, tisti naložbenik, ki lahko trenutno usmerja dejavnosti, ki najbolj bistveno vplivajo na donos tega podjetja.

Naložbenik ima lahko vpliv na podjetje, v katero naloži, tudi, če imajo druga podjetja obstoječe pravice, na podlagi katerih lahko trenutno sodelujejo pri usmerjanju pomembnih dejavnosti, na primer kadar ima drugo podjetje pomemben vpliv. Vendar naložbenik, ki ima le pravice do zaščite, nima vpliva na podjetje, v katero naloži (glej B26.–B28. člen), zato tega podjetja tudi ne obvladuje.

Donos

Naložbenik je izpostavljen spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v podjetju, v katero naloži, če se lahko njegov donos iz udeležbe v tem podjetju spreminja na podlagi poslovanja tega podjetja. Donos naložbenika je lahko le pozitiven, le negativen ali v celoti pozitiven in negativen.

16	Čeprav lahko le en naložbenik obvladuje podjetje, v katero naloži, je lahko v donos tega podjetja vključenih več strank. Imetniki neobvladujočih deležev so lahko na primer udeleženi v dobičku ali razdelitvah podjetja, v katero se naloži.

Povezava med vplivom in donosom

17	Naložbenik obvladuje podjetje, v katero naloži, kadar lahko poleg tega, da ima vpliv nanj in je izpostavljen spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v njem, prek svojega vpliva na to podjetje tudi vpliva na svoj donos iz udeležbe v njem.

18	Zato mora naložbenik s pravicami odločanja določiti, ali je glavni zavezanec ali zastopnik. Naložbenik, ki je v skladu z B58.–B72. členom agent, ne obvladuje podjetja, v katero naloži, če uveljavlja pravice odločanja, ki so mu dodeljene.

RAČUNOVODSKE ZAHTEVE

19	Obvladujoče podjetje mora pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov uporabljati enotne računovodske usmeritve za podobne transakcije in druge poslovne dogodke v podobnih okoliščinah.

20	Konsolidacija podjetja, v katero se naloži, se mora začeti na datum, ko naložbenik pridobi obvladovanje podjetja, v katero naloži, končati pa se mora, ko naložbenik izgubi obvladovanje podjetja, v katero naloži.

21	V B86.–B93. členu so navedena navodila za pripravljanje konsolidiranih računovodskih izkazov.

Neobvladujoči deleži

22	Obvladujoče podjetje mora neobvladujoče deleže v konsolidiranem izkazu finančnega položaja predstaviti v okviru lastniškega kapitala, ločeno od lastniškega kapitala lastnikov obvladujočega podjetja.

23	Spremembe deleža obvladujočega podjetja v lastniškem kapitalu v odvisnem podjetju, zaradi katerih obvladujoče podjetje ne izgubi obvladovanja odvisnega podjetja, so transakcije z lastniškim kapitalom (tj. transakcije z lastniki).

24	V B94.–B96. členu so navedena navodila za obračunavanje neobvladujočih deležev v konsolidiranih računovodskih izkazih.

Izguba obvladovanja

Če obvladujoče podjetje izgubi obvladovanje odvisnega podjetja, mora:

(a)	odpraviti pripoznanje sredstev in obveznosti nekdanjega odvisnega podjetja v konsolidiranem izkazu finančnega položaja;

(b)

pripoznati vse finančne naložbe, zadržane v nekdanjem odvisnem podjetju po pošteni vrednosti na datum izgube obvladovanja, ter nato te naložbe in vse druge zneske, ki jih dolguje nekdanjemu odvisnemu podjetju ali mu jih ta dolguje, obračunati v skladu z ustreznimi MSRP. To pošteno vrednost je treba obravnavati kot pošteno vrednost ob začetnem pripoznanju finančnega sredstva v skladu z MSRP 9 ali, če je ustrezno, kot nabavno vrednost ob začetnem pripoznanju finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig;

(c)	pripoznati dobiček ali izgubo, ki je povezana z izgubo obvladovanja in jo je mogoče pripisati nekdanjemu obvladujočemu deležu.

26	V B97.–B99. členu so navedena navodila za obračunavanje izgube obvladovanja.

Priloga A

Opredeljeni izrazi

Ta priloga je sestavni del MSRP.

Konsolidirani računovodski izkazi	Računovodski izkazi skupine, v katerih so sredstva, obveznosti, lastniški kapital, prihodki, odhodki in denarni tokovi obvladujočega podjetja in njegovih odvisnih podjetij predstavljeni kot izkazi ene gospodarske celote.
Obvladovanje podjetja, v katero se naloži	Naložbenik obvladuje podjetje, v katero naloži, če je izpostavljen spremenljivemu donosu ali ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v tem podjetju ter lahko prek svojega vpliva na to podjetje vpliva na ta donos.
Subjekt, ki sprejema odločitve	Subjekt s pravicami odločanja, ki je glavni zavezanec ali zastopnik za druge stranke.
Skupina	Obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja.
Neobvladujoči delež	Lastniški kapital v odvisnem podjetju, ki ga ni mogoče neposredno ali posredno pripisati obvladujočemu podjetju.
Obvladujoče podjetje	Podjetje, ki obvladuje eno ali več podjetij.
Vpliv	Obstoječe pravice, na podlagi katerih se lahko trenutno usmerjajo pomembne dejavnosti.
Pravice do zaščite	Pravice, katerih namen je zavarovati interese stranke, ki ima te pravice, pri čemer se tej stranki ne omogoči vpliv na podjetje, na katerega se te pravice nanašajo.
Pomembne dejavnosti	Za namene tega MSRP so pomembne dejavnosti tiste dejavnosti podjetja, v katero se naloži, ki bistveno vplivajo na njegov donos.
Pravice do odstavitve	Pravice, da se subjektu, ki sprejema odločitve, odvzame pristojnost odločanja.
Odvisno podjetje	Podjetje, ki ga obvladuje drugo podjetje.

Naslednji izrazi so opredeljeni v MSRP 11, MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih, MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011) ali MRS 24 Razkrivanje povezanih strank ter se v tem MSRP uporabljajo v smislu iz navedenih MSRP:

—	pridruženo podjetje;

—	delež v drugem podjetju;

—	skupni podvig;

—	ključno poslovodno osebje;

—	povezana stranka;

—	pomemben vpliv.

Priloga B

Napotki za uporabo

Ta priloga je sestavni del MSRP. Opisuje uporabo 1.–26. člena in ima enako veljavo kot drugi deli MSRP.

B1	V tej prilogi so opisani hipotetični primeri. Čeprav so lahko nekateri vidiki primerov prisotni v dejanskih vzorcih pojavov, bi bilo treba pri uporabi MSRP 10 oceniti vsa dejstva in okoliščine posameznega vzorca pojavov.

OCENJEVANJE OBVLADOVANJA

Naložbenik za določitev, ali obvladuje podjetje, v katero naloži, oceni, ali:

(a)	ima vpliv na podjetje, v katero naloži;

(b)	je izpostavljen spremenljivemu donosu oziroma ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v podjetju, v katero naloži, ter

(c)	lahko prek svojega vpliva na podjetje, v katero naloži, vpliva na znesek svojega donosa.

Pri določanju tega je lahko v pomoč preučitev naslednjih dejavnikov:

(a)	namena in oblike podjetja, v katero se naloži (glej B5.–B8. člen);

(b)	katere so pomembne dejavnosti in kako se sprejemajo odločitve o teh dejavnostih (glej B11.–B13. člen);

(c)	ali lahko naložbenik na podlagi svojih pravic trenutno usmerja pomembne dejavnosti (glej B14.–B54. člen);

(d)	ali je naložbenik izpostavljen spremenljivemu donosu oziroma ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v podjetju, v katero naloži (glej B55.–B57. člen), ter

(e)	ali lahko naložbenik prek svojega vpliva na podjetje, v katero naloži, vpliva na znesek svojega donosa (glej B58.–B72. člen).

B4	Pri ocenjevanju obvladovanja podjetja, v katero se naloži, mora naložbenik upoštevati naravo svojega razmerja z drugimi strankami (glej B73.–B75. člen).

Namen in oblika podjetja, v katero se naloži

B5	Pri ocenjevanju obvladovanja podjetja, v katero se naloži, mora naložbenik upoštevati namen in obliko tega podjetja, da opredeli pomembne dejavnosti, način sprejemanja odločitev o pomembnih dejavnostih, kdo lahko trenutno usmerja te dejavnosti in kdo prejema donose iz teh dejavnosti.

Kar zadeva namen in obliko podjetja, v katero se naloži, je lahko jasno, da se podjetje, v katero se naloži, obvladuje prek kapitalskih instrumentov, ki njihovemu imetniku zagotavljajo sorazmerne glasovalne pravice, kot so navadne delnice podjetja, v katero se naloži. V tem primeru in če ni nobenih dodatnih ureditev, ki spreminjajo odločanje, je ocena obvladovanja osredotočena na to, katera stranka, če sploh katera, lahko uveljavlja dovolj glasovalnih pravic, da lahko odloča o poslovnih in finančnih usmeritvah podjetja, v katero se naloži (B34.–B50. člen). V najenostavnejšem primeru naložbenik, ki ima večino teh glasovalnih pravic, v odsotnosti drugih dejavnikov obvladuje podjetje, v katero naloži.

B7	Da se v zapletenejših primerih ugotovi, ali naložbenik obvladuje podjetje, v katero naloži, je včasih treba upoštevati nekaj dejavnikov ali vse druge dejavnike iz B3. člena.

Podjetje, v katero se naloži, je lahko oblikovano tako, da glasovalne pravice niso glavni dejavnik pri odločanju, kdo ga obvladuje, npr. kadar so morebitne glasovalne pravice povezane le z upravnimi nalogami, pri čemer se pomembne dejavnosti usmerjajo na podlagi pogodbenih sporazumov. V takšnih primerih mora naložbenik pri upoštevanju namena in oblike podjetja, v katero naloži, upoštevati tudi tveganja, ki naj bi jim bilo podjetje, v katero se naloži, izpostavljeno, tveganja, ki naj bi se prenesla na stranke, povezane s podjetjem, v katero se naloži, in svojo izpostavljenost nekaterim ali vsem tem tveganjem. Upoštevanje tveganj ne vključuje le negativnega tveganja, ampak tudi možnosti za pozitivno tveganje.

Vpliv

B9	Da ima naložbenik vpliv na podjetje, v katero naloži, mora imeti obstoječe pravice, na podlagi katerih lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti. Za namene ocene vpliva se upoštevajo le materialne pravice in pravice, ki niso pravice do zaščite (glej B22.–B28. člen).

B10	Določitev, ali ima naložbenik vpliv, je odvisna od pomembnih dejavnosti, načina sprejemanja odločitev o pomembnih dejavnostih ter pravic naložbenika in drugih strank v povezavi s podjetjem, v katero se naloži.

Pomembne dejavnosti in njihovo usmerjanje

B11

Na donos veliko podjetij, v katera se naloži, bistveno vpliva vrsta dejavnosti poslovanja in financiranja. Primeri dejavnosti, ki so lahko glede na okoliščine pomembne dejavnosti, med drugim vključujejo:

(a)	prodajo in nakup blaga ali storitev;

(b)	upravljanje finančnih sredstev med njihovo življenjsko dobo (tudi pri neizpolnitvi finančnih obveznosti);

(c)	izbiro, pridobitev ali odtujitev sredstev;

(d)	raziskave in razvoj novih izdelkov ali postopkov ter

(e)	določitev strukture financiranja ali pridobivanje virov financiranja.

B12

Primeri odločitev o pomembnih dejavnostih med drugim vključujejo:

(a)	oblikovanje odločitev podjetja, v katero se naloži, v zvezi s poslovanjem in kapitalom, vključno s predračuni, ter

(b)	imenovanje ključnega poslovodnega osebja podjetja, v katero se naloži, ali izvajalcev storitev in zagotavljanje plačila zanje ter prenehanje njihovih storitev ali zaposlitve.

B13

V nekaterih primerih so lahko dejavnosti pred nastankom določenih okoliščin ali pojavom določenega dogodka in po njem pomembne dejavnosti. Kadar lahko pomembne dejavnosti trenutno usmerjata dva ali več naložbenikov in se te dejavnosti izvajajo v različnih obdobjih, morajo naložbeniki določiti, kateri od njih lahko usmerja dejavnosti, ki najbolj bistveno vplivajo na ta donos, skladno z obravnavo sočasnih pravic odločanja (glej 13. člen). Naložbeniki morajo to oceno v določenem obdobju ponovno preučiti, če se spremenijo pomembna dejstva ali okoliščine.

Primera uporabe

Primer 1

Naložbenika oblikujeta podjetje, v katero naložita, za razvoj in trženje zdravila. En naložbenik je odgovoren za razvoj zdravila in pridobitev uradne odobritve zanj, pri čemer ta odgovornost vključuje enostransko možnost sprejemanja vseh odločitev v zvezi z razvojem zdravila in pridobitvijo uradne odobritve. Potem ko regulator odobri zdravilo, ga drugi naložbenik proizvaja in trži, pri čemer ima ta naložbenik enostransko možnost sprejemanja vseh odločitev v zvezi s proizvodnjo in trženjem zdravila. Če so vse dejavnosti – razvoj zdravila in pridobitev uradne odobritve zanj ter njegova proizvodnja in trženje – pomembne dejavnosti, mora vsak naložbenik določiti, ali lahko usmerja dejavnosti, ki najbolj bistveno vplivajo na donos podjetja, v katero naloži. Zato mora vsak naložbenik preučiti, ali so dejavnosti razvoja zdravila in pridobitve uradne odobritve zanj oziroma njegove proizvodnje in trženja dejavnosti, ki najbolj bistveno vplivajo na donos podjetja, v katero se naloži, ter ali lahko usmerja te dejavnosti. Pri določanju, kateri naložbenik ima vpliv, bi naložbenika preučila:

(a)	namen in obliko podjetja, v katero se naloži;

(b)	dejavnike, ki določajo stopnjo dobička, prihodke in vrednost podjetja, v katero se naloži, ter vrednost zdravila;

(c)	učinek na donos podjetja, v katero se naloži, ki izhaja iz pristojnosti odločanja posameznega naložbenika v zvezi z dejavniki iz točke (b), ter

(d)	izpostavljenost naložbenikov spremenljivosti donosa.

V tem primeru bi naložbenika preučila tudi:

(e)	negotovost in potrebno prizadevanje v zvezi s pridobitvijo uradne odobritve (glede na preteklo uspešnost naložbenika pri razvoju zdravil in pridobivanju uradnih odobritev zanje) ter

(f)	kateri naložbenik nadzira zdravilo po uspešno končani fazi razvoja.

Primer 2

Nosilec naložbe (podjetje, v katero se naloži) je ustanovljen ter financiran z dolžniškim instrumentom naložbenika (naložbenika, ki zagotovi dolžniški kapital) in kapitalskimi instrumenti več drugih naložbenikov. Kapitalska tranša je namenjena absorpciji prvih izgub in prejemanju morebitnega preostalega donosa podjetja, v katero se naloži. Eden od naložbenikov, ki zagotovi lastniški kapital in ki ima v lasti 30 % lastniškega kapitala, je tudi upravljavec sredstev. Podjetje, v katero se naloži, svoje donose uporabi za nakup portfelja s finančnimi sredstvi, s čimer je izpostavljeno kreditnemu tveganju, povezanemu z morebitnim neplačilom glavnice in obresti pri sredstvih. Transakcija je naložbeniku, ki zagotovi dolžniški kapital, na voljo kot naložba z minimalno izpostavljenostjo kreditnemu tveganju, povezanemu z morebitnim neplačilom sredstev v portfelju, zaradi narave teh sredstev in namena kapitalske tranše absorpciji prvih izgub podjetja, v katero se naloži. Na donos podjetja, v katero se naloži, bistveno vpliva upravljanje portfelja sredstev podjetja, v katero se naloži, kar vključuje odločitve o izbiri, pridobitvi in odtujitvi sredstev v okviru smernic v zvezi s portfeljem ter upravljanje katerih koli sredstev portfelja v primeru neplačila. Vse te dejavnosti vodi upravljavec sredstev, dokler neplačila ne dosežejo določenega deleža vrednosti portfelja (tj. ko je vrednost portfelja takšna, da je kapitalska tranša podjetja, v katero se naloži, porabljena). Od tega trenutka sredstva upravlja neodvisni upravljavec v skladu z navodili naložbenika, ki zagotovi dolžniški kapital. Upravljanje portfelja sredstev podjetja, v katero se naloži, je pomembna dejavnost podjetja, v katero se naloži. Upravljavec sredstev lahko usmerja pomembne dejavnosti, dokler neplačana sredstva ne dosežejo določenega deleža vrednosti portfelja; naložbenik, ki zagotovi dolžniški kapital, lahko usmerja pomembne dejavnosti, ko vrednost neplačanih sredstev preseže ta določeni delež vrednosti portfelja. Tako upravljavec sredstev kot tudi naložbenik, ki zagotovi dolžniški kapital, morata določiti, ali lahko usmerjata dejavnosti, ki najbolj bistveno vplivajo na donos podjetja, v katero se naloži, vključno s preučitvijo namena in oblike podjetja, v katero se naloži, ter izpostavljenosti vsake stranke spremenljivosti donosa.

Pravice, na podlagi katerih ima naložbenik vpliv na podjetje, v katero naloži

B14	Vpliv izhaja iz pravic. Da ima naložbenik vpliv na podjetje, v katero naloži, mora imeti obstoječe pravice, na podlagi katerih lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti. Pravice, na podlagi katerih lahko ima naložbenik vpliv, se lahko med podjetji, v katera se naloži, razlikujejo.

B15

Primeri pravic, ki lahko posamezno ali skupaj naložbeniku zagotovijo vpliv, med drugim vključujejo:

(a)	pravice v obliki glasovalnih pravic (ali potencialnih glasovalnih pravic) podjetja, v katero se naloži (glej B34.–B50. člen);

(b)	pravice do imenovanja, prerazporeditve ali odstavitve članov ključnega poslovodnega osebja podjetja, v katero se naloži, ki lahko usmerjajo pomembne dejavnosti;

(c)	pravice do imenovanja ali odstavitve drugega subjekta, ki usmerja pomembne dejavnosti;

(d)	pravice do usmerjanja podjetja, v katero se naloži, v sklepanje poslov ali do veta na kakršne koli spremembe poslov v korist naložbenika ter

(e)	druge pravice (kot so pravice odločanja, določene v upravljalnih pogodbah), na podlagi katerih lahko imetnik usmerja pomembne dejavnosti.

B16

Kadar ima podjetje, v katero se naloži, vrsto dejavnosti poslovanja in financiranja, ki bistveno vplivajo na donos tega podjetja, in je treba redno sprejemati vsebinske odločitve v zvezi s temi dejavnostmi, naložbeniku vpliv na splošno zagotavljajo glasovalne ali podobne pravice, in sicer same ali skupaj z drugimi ureditvami.

B17

Če glasovalne pravice ne vplivajo bistveno na donos podjetja, v katero se naloži, na primer kadar so glasovalne pravice povezane le z upravnimi nalogami in se usmerjanje pomembnih dejavnosti določi s pogodbenimi sporazumi, mora naložbenik oceniti te pogodbene sporazume za določitev, ali ima dovolj pravic, da ima vpliv na podjetje, v katero naloži. Za določitev, ali ima naložbenik dovolj pravic, da ima vpliv na podjetje, v katero naloži, mora naložbenik preučiti namen in obliko tega podjetja (glej B5.–B8. člen) ter zahteve iz B51.–B54. člena skupaj z B18.–B20. členom.

B18

V nekaterih okoliščinah je morda težko določiti, ali ima naložbenik dovolj pravic, da ima vpliv na podjetje, v katero naloži. Da lahko naložbenik v takšnih primerih oceni vpliv, mora preučiti dokaze o tem, ali lahko dejansko enostransko usmerja pomembne dejavnosti. Med drugim je treba preučiti naslednje elemente, ki lahko skupaj s pravicami naložbenika ter kazalniki iz B19. in B20. člena pomenijo dokaz, da ima naložbenik dovolj pravic, da ima vpliv na podjetje, v katero naloži:

(a)	naložbenik lahko brez pogodbene pravice imenuje ali potrdi ključno poslovodno osebje podjetja, v katero naloži, ki lahko usmerja pomembne dejavnosti;

(b)	naložbenik lahko brez pogodbene pravice usmerja podjetje, v katero naloži, v sklepanje pomembnih poslov ali da veto na kakršne koli spremembe pomembnih poslov v korist naložbenika;

(c)	naložbenik lahko ima prevladujočo vlogo v postopku imenovanja članov upravnega organa podjetja, v katero naloži, ali pridobivanju pooblastil od drugih imetnikov glasovalnih pravic;

(d)	člani ključnega poslovodnega osebja podjetja, v katero se naloži, so povezane stranke naložbenika (na primer, glavni izvršni direktor podjetja, v katero se naloži, je tudi glavni izvršni direktor naložbenika);

(e)	večina članov upravnega organa podjetja, v katero se naloži, so povezane stranke naložbenika.

B19

Včasih obstajajo znaki posebnega razmerja med naložbenikom in podjetjem, v katero se naloži, na podlagi katerega bi lahko imel naložbenik v podjetju, v katero naloži, več kot le pasivne interese. Obstoj katerega koli posameznega kazalnika ali kombinacije kazalnikov ne pomeni vedno, da je izpolnjeno merilo vpliva. Vendar lahko interesi v podjetju, v katero se naloži, ki niso le pasivni, pomenijo, da ima naložbenik dovolj drugih povezanih pravic, da ima vpliv, ali dokazujejo obstoj vpliva na podjetje, v katero se naloži. Naslednje na primer kaže, da ima naložbenik v podjetju, v katero naloži, več kot le pasivne interese, in lahko v kombinaciji z drugimi pravicami pomeni vpliv:

(a)	člani ključnega poslovodnega osebja podjetja, v katero se naloži, ki lahko usmerjajo pomembne dejavnosti, so ali so bili zaposleni pri naložbeniku;

(b)

poslovanje podjetja, v katero se naloži, je odvisno od naložbenika, na primer v naslednjih primerih:

(i)	podjetje, v katero se naloži, je odvisno od naložbenika, ki financira velik del njegovega poslovanja;

(ii)	naložbenik jamči za velik del obveznosti podjetja, v katero naloži;

(iii)

podjetje, v katero se naloži, je odvisno od naložbenika, kar zadeva pomembne storitve, tehnologije, zaloge ali surovine;

(iv)	naložbenik obvladuje sredstva, kot so licence ali blagovne znamke, ki so odločilnega pomena za poslovanje podjetja, v katero naloži;

(v)	podjetje, v katero se naloži, je odvisno od naložbenika, kar zadeva ključno poslovodno osebje, če na primer osebje naložbenika zelo dobro pozna poslovanje podjetja, v katero se naloži;

(c)	znaten delež dejavnosti podjetja, v katero se naloži, vključuje naložbenika ali se izvaja v njegovem imenu;

(d)

izpostavljenost naložbenika donosu ali njegove pravice do donosa iz udeležbe v podjetju, v katero naloži, so nesorazmerno večje od njegovih glasovalnih ali drugih podobnih pravic. Naložbenik ima lahko na primer pravice do več kot polovice donosa podjetja, v katero naloži, ali je izpostavljen več kot polovici njegovega donosa, vendar ima manj kot polovico glasovalnih pravic tega podjetja.

B20

Večja kot je izpostavljenost naložbenika spremenljivosti donosa ali večje kot so njegove pravice do spremenljivosti donosa iz udeležbe v podjetju, v katero naloži, večja je spodbuda za naložbenika, da bi pridobi dovolj pravic, da ima vpliv. Zato je lahko velika izpostavljenost spremenljivosti donosa pokazatelj, da ima naložbenik vpliv. Kljub temu samo na podlagi obsega izpostavljenosti naložbenika ni mogoče določiti, ali ima naložbenik vpliv na podjetje, v katero naloži.

B21	Če so dejavniki iz B18. člena ter kazalniki iz B19. in B20. člena obravnavani skupaj s pravicami naložbenika, ima dokaz o vplivu, opisanem v B18. členu, večji pomen.

Materialne pravice

B22	Naložbenik pri ocenjevanju, ali ima vpliv, upošteva le materialne pravice, ki se nanašajo na podjetje, v katero naloži (ki jih imajo naložbenik in drugi). Da se pravica šteje za materialno, mora imeti njen imetnik dejansko možnost, da jo uveljavlja.

B23

Pri določanju, ali so pravice materialne, je potrebna presoja, pri kateri se upoštevajo vsa dejstva in okoliščine. Dejavniki, ki se upoštevajo pri takšnem določanju, med drugim vključujejo:

(a)

ali obstajajo kakršne koli ovire (ekonomske ali drugačne), ki imetniku (ali imetnikom) preprečujejo uveljavljanje pravic. Primeri takšnih ovir med drugim vključujejo:

(i)	denarne sankcije in spodbude, ki bi imetniku pravic preprečevale njihovo uveljavljanje (ali ga od tega odvračale);

(ii)	ceno uveljavitve ali zamenjave, ki ustvarja finančno oviro, ki bi imetniku pravic preprečevala njihovo uveljavljanje (ali ga od tega odvračala);

(iii)

pogoje, zaradi katerih se pravice verjetno ne bodo uveljavljale, na primer pogoje, ki zelo omejujejo časovni okvir njihovega uveljavljanja;

(iv)	odsotnost jasnega in primernega mehanizma v ustanovnih dokumentih podjetja, v katero se naloži, ali veljavni zakonodaji, ki bi imetniku pravic omogočal njihovo uveljavljanje;

(v)	nezmožnost imetnika pravic, da pridobi informacije, potrebne za uveljavljanje njegovih pravic;

(vi)	operativne ovire in spodbude, ki bi imetniku pravic preprečevale njihovo uveljavljanje (ali ga od tega odvračale) (npr. ni drugih poslovodnih oseb, ki bi želele ali bile sposobne zagotoviti specializirane storitve ali zagotoviti storitve in prevzeti druge interese trenutne poslovodne osebe);

(vii)

pravne ali regulativne zahteve, ki imetniku pravic preprečujejo njihovo uveljavljanje (kadar je npr. tujemu naložbeniku prepovedano uveljavljanje njegovih pravic);

(b)

kadar je za uveljavljanje pravic potrebno soglasje več kot ene stranke ali ko ima pravice več kot ena stranka, ali obstaja mehanizem, ki tem strankam zagotavlja dejansko možnost, da skupaj uveljavljajo svoje pravice, če to želijo. Odsotnost takšnega mehanizma je pokazatelj, da pravice morda niso materialne. Več kot je strank, ki morajo dati soglasje za uveljavljanje pravic, manjša je verjetnost, da so te pravice materialne. Kljub temu lahko upravni odbor, katerega člani so neodvisni od subjekta, ki sprejema odločitve, predstavlja mehanizem za skupno uveljavljanje pravic več naložbenikov. Zato so pravice do odstavitve, ki jih lahko uveljavlja neodvisni upravni odbor, bolj verjetno materialne, kot če jih posamezno uveljavlja veliko število naložbenikov;

(c)

ali bi stranka ali stranke, ki imajo pravice, imele koristi od njihovega uveljavljanja. Imetnik potencialnih glasovalnih pravic v podjetju, v katero naloži (glej B47.–B50. člen), mora na primer preučiti ceno uveljavitve ali zamenjave instrumenta. Večja verjetnost je, da so pogoji za potencialne glasovalne pravice materialni, če gre za instrument, ki je v denarju, ali če bi naložbenik imel koristi zaradi drugih razlogov (npr. z ustvarjanjem sinergij med naložbenikom in podjetjem, v katero se naloži) na podlagi uveljavljanja ali zamenjave instrumenta.

B24

Da se pravice štejejo za materialne, jih mora biti mogoče uveljavljati, ko je treba sprejeti odločitve o usmerjanju pomembnih dejavnosti. Običajno je možnost trenutnega uveljavljanja pravic pogoj za to, da se pravice štejejo za materialne. Vendar so lahko včasih pravice materialne tudi, če jih trenutno ni mogoče uveljavljati.

Primeri uporabe

Primer 3

Podjetje, v katero se naloži, organizira letne skupščine delničarjev, na katerih se sprejemajo odločitve v zvezi z usmerjanjem pomembnih dejavnosti. Naslednja skupščina delničarjev bo čez osem mesecev. Kljub temu lahko delničarji, ki imajo posamično ali skupaj vsaj 5 % glasovalnih pravic, organizirajo posebno srečanje, da spremenijo obstoječe politike v zvezi s pomembnimi dejavnostmi, vendar morajo o tem obvestiti druge delničarje, kar pomeni, da mora do takšnega srečanja preteči vsaj 30 dni. Politike v zvezi s pomembnimi dejavnostmi se lahko spreminjajo le na posebnih srečanjih ali rednih skupščinah delničarjev. To vključuje prodajo znatnega dela sredstev in izvajanje ali odtujitev pomembnih naložb.

Zgornji vzorec pojavov se nanaša na primere 3A–3D, ki so opisani spodaj. Vsak primer se obravnava ločeno.

Primer 3A

Naložbenik ima večino glasovalnih pravic v podjetju, v katero naloži. Glasovalne pravice naložbenika so materialne, ker lahko naložbenik sprejema odločitve o usmerjanju pomembnih dejavnosti, kadar je to potrebno. Kljub dejstvu, da lahko naložbenik uveljavlja svoje glasovalne pravice šele po 30 dneh, lahko pomembne dejavnosti usmerja od trenutka, ko pridobi poslovni delež.

Primer 3B

Naložbenik je sklenil terminsko pogodbo za pridobitev večine delnic podjetja, v katero naloži. V terminski pogodbi je določeno, da bo poravnana čez 25 dni. Obstoječi delničarji ne morejo spremeniti obstoječih politik v zvezi s pomembnimi dejavnostmi, ker mora pred posebnim srečanjem preteči vsaj 30 dni, pri čemer bo takrat terminska pogodba že poravnana. Zato ima naložbenik pravice, ki so v bistvu enakovredne pravicam večinskega delničarja iz primera 3A zgoraj (tj. naložbenik, ki je sklenil terminsko pogodbo, lahko sprejema odločitve o usmerjanju pomembnih dejavnosti, kadar je to potrebno). Terminska pogodba naložbenika je materialna pravica, na podlagi katere lahko naložbenik pomembne dejavnosti usmerja, čeprav terminska pogodba še ni poravnana.

Primer 3C

Naložbenik ima materialno opcijo za pridobitev večine delnic podjetja, v katero naloži, ki je izvršljiva v 25 dneh in je zelo v denarju. Ugotovitev bi bila enaka kot v primeru 3B.

Primer 3D

Naložbenik je sklenil terminsko pogodbo za pridobitev večine delnic podjetja, v katero naloži, pri čemer nima drugih povezanih pravic v tem podjetju. Datum poravnave iz terminske pogodbe je čez šest mesecev. V nasprotju z zgornjimi primeri naložbenik trenutno ne more usmerjati pomembnih dejavnosti. Obstoječi delničarji lahko trenutno usmerjajo pomembne dejavnosti, ker lahko spremenijo obstoječe politike v zvezi s pomembnimi dejavnostmi pred poravnavo terminske pogodbe.

B25

Materialne pravice, ki jih lahko uveljavljajo druge stranke, lahko naložbeniku preprečijo obvladovanje podjetja, v katero naloži in na katero se nanašajo te pravice. Pri takšnih materialnih pravicah ni nujno, da imajo imetniki možnost sprejemanja odločitev. Če pravice niso namenjene le zaščiti (glej B26.–B28. člen), lahko materialne pravice drugih strank naložbeniku preprečijo obvladovanje podjetja, v katero naloži, tudi če pravice imetnikom zagotavljajo le trenutno možnost, da potrjujejo ali preprečujejo odločitve, ki se nanašajo na pomembne dejavnosti.

Pravice do zaščite

B26

Pri ocenjevanju, ali pravice naložbeniku zagotavljajo vpliv na podjetje, v katero naloži, naložbenik presodi, ali so njegove pravice in pravice drugih strank pravice do zaščite. Pravice do zaščite se nanašajo na temeljne spremembe dejavnosti podjetja, v katero se naloži, ali se uveljavljajo v izrednih okoliščinah. Vendar niso vse pravice, ki se uveljavljajo v izrednih okoliščinah ali so pogojene z dogodki, pravice do zaščite (glej B13. in B53. člen).

B27

Ker so pravice do zaščite namenjene zavarovanju interesov njihovih imetnikov, ne da bi stranki zagotavljale vpliv na podjetje, v katero se naloži in na katero se nanašajo, naložbenik, ki ima le pravice do zaščite, ne more vplivati na podjetje, v katero naloži, ali preprečiti drugi stranki, da bi nanj vplivala (glej 14. člen).

B28

Primeri takšnih pravic do zaščite med drugim vključujejo:

(a)	pravico posojilodajalca, da posojilojemalcu prepove opravljanje dejavnosti, ki bi lahko bistveno spremenile kreditno tveganje posojilojemalca v škodo posojilodajalca;

(b)	pravico stranke, ki ima neobvladujoči delež v podjetju, v katero naloži, da odobri naložbe v osnovna sredstva, ki so višje od tistih, ki so potrebne za običajno poslovanje podjetja, ali izdajo kapitalskih ali dolžniških instrumentov;

(c)	pravico posojilodajalca, da zaseže sredstva posojilojemalca, če ta ne izpolnjuje določenih pogojev odplačevanja posojila.

Franšize

B29

Na podlagi franšiznega sporazuma, v okviru katerega je podjetje, v katero naloži, uporabnik franšizne pravice, ima dajalec franšize pogosto pravice, ki so namenjene zaščiti blagovne znamke franšize. Franšizni sporazumi dajalcem franšize običajno zagotavljajo nekatere pravice odločanja v zvezi s poslovanjem uporabnika franšizne pravice.

B30

Na splošno pravice dajalcev franšize ne omejujejo možnosti strank, ki niso dajalci franšize, da sprejemajo odločitve, ki bistveno vplivajo na donos uporabnika franšizne pravice. Prav tako pravice iz franšiznih sporazumov dajalcu franšize ne omogočajo nujno, da trenutno usmerja dejavnosti, ki bistveno vplivajo na donos uporabnika franšizne pravice.

B31

Razlikovati je treba med trenutno možnostjo sprejemanja odločitev, ki bistveno vplivajo na donos uporabnika franšizne pravice, in možnostjo sprejemanja odločitev za zaščito blagovne znamke franšize. Dajalec franšize nima vpliva na uporabnika franšizne pravice, če imajo druge stranke obstoječe pravice, na podlagi katerih lahko trenutno usmerjajo pomembne dejavnosti uporabnika franšizne pravice.

B32	Uporabnik franšizne pravice s sklenitvijo franšiznega sporazuma sprejme enostransko odločitev, da bo svoje dejavnosti opravljal v skladu s pogoji franšiznega sporazuma, vendar za svoj račun.

B33

Nadzor nad takšnimi temeljnimi odločitvami, kot je pravna oblika uporabnika franšizne pravice in njegova struktura financiranja, lahko določijo stranke, ki niso dajalec franšize, pri čemer lahko takšen nadzor bistveno vpliva na donos uporabnika franšizne pravice. Nižja kot je raven finančne podpore, ki jo zagotovi dajalec franšize, in nižja kot je njegova izpostavljenost spremenljivosti donosa uporabnika franšizne pravice, večja je verjetnost, da ima dajalec franšize le pravice do zaščite.

Glasovalne pravice

B34	Pogosto lahko naložbenik na podlagi glasovalnih ali podobnih pravic trenutno usmerja pomembne dejavnosti. Naložbenik obravnava zahteve iz tega oddelka (B35.–B50. člen), če se pomembne dejavnosti podjetja, v katero se naloži, usmerjajo na podlagi glasovalnih pravic.

Vpliv na podlagi večine glasovalnih pravic

B35

Razen kadar se uporablja B36. ali B37. člen, ima naložbenik, ki ima več kot polovico glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži, vpliv v naslednjih primerih:

(a)	pomembne dejavnosti se usmerjajo na podlagi glasovanja imetnika večine glasovalnih pravic ali

(b)	večina članov upravnega organa, ki usmerja pomembne dejavnosti, je imenovana na podlagi glasovanja imetnika večine glasovalnih pravic.

Večina glasovalnih pravic, vendar brez vpliva

B36

Da ima naložbenik, ki ima več kot polovico glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži, vpliv na to podjetje, morajo biti glasovalne pravice naložbenika materialne v skladu z B22.–B25. členom in morajo naložbeniku omogočati trenutno usmerjanje pomembnih dejavnosti, kar pogosto poteka prek določanja politik poslovanja in financiranja. Če ima drugo podjetje obstoječe pravice, na podlagi katerih lahko usmerja pomembne dejavnosti, in to podjetje ni zastopnik naložbenika, naložbenik nima vpliva na podjetje, v katero naloži.

B37

Naložbenik nima vpliva na podjetje, v katero naloži, tudi če ima v tem podjetju večino glasovalnih pravic, kadar te glasovalne pravice niso materialne. Naložbenik, ki ima več kot polovico glasovalnih pravic v podjetju, v katero naloži, na primer ne more imeti vpliva, če pomembne dejavnosti usmerja vlada, sodišče, skrbnik, stečajni upravitelj, likvidator ali regulator.

Vpliv brez večine glasovalnih pravic

B38

Naložbenik ima lahko vpliv, tudi če nima večine glasovalnih pravic v podjetju, v katero naloži. Naložbenik ima lahko vpliv, tudi če nima večine glasovalnih pravic v podjetju, v katero naloži, na primer na podlagi:

(a)	pogodbenega sporazuma med naložbenikom in drugimi imetniki glasovalnih pravic (glej B39. člen);

(b)	pravic, ki izhajajo iz pogodbenega sporazuma (glej B40. člen);

(c)	glasovalnih pravic naložbenika (glej B41.–B45. člen);

(d)	potencialnih glasovalnih pravic (glej B47.–B50. člen) ali

(e)	kombinacije možnosti iz točk (a)–(d).

Pogodbeni sporazum z drugimi imetniki glasovalnih pravic

B39

Naložbenik ima lahko na podlagi pogodbenega sporazuma med naložbenikom in drugimi imetniki glasovalnih pravic pravico do uveljavljanja dovolj glasovalnih pravic, da ima vpliv, tudi če nima dovolj glasovalnih pravic, da bi imel vpliv brez pogodbenega sporazuma. Vendar lahko naložbenik na podlagi pogodbenega sporazuma dovolj drugih imetnikov glasovalnih pravic usmerja, kako naj glasujejo, da lahko sprejme odločitve o pomembnih dejavnostih.

Pravice iz drugih pogodbenih sporazumov

B40

Naložbenik lahko na podlagi drugih pravic odločanja v kombinaciji z glasovalnimi pravicami trenutno usmerja pomembne dejavnosti. Pravice, določene v pogodbenem sporazumu, v kombinaciji z glasovalnimi pravicami so lahko na primer zadostne, da naložbeniku omogočajo trenutno usmerjanje proizvodnih postopkov podjetja, v katero naloži, ali usmerjanje drugih dejavnosti poslovanja in financiranja podjetja, v katero naloži, ki bistveno vplivajo na donos tega podjetja. Vendar v primeru, da ni nobenih drugih pravic, ekonomska odvisnost podjetja, v katero se naloži, od naložbenika (kot so povezave dobavitelja z njegovimi glavnimi strankami) ne pomeni, da ima naložbenik vpliv na to podjetje.

Glasovalne pravice naložbenika

B41	Naložbenik ima dovolj pravic, da ima vpliv, tudi če nima večine glasovalnih pravic, kadar ima dejansko možnost, da enostransko usmerja pomembne dejavnosti.

B42

Naložbenik mora pri ocenjevanju, ali ima dovolj glasovalnih pravic, da ima vpliv, upoštevati vse dejavnike in okoliščine, vključno z:

(a)

obsegom glasovalnih pravic naložbenika glede na obseg in razpršitev deležev drugih imetnikov glasovalnih pravic, pri čemer je treba upoštevati, da:

(i)	več kot ima naložbenik glasovalnih pravic, večja je verjetnost, da ima obstoječe pravice, na podlagi katerih lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti;

(ii)	več kot ima naložbenik glasovalnih pravic glede na druge imetnike glasovalnih pravic, večja je verjetnost, da ima obstoječe pravice, na podlagi katerih lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti;

(iii)

več kot je strank, ki morajo delovati skupaj, da imajo več glasovalnih pravic kot naložbenik, večja je verjetnost, da ima naložbenik obstoječe pravice, na podlagi katerih lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti;

(b)	potencialne glasovalne pravice naložbenika, drugih imetnikov glasovalnih pravic ali drugih strank (glej B47.–B50. člen);

(c)	pravice, ki izhajajo iz drugih pogodbenih sporazumov (glej B40. člen), ter

(d)	vsa dodatna dejstva in okoliščine, ki kažejo, da lahko naložbenik trenutno usmerja pomembne dejavnosti ali jih ne more usmerjati, ko je treba sprejeti odločitve, vključno z vzorci glasovanja na predhodnih skupščinah delničarjev.

B43

Kadar je usmerjanje pomembnih dejavnosti določeno z glasovanjem z večino in ima naložbenik bistveno več glasovalnih pravic kot kateri koli drug imetnik glasovalnih pravic ali organizirana skupina imetnikov glasovalnih pravic, drugi deleži pa so zelo razpršeni, je lahko že samo na podlagi upoštevanja dejavnikov iz 42.(a)–(c) člena jasno, da ima naložbenik vpliv na podjetje, v katero naloži.

Primera uporabe

Primer 4

Naložbenik ima 48 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži. Preostale glasovalne pravice ima več tisoč delničarjev, pri čemer noben posamezni delničar nima več kot 1 % glasovalnih pravic. Nobeden od delničarjev nima sklenjenih dogovorov, ki bi predvidevali posvetovanje s katerim koli drugim delničarjem ali kolektivno sprejemanje odločitev. Naložbenik je pri ocenjevanju deleža glasovalnih pravic, ki jih je treba pridobiti glede na relativno velikost drugih deležev, določil, da je 48-odstotni delež dovolj, da ima zagotovljen vpliv. V tem primeru naložbenik na podlagi absolutne velikosti svojega deleža in relativne velikosti drugih deležev ugotovi, da je njegov delež glasovalnih pravic dovolj prevladujoč, da je izpolnjeno merilo vpliva, ne da bi moral upoštevati kakršne koli druge dokaze vpliva.

Primer 5

Naložbenik A ima 40 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži, 12 drugih naložbenikov pa ima vsak po 5 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naložijo. Na podlagi delničarskega sporazuma ima naložbenik A pravico, da imenuje in odstavi poslovodno osebje, ki je odgovorno za usmerjanje pomembnih dejavnosti, ter določi njihovo plačilo. Za spremembo sporazuma je potrebna dvotretjinska večina glasov delničarjev. V tem primeru naložbenik A ugotovi, da samo na podlagi absolutne velikosti deleža naložbenika in relativne velikosti drugih deležev ni mogoče določiti, ali ima naložbenik dovolj pravic, da ima vpliv. Vendar naložbenik A določi, da njegova pogodbena pravica do imenovanja in odstavitve poslovodnega osebja ter določanja njihovega plačila zadostuje za določitev, da ima vpliva na podjetje, v katero naloži. Dejstvo, da naložbenik A morda ni uveljavljal te pravice, ali verjetnost, da bo uveljavljal svojo pravico do izbire, imenovanja in odstavitve poslovodnega osebja ter določanja njegovega plačila, se pri ocenjevanju, ali ima vpliv, ne upošteva.

B44	V drugih primerih je lahko že samo na podlagi preučitve dejavnikov iz B42.(a)–(c) člena jasno, da naložbenik nima vpliva na podjetje, v katero naloži.

Primer uporabe

Primer 6

Naložbenik A ima 45 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži. Dva druga naložbenika imata po 26 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naložita. Preostale glasovalne pravice imajo trije drugi delničarji, pri čemer ima vsak po 1 % glasovalnih pravic. Drugih dogovorov, ki bi vplivali na odločanje, ni. V tem primeru sta velikost deleža glasovalnih pravic naložbenika A in velikost njegovega deleža glede na druge deleže dovolj, da se lahko ugotovi, da naložbenik A nima vpliva. Le dva druga naložbenika bi morala sodelovati, da se naložbeniku A prepreči usmerjanje pomembnih dejavnosti podjetja, v katero naloži.

B45

Kljub temu dejavniki iz B42.(a)–(c) člena sami niso vedno odločilni. Če naložbenik po preučitvi navedenih dejavnikov ni prepričan, ali ima vpliv, mora preučiti dodatna dejstva in okoliščine, na primer ali so drugi delničarji pasivni, kot kažejo vzorci glasovanja na predhodnih skupščinah delničarjev. To vključuje oceno dejavnikov iz B18. člena ter kazalnikov iz B19. in B20. člena. Manj kot ima naložbenik glasovalnih pravic in manj kot je strank, ki morajo delovati skupaj, da imajo več glasovalnih pravic kot naložbenik, večji je pomen dodatnih dejstev in okoliščin pri oceni, ali ima naložbenik dovolj pravic za vpliv. Če so dejstva in okoliščine iz B18.–B20. člena obravnavani skupaj s pravicami naložbenika, ima dokaz o vplivu iz B18. člena večji pomen kot kazalniki vpliva iz B19. in B20. člena.

Primera uporabe

Primer 7

Naložbenik ima 45 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži. Enajst drugih delničarjev ima po 5 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naložijo. Nobeden od delničarjev nima sklenjenih pogodbenih sporazumov, ki bi predvidevali posvetovanje s katerim koli drugim delničarjem ali kolektivno sprejemanje odločitev. V tem primeru samo na podlagi absolutne velikosti deleža naložbenika in relativne velikosti drugih deležev ni mogoče določiti, ali ima naložbenik dovolj pravic, da ima vpliv na podjetje, v katero naloži. Preučiti je treba dodatna dejstva in okoliščine, ki lahko pomenijo dokaze, da naložbenik ima vpliv ali da ga nima.

Primer 8

Naložbenik ima 35 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži. Trije drugi delničarji imajo po 5 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naložijo. Preostale glasovalne pravice ima več drugih delničarjev, pri čemer noben od njih nima več kot 1 % glasovalnih pravic. Nobeden od delničarjev nima sklenjenih dogovorov, ki bi predvidevali posvetovanje s katerim koli drugim delničarjem ali kolektivno sprejemanje odločitev. Za odločitve o pomembnih dejavnostih podjetja, v katero se naloži, je potrebno soglasje, in sicer večina oddanih glasov, na skupščinah zadevnih delničarjev; na nedavni skupščini zadevnih delničarjev je bilo oddanih 75 % glasov v okviru glasovalnih pravic podjetja, v katero se naloži. V tem primeru dejavno sodelovanje drugih delničarjev na nedavnih skupščinah delničarjev pomeni, da naložbenik ne bi imel dejanske možnosti enostranskega usmerjanja pomembnih dejavnosti, ne glede na to, ali je naložbenik usmerjal pomembne dejavnosti, ker je zadostno število drugih delničarjev glasovalo enako kot on.

B46	Če po preučitvi dejavnikov iz B42.(a)–(d) člena ni jasno, ali ima naložbenik vpliv, naložbenik ne obvladuje podjetja, v katero naloži.

Potencialne glasovalne pravice

B47

Naložbenik pri oceni obvladovanja upošteva svoje potencialne glasovalne pravice ter potencialne glasovalne pravice drugih strank, da določi, ali ima vpliv. Potencialne glasovalne pravice so pravice do pridobitve glasovalnih pravic podjetja, v katero se naloži, kot so pravice, ki izhajajo iz zamenljivih instrumentov ali opcij, vključno s terminskimi pogodbami. Te potencialne glasovalne pravice se upoštevajo le, če so pravice materialne (glej B22.–B25. člen).

B48

Naložbenik mora pri upoštevanju potencialnih glasovalnih pravic upoštevati namen in obliko instrumenta ter namen in obliko morebitne druge udeležbe naložbenika v podjetju, v katero naloži. To vključuje oceno različnih pogojev instrumenta ter očitna pričakovanja in razloge naložbenika za strinjanje s temi pogoji.

B49	Če ima naložbenik tudi glasovalne pravice ali druge pravice odločanja v zvezi z dejavnostmi podjetja, v katero naloži, oceni, ali mu te pravice v kombinaciji s potencialnimi glasovalnimi pravicami zagotavljajo vpliv.

B50

Naložbenik lahko na podlagi materialnih potencialnih glasovalnih pravic samih ali v kombinaciji z drugimi pravicami trenutno usmerja pomembne dejavnosti. To lahko na primer velja, kadar ima naložbenik 40 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži, pri čemer ima v skladu z B23. členom materialne pravice, ki izhajajo iz opcij za pridobitev dodatnih 20 % odstotkov glasovalnih pravic.

Primera uporabe

Primer 9

Naložbenik A ima 70 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži. Naložbenik B ima 30 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži, in opcijo za pridobitev polovice glasovalnih pravic naložbenika A. Opcijo je mogoče uveljaviti v naslednjih dveh letih po stalni ceni, ki je zelo izven denarja (in za katero se pričakuje, da bo v tem dveletnem obdobju še naprej zelo izven denarja). Naložbenik A je uveljavljal svoje glasovalne pravice in dejavno usmerja pomembne dejavnosti podjetja, v katero naloži. V tem primeru je velika verjetnost, da naložbenik A izpolnjuje merilo vpliva, ker se zdi, da lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti. Čeprav ima naložbenik B trenutno opcije, ki jih je mogoče uveljavljati za nakup dodatnih glasovalnih pravic (ki bi mu, če bi se uveljavljale, zagotovile večino glasovalnih pravic v podjetju, v katero naloži), so pogoji v zvezi s temi opcijami takšni, da se te opcije ne štejejo za materialne.

Primer 10

Naložbenik A in dva druga naložbenika imajo vsak tretjino glasovalnih pravic podjetja, v katero naložijo. Poslovna dejavnost podjetja, v katero se naloži, je tesno povezana z dejavnostjo naložbenika A. Poleg kapitalskih instrumentov ima naložbenik A tudi dolžniške instrumente, ki jih je mogoče kadar koli zamenjati za navadne delnice podjetja, v katero se naloži, po stalni ceni, ki je izven denarja (vendar ni zelo izven denarja). V primeru zamenjave dolžniških instrumentov bi imel naložbenik A 60 % glasovalnih pravic podjetja, v katero naloži. Naložbenik A bi imel koristi od ustvarjanja sinergij, če bi se dolžniški instrumenti zamenjali v navadne delnice. Naložbenik A ima vpliv na podjetje, v katero naloži, ker ima glasovalne pravice podjetja, v katero naloži, skupaj z materialnimi potencialnimi glasovalnimi pravicami, na podlagi katerih lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti.

Vpliv, kadar glasovalne ali podobne pravice nimajo pomembnega vpliva na donos podjetja, v katero se naloži

B51

Naložbenik mora pri ocenjevanju namena in oblike podjetja, v katero naloži (glej B5.–B8. člen), upoštevati udeležbo in sprejete odločitve ob začetku obstoja podjetja, v katero naloži, kot del določanja njegove oblike in oceniti, ali ima na podlagi pogojev transakcije in značilnosti udeležbe zadostne pravice, da ima vpliv. Samo sodelovanje pri določanju oblike podjetja, v katero se naloži, ne zadostuje za naložbenikovo obvladovanje. Vendar lahko sodelovanje pri določanju oblike pomeni, da je imel naložbenik priložnost pridobiti dovolj pravic, da ima vpliv na podjetje, v katero naloži.

B52

Poleg tega mora naložbenik upoštevati pogodbene sporazume, kot so nakupne opcije, prodajne pravice in likvidacijske pravice, določene na začetku obstoja podjetja, v katero naloži. Če ti pogodbeni sporazumi vključujejo dejavnosti, ki so tesno povezane s podjetjem, v katero se naloži, so te dejavnosti v bistvu sestavni del vseh dejavnosti podjetja, v katero se naloži, čeprav se lahko izvajajo zunaj pravnih omejitev tega podjetja. Zato je treba eksplicitne ali implicitne pravice odločanja, ki so vključene v pogodbene sporazume in so tesno povezane s podjetjem, v katero se naloži, pri določanju vpliva na podjetje, v katero se naloži, obravnavati kot pomembne dejavnosti.

B53

Pri nekaterih podjetjih, v katera se naloži, se pomembne dejavnosti izvajajo le v primeru nastanka določenih okoliščin ali pojava določenih dogodkov. Podjetje, v katero se naloži, je lahko oblikovano tako, da je usmerjanje njegovih dejavnosti in donosa določeno vnaprej, razen če nastanejo te določene okoliščine ali se pojavijo določeni dogodki. V tem primeru lahko ob nastanku določenih okoliščin ali pojavu določenih dogodkov le odločitve o dejavnostih podjetja, v katero se naloži, pomembno vplivajo na njegov donos, kar pomeni, da so to pomembne dejavnosti. Nastanek okoliščin ali pojav dogodkov ni nujen, kadar lahko naložbenik sprejme te odločitve o vplivu. Dejstvo, da je pravica odločanja odvisna od nastanka okoliščin ali pojava dogodkov, samo po sebi ne pomeni, da so to pravice do zaščite.

Primera uporabe

Primer 11

Edina poslovna dejavnost podjetja, v katero se naloži, kot je opredeljena v njegovih ustanovnih dokumentih, je nakup terjatev in njihovo vsakodnevno servisiranje v imenu naložbenikov. Vsakodnevno servisiranje vključuje zbiranje in prenos plačil glavnice in obresti, ko ta zapadejo. V primeru neplačila terjatev podjetje, v katero se naloži, samodejno prenese terjatev na naložbenika, kot je ločeno dogovorjeno v prodajnem sporazumu med naložbenikom in podjetjem, v katero se naloži. Edina pomembna dejavnost je upravljanje terjatev v primeru neplačila, ker je to edina dejavnost, ki lahko pomembno vpliva na donos podjetja, v katero se naloži. Upravljanje terjatev pred pojavom neplačila ni pomembna dejavnost, ker ni treba sprejeti pomembnih odločitev, ki bi lahko znatno vplivale na donos podjetja, v katero se naloži – dejavnosti pred pojavom neplačila so določene vnaprej ter zajemajo le zbiranje denarnih tokov, ko ti zapadejo, in njihov prenos na naložbenike. Zato je treba pri ocenjevanju splošnih dejavnosti podjetja, v katero se naloži, ki pomembno vplivajo na donos podjetja, v katero se naloži, upoštevati le pravico naložbenika do upravljanja sredstev v primeru neplačila. V tem primeru je na podlagi oblike podjetja, v katero se naloži, zagotovljeno, da ima naložbenik pristojnost odločanja v zvezi z dejavnostmi, ki pomembno vplivajo na donos le, kadar je takšno odločanje potrebno. Pogoji prodajnega sporazuma so sestavni del celotne transakcije in vzpostavitve podjetja, v katero se naloži. Zato je mogoče na podlagi pogojev prodajnega sporazuma skupaj z ustanovnimi dokumenti podjetja, v katero se naloži, ugotoviti, da ima naložbenik vpliv na podjetje, v katero naloži, čeprav naložbenik prevzame lastništvo nad terjatvami le v primeru neplačila in upravlja neporavnane terjatve zunaj pravnih omejitev podjetja, v katero naloži.

Primer 12

Edina sredstva podjetja, v katero se naloži, so terjatve. Kar zadeva namen in obliko podjetja, v katero se naloži, se določi, da je edina pomembna dejavnost upravljanje terjatev v primeru neizpolnitve finančnih obveznosti. Stranka, ki lahko upravlja neporavnane terjatve, ima vpliv na podjetje, v katero naloži, ne glede na to, ali kateri od posojilojemalcev ni izpolnil finančnih obveznosti.

B54

Naložbenik je lahko eksplicitno ali implicitno zavezan, da mora zagotoviti nadaljnje poslovanje podjetja, v katero naloži, kot je bilo načrtovano. Zaradi takšne zaveze se lahko poveča izpostavljenost naložbenika spremenljivemu donosu, s čimer se poveča spodbuda, da naložbenik pridobi dovolj pravic, da ima vpliv. Zato je lahko zaveza, da se zagotovi poslovanje podjetja, v katero se naloži, kot je bilo načrtovano, kazalnik, da ima naložbenik vpliv, vendar zaveza sama po sebi ne pomeni vpliva naložbenika in ne preprečuje drugi stranki, da bi imela vpliv.

Izpostavljenost spremenljivemu donosu ali pravice do spremenljivega donosa podjetja, v katero se naloži

B55	Pri ocenjevanju, ali naložbenik obvladuje podjetje, v katero naloži, naložbenik določi, ali je izpostavljen spremenljivemu donosu oziroma ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v podjetju, v katero naloži.

B56

Spremenljivi donos je donos, ki ni fiksen in je lahko odvisen od poslovanja podjetja, v katero se naloži. Spremenljivi donos je lahko le pozitiven, le negativen ali pozitiven in negativen (glej 15. člen). Naložbenik oceni, ali je donos podjetja, v katero naloži, spremenljiv in kako spremenljiv je ta donos na podlagi vsebine sporazuma in ne glede na pravno obliko donosa. Naložbenik ima lahko na primer v lasti obveznico s fiksno obrestno mero. Fiksna obrestna mera v tem MSRP pomeni spremenljivi donos, ker je izpostavljena tveganju neplačila, pri čemer je naložbenik izpostavljen kreditnemu tveganju izdajatelja obveznice. Obseg spremenljivosti (tj. kako spremenljiv je ta donos) je odvisen od kreditnega tveganja obveznice. Podobno je vnaprej določen honorar za poslovanje pri upravljanju sredstev podjetja, v katero se naloži, spremenljivi donos, ker je naložbenik izpostavljen tveganju v zvezi s poslovanjem podjetja, v katero naloži. Obseg spremenljivosti je odvisen od zmožnosti podjetja, v katero se naloži, da ustvari dovolj prihodka za plačilo honorarja.

B57

Primeri donosa vključujejo:

(a)	dividende, druge razdelitve gospodarskih koristi podjetja, v katero se naloži (npr. obresti dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izda podjetje, v katero se naloži) in spremembe vrednosti naložbe naložbenika v zadevnem podjetju, v katero se naloži;

(b)

nadomestilo za servisiranje sredstev ali obveznosti podjetja, v katero se naloži, honorar in izpostavljenost izgubam iz zagotavljanja kreditne ali likvidnostne podpore, preostali deleži v sredstvih in obveznostih podjetja, v katero se naloži, ob prenehanju njegovega obstoja, davčne koristi in dostop do prihodnje likvidnosti, ki jo ima naložbenik na podlagi svoje udeležbe v podjetju, v katero se naloži;

(c)

donos, ki ni na voljo drugim imetnikom deležev. Naložbenik lahko na primer uporabi svoja sredstva v kombinaciji s sredstvi podjetja, v katero naloži, kot je združevanje operativnih funkcij za doseganje ekonomije obsega, prihranka stroškov, nabavljanja redkih proizvodov, pridobitve dostopa do posebnega znanja ali omejevanja nekaterih dejavnosti ali sredstev, da bi se povečala vrednost drugih sredstev naložbenika.

Povezava med vplivom in donosom

Prenesena pooblastila

B58

Kadar naložbenik, ki ima pravice odločanja (subjekt, ki sprejema odločitve), oceni, ali obvladuje podjetje, v katero naloži, mora določiti, ali je glavni zavezanec ali zastopnik. Naložbenik mora prav tako določiti, ali drug subjekt, ki ima pravice odločanja, deluje kot zastopnik naložbenika. Zastopnik je stranka, ki zlasti deluje v imenu in v korist druge stranke ali strank (glavni zavezanec(-ci)), zato pri izvajanju svoje pristojnosti odločanja ne obvladuje podjetja, v katero naloži (glej 17. in 18. člen). Včasih ima lahko torej vpliv glavnega zavezanca zastopnik, ki tak vpliv tudi izvršuje, vendar v imenu glavnega zavezanca. Subjekt, ki sprejema odločitve, ni zastopnik, ker imajo lahko druge stranke koristi od njegovih odločitev.

B59

Naložbenik lahko svojo pristojnost odločanja o nekaterih posebnih vprašanjih ali o vseh pomembnih dejavnostih prenese na zastopnika. Naložbenik mora pri ocenjevanju, ali obvladuje podjetje, v katero naloži, šteti, da so pravice odločanja, prenesene na njegovega zastopnika, neposredne pravice naložbenika. Kadar je glavnih zavezancev več, mora vsak glavni zavezanec oceniti, ali ima vpliv na podjetje, v katero naloži, pri čemer upošteva zahteve iz B5.–B54. člena. B60.–B72. člen vsebujejo napotke o določanju, ali je subjekt, ki sprejema odločitve, zastopnik ali glavni zavezanec.

B60

Subjekt, ki sprejema odločitve, mora pri določanju, ali je zastopnik, upoštevati splošen odnos med njim samim, podjetjem, v katero naloži in ki ga upravlja, ter drugimi strankami, ki so udeležene v podjetju, v katero se naloži, pri čemer mora zlasti upoštevati vse naslednje dejavnike:

(a)	obseg pristojnosti odločanja v zvezi s podjetjem, v katero se naloži (B62. in B63. člen);

(b)	pravice drugih strank (B64.–B67. člen);

(c)	nadomestilo, do katerega je upravičen v skladu s sporazumom(-i) o nadomestilu (B68.–B70. člen);

(d)	izpostavljenost subjekta, ki sprejema odločitve, spremenljivosti donosa iz drugih deležev v podjetju, v katero se naloži (B71. in B72. člen).

Za posamezne dejavnike se morajo uporabiti različne uteži na podlagi posebnih dejstev in okoliščin.

B61	Pri določanju, ali je subjekt, ki sprejema odločitve, zastopnik, je treba oceniti vse dejavnike, navedene v B60. členu, razen če ima ena stranka materialne pravice, da odstavi subjekt, ki sprejema odločitve (pravice do odstavitve), in lahko tak subjekt odstavi brez razloga (glej B65. člen).

Obseg pristojnosti odločanja

B62

Pri ocenjevanju obsega pristojnosti odločanja subjekta, ki sprejema odločitve, se upoštevajo:

(a)	dejavnosti, ki so dovoljene v skladu s sporazumom(-i) o odločanju in so določene z zakonom, in

(b)	diskrecijska pravica subjekta, ki sprejema odločitve, pri odločanju o teh dejavnostih.

B63

Subjekt, ki sprejema odločitve, mora upoštevati namen in obliko podjetja, v katero naloži, tveganja, ki naj bi jim bilo izpostavljeno podjetje, v katero naloži, tveganja, ki naj bi jih podjetje, v katero naloži, preneslo na udeležene stranke, in raven udeležbe subjekta, ki sprejema odločitve, pri določanju oblike podjetja, v katero se naloži. Če je na primer subjekt, ki sprejema odločitve, pomembno udeležen pri določanju oblike podjetja, v katero naloži (vključno z določanjem obsega pristojnosti odločanja), lahko ta udeležba pomeni, da je imel subjekt, ki sprejema odločitve, priložnost in spodbudo, da bi pridobil pravice, na podlagi katerih lahko subjekt, ki sprejema odločitve, usmerja pomembne dejavnosti.

Pravice drugih strank

B64	Materialne pravice drugih strank lahko vplivajo na zmožnost subjekta, ki sprejema odločitve, da usmerja pomembne dejavnosti podjetja, v katero naloži. Materialne pravice do odstavitve ali druge pravice lahko pomenijo, da je subjekt, ki sprejema odločitve, zastopnik.

B65

Kadar ima ena stranka materialne pravice do odstavitve in lahko brez razloga odstavi subjekt, ki sprejema odločitve, to samo po sebi zadostuje za ugotovitev, da je subjekt, ki sprejema odločitve, zastopnik. Če ima takšne pravice več strank (in nobena posamezna stranka brez soglasja drugih strank ne more odstaviti subjekta, ki sprejema odločitve), te pravice same po sebi niso odločilne pri ugotavljanju, ali subjekt, ki sprejema odločitve, deluje predvsem v imenu in v korist drugih strank. Poleg tega večje kot je število strank, ki morajo ukrepati skupaj pri uveljavljanju pravic do odstavitve subjekta, ki sprejema odločitve, in večja kot sta obseg drugih gospodarskih interesov subjekta, ki sprejema odločitve (tj. nadomestilo in drugi deleži), in spremenljivost, povezana z njimi, manjši pomen ima ta dejavnik.

B66

Materialne pravice drugih strank, ki omejujejo diskrecijsko pravico subjekta, ki sprejema odločitve, se morajo pri oceni, ali je subjekt, ki sprejema odločitve, zastopnik, upoštevati enako kot pravice do odstavitve. Subjekt, ki sprejema odločitve in mora pridobiti odobritev od majhnega števila drugih strank, je na primer običajno zastopnik. (Za dodatna navodila o pravicah in o tem, ali so te pravice materialne, glej B22.–B25. člen.)

B67	Upoštevanje pravic drugih strank mora vključevati oceno morebitnih pravic, ki jih lahko uveljavlja upravni odbor podjetja, v katero se naloži (ali drug upravni organ), in njihov vpliv na pristojnost odločanja (glej B23.(b) člen).

Nadomestilo

B68	Večje kot je nadomestilo, ki ga subjekt, ki sprejema odločitve, dobi v zvezi s pričakovanim donosom iz dejavnosti podjetja, v katero se naloži, in večja kot je spremenljivost, povezana s tem nadomestilom, večja je verjetnost, da je subjekt, ki sprejema odločitve, glavni zavezanec.

B69

Subjekt, ki sprejema odločitve, mora pri določanju, ali je glavni zavezanec ali zastopnik, upoštevati tudi, ali sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)	nadomestilo, ki ga prejme subjekt, ki sprejema odločitve, je sorazmerno z zagotovljenimi storitvami;

(b)	sporazum o nadomestilu vključuje le pogoje ali zneske, ki so običajno prisotni v sporazumih o podobnih storitvah, in raven strokovnega znanja, dogovorjenega na čisto poslovni podlagi.

B70	Subjekt, ki sprejema odločitve, ne more biti zastopnik, če niso izpolnjeni pogoji iz B69.(a) in (b) člena. Vendar izpolnjevanje teh pogojev samo po sebi ne zadostuje za ugotovitev, da je subjekt, ki sprejema odločitve, zastopnik.

Izpostavljenost spremenljivosti donosa iz drugih deležev

B71

Subjekt, ki sprejema odločitve in ima druge deleže v podjetju, v katero naloži (npr. naložbe v podjetju, v katero naloži, ali zagotavljanje jamstev v zvezi s poslovanjem podjetja, v katero naloži), mora pri ocenjevanju, ali je zastopnik, upoštevati svojo izpostavljenost spremenljivosti donosa iz teh deležev. Lastništvo drugih deležev v podjetju, v katero naloži, pomeni, da je lahko subjekt, ki sprejema odločitve, glavni zavezanec.

B72

Subjekt, ki sprejema odločitve, mora pri ocenjevanju svoje izpostavljenosti spremenljivosti donosa iz drugih deležev v podjetju, v katero naloži, upoštevati naslednje:

(a)	večji kot so njegovi gospodarski interesi in spremenljivost, povezana z njimi, pri čemer se upoštevajo nadomestilo in drugi deleži skupaj, večja je verjetnost, da je subjekt, ki sprejema odločitve, glavni zavezanec;

(b)

ali je izpostavljenost spremenljivosti donosa drugačna od izpostavljenosti drugih naložbenikov, in če je, ali lahko to vpliva na njegove dejavnosti. To lahko na primer velja, če ima subjekt, ki sprejema odločitve, podrejene deleže v podjetju, v katero naloži, ali mu zagotovi druge oblike povečanja kreditov.

Subjekt, ki sprejema odločitve, mora oceniti svojo izpostavljenost glede na skupno spremenljivost donosa podjetja, v katero naloži. Ta ocena se izvede zlasti na podlagi pričakovanega donosa iz dejavnosti podjetja, v katero se naloži, vendar se pri tem ne sme upoštevati največja izpostavljenost subjekta, ki sprejema odločitve, spremenljivosti donosa podjetja, v katero se naloži, na podlagi drugih deležev subjekta, ki sprejema odločitve.

Primeri uporabe

Primer 13

Subjekt, ki sprejema odločitve (upravljavec sklada), oblikuje, trži in upravlja reguliran sklad, s katerim se javno trguje, na podlagi strogo opredeljenih parametrov, določenih v mandatu naložbe, kot določajo lokalna zakonodaja in predpisi. Sklad je bil naložbenikom na voljo kot naložba v razpršen portfelj lastniških vrednostnih papirjev subjektov, katerih vrednostni papirji so na trgu. Upravljavec sklada ima v okviru opredeljenih parametrov diskrecijsko pravico v zvezi s sredstvi, v katera vlaga. Upravljavec sklada je izvedel 10-odstotno sorazmerno naložbo v sklad in za svoje storitve prejema honorar, ki temelji na tržni meri in je enak 1 % čiste vrednosti sredstva sklada. Honorar je sorazmeren z zagotovljenimi storitvami. Upravljavcu sklada ni treba financirati izgub, večjih od te 10-odstotne naložbe. Skladu ni treba ustanoviti neodvisnega upravnega odbora in ga tudi ni ustanovil. Naložbeniki nimajo nobenih materialnih pravic, ki bi lahko vplivale na pristojnost odločanja upravljavca sklada, vendar lahko odkupijo svoje deleže v določenih omejitvah, ki jih določi sklad.

Čeprav upravljavec sklada posluje v okviru parametrov, ki so določeni v mandatu naložbe, in v skladu z regulativnimi zahtevami, ima pravice odločanja, na podlagi katerih lahko trenutno usmerja pomembne dejavnosti sklada – naložbeniki nimajo materialnih pravic, ki bi lahko vplivale na pristojnost odločanja upravljavca sklada. Upravljavec sklada za svoje storitve prejme honorar, ki temelji na tržni meri in je sorazmeren z zagotovljenimi storitvami, poleg tega pa je izvedel tudi sorazmerno naložbo v sklad. Zaradi nadomestila in naložbe je upravljavec sklada izpostavljen spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, pri čemer to ne povzroči izpostavljenosti, ki bi bila tako velika, da bi pomenila, da je upravljavec sklada glavni zavezanec.

V tem primeru upoštevanje izpostavljenosti upravljavca sklada spremenljivosti donosa iz sklada skupaj s pristojnostjo odločanja v okviru omejenih parametrov pomeni, da je upravljavec sklada zastopnik. Upravljavec sklada torej ugotovi, da ne obvladuje sklada.

Primer 14

Subjekt, ki sprejema odločitve, oblikuje, trži in upravlja sklad, ki zagotavlja naložbene priložnosti več naložbenikom. Subjekt, ki sprejema odločitve (upravljavec sklada), mora sprejemati odločitve v najboljšem interesu vseh naložbenikov in v skladu s sporazumi o upravljanju sklada. Kljub temu ima upravljavec sklada široko diskrecijsko pravico. Upravljavec sklada za svoje storitve prejme honorar, ki temelji na tržni meri in je enak 1 % sredstev, s katerimi upravlja, in 20 % celotnega dobička sklada, če je dosežena določena raven dobička. Honorar je sorazmeren z zagotovljenimi storitvami.

Čeprav mora upravljavec sklada sprejemati odločitve v najboljšem interesu vseh naložbenikov, ima obsežno pristojnost odločanja v zvezi z usmerjanjem pomembnih dejavnosti sklada. Upravljavcu sklada se plača vnaprej določen honorar, ki je povezan s poslovanjem in sorazmeren z zagotovljenimi storitvami. Poleg tega se z nadomestilom deleži upravljavca sklada uskladijo z deleži drugih naložbenikov, da se poveča vrednost sklada, kar pa ne povzroči izpostavljenosti spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, ki bi bila tako velika, da bi nadomestilo samo po sebi pomenilo, da je upravljavec sklada glavni zavezanec.

Zgornji vzorec pojavov in analiza se nanašata na primere 14A–14C, ki so opisani spodaj. Vsak primer se obravnava ločeno.

Primer 14A

Upravljavec sklada ima v skladu tudi 2-odstotno naložbo, na podlagi katere se njegovi deleži uskladijo z deleži drugih naložbenikov. Upravljavcu sklada ni treba financirati izgub, večjih od te 2-odstotne naložbe. Naložbeniki lahko odstavijo upravljavca sklada na podlagi glasovanja z navadno večino, vendar le zaradi kršenja pogodbe.

Zaradi 2-odstotne naložbe upravljavca sklada se poveča njegova izpostavljenost spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, kar pa ne povzroči izpostavljenosti, ki bi bila tako velika, da bi pomenila, da je upravljavec sklada glavni zavezanec. Pravice drugih naložbenikov do odstavitve upravljavca sklada se štejejo za pravice do zaščite, ker jih je mogoče uveljavljati le v primeru kršenja pogodbe. Čeprav ima v tem primeru upravljavec sklada obsežno pristojnost odločanja ter je izpostavljen spremenljivosti donosa iz svojega deleža in nadomestila, izpostavljenost upravljavca sklada pomeni, da je upravljavec sklada zastopnik. Upravljavec sklada torej ugotovi, da ne obvladuje sklada.

Primer 14B

Upravljavec sklada ima pomembnejšo sorazmerno naložbo v skladu, vendar nima nobene obveznosti, da financira izgube, večje od te naložbe. Naložbeniki lahko odstavijo upravljavca sklada na podlagi glasovanja z navadno večino, vendar le zaradi kršenja pogodbe.

V tem primeru se pravice drugih naložbenikov do odstavitve upravljavca sklada štejejo za pravice do zaščite, ker jih je mogoče uveljavljati le v primeru kršenja pogodbe. Čeprav upravljavec sklada prejme vnaprej določen honorar, ki je povezan s poslovanjem in sorazmeren z zagotovljenimi storitvami, bi lahko kombinacija naložbe upravljavca sklada in njegovega nadomestila povzročila izpostavljenost spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, ki bi bila tako velika, da bi pomenila, da je upravljavec sklada glavni zavezanec. Večji kot so gospodarski interesi upravljavca sklada (pri čemer se upoštevajo njegovo nadomestilo in drugi deleži skupaj) in spremenljivost, povezana z njimi, večji poudarek bi upravljavec sklada dal tem gospodarskim interesom v analizi in večja je verjetnost, da je upravljavec sklada glavni zavezanec.

Na primer, ob upoštevanju nadomestila in drugih dejavnikov bi lahko upravljavec sklada menil, da 20-odstotna naložba zadostuje za ugotovitev, da obvladuje sklad. Vendar se lahko v drugačnih okoliščinah (tj. če je nadomestilo ali drugi dejavniki drugačni) obvladovanje pojavi, kadar je raven naložbe drugačna.

Primer 14C

Upravljavec sklada ima 20-odstotno sorazmerno naložbo v skladu, vendar nima nobene obveznosti, da financira izgube, večje od te 20-odstotne naložbe. Sklad ima upravni odbor, pri čemer so vsi njegovi člani neodvisni od upravljavca sklada in jih imenujejo drugi naložbeniki. Upravni odbor vsako leto imenuje upravljavca sklada. Če upravni odbor sklene, da ne bo podaljšal pogodbe upravljavcu sklada, bi lahko storitve, ki jih izvaja upravljavec sklada, izvajali drugi upravljavci v sektorju.

Čeprav upravljavec sklada prejme vnaprej določen honorar, ki je povezan s poslovanjem in sorazmeren z zagotovljenimi storitvami, lahko kombinacija 20-odstotne naložbe upravljavca sklada in njegovega nadomestila povzroči izpostavljenost spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, ki je tako velika, da pomeni, da je upravljavec sklada glavni zavezanec. Vendar imajo naložbeniki materialne pravice do odstavitve upravljavca sklada – upravni odbor zagotovi mehanizem za zagotovitev, da lahko naložbeniki odstavijo upravljavca sklada, če se tako odločijo.

V tem primeru upravljavec sklada v analizi nameni večji poudarek materialnim pravicam do odstavitve. Čeprav ima torej upravljavec sklada obsežno pristojnost odločanja in je izpostavljen spremenljivosti donosa sklada na podlagi njegovega nadomestila in naložbe, materialne pravice drugih naložbenikov pomenijo, da je upravljavec sklada zastopnik. Upravljavec sklada torej ugotovi, da ne obvladuje sklada.

Primer 15

Podjetje, v katero se naloži, je bilo ustanovljeno za nakup portfelja vrednostnih papirjev, zavarovanih s sredstvi, s fiksno obrestno mero, ki se financirajo iz dolžniških instrumentov s fiksno obrestno mero in kapitalskih instrumentov. Kapitalski instrumenti naj bi bili namenjeni zagotavljanju zaščite naložbenikov, ki zagotovijo dolžniški kapital, pred prvo izgubo, in prejemanju morebitnega preostalega donosa podjetja, v katero se naloži. Transakcija je bila potencialnim naložbenikom, ki zagotovijo v dolžniški kapital, na voljo kot naložba v portfelj vrednostnih papirjev, ki so zavarovani s sredstvi in so izpostavljeni kreditnemu tveganju, povezanemu z morebitnim neizpolnjevanjem finančnih obveznosti izdajateljev vrednostnih papirjev v portfelju, zavarovanih s sredstvi, in obrestnemu tveganju, povezanemu z upravljanjem portfelja. Kapitalski instrumenti ob njihovem nastanku predstavljajo 10 % vrednosti kupljenih sredstev. Subjekt, ki sprejema odločitve (upravljavec sredstev), upravlja dejaven portfelj sredstev s sprejemanjem odločitev o naložbah v okviru parametrov iz prospekta podjetja, v katero naloži. Upravljavec sredstev za te storitve prejme vnaprej določen honorar, ki temelji na tržni meri (tj. 1 % sredstev, s katerimi upravlja), in honorar, povezan s poslovanjem (tj. 10 % dobička), če dobiček podjetja, v katero naloži, preseže določeno raven. Honorarji so sorazmerni z zagotovljenimi storitvami. Upravljavec sredstev ima v lasti 35 % lastniškega kapitala v podjetju, v katero naloži.

Preostalih 65 % lastniškega kapitala in vsi dolžniški instrumenti so v lasti velikega števila široko razpršenih nepovezanih tretjih naložbenikov. Upravljavca sredstev se lahko brez razloga odstavi na podlagi odločitve drugih naložbenikov, sprejete z navadno večino.

Upravljavcu sredstev se plačuje vnaprej določen honorar, ki je povezan s poslovanjem in sorazmeren z zagotovljenimi storitvami. S tem nadomestilom se uskladijo deleži upravljavca sklada z deleži drugih naložbenikov, da se poveča vrednost sklada. Upravljavec sredstev je izpostavljen spremenljivosti donosa iz dejavnosti sklada, ker ima v lasti 35 % lastniškega kapitala, in donosa iz njegovega nadomestila.

Čeprav upravljavec sredstev posluje v okviru parametrov iz prospekta podjetja, v katero naloži, lahko trenutno sprejema odločitve o naložbah, ki pomembno vplivajo na donos podjetja, v katero naloži – pravice do odstavitve, ki jih imajo drugi naložbeniki, imajo majhen pomen v analizi, ker ima te pravice veliko število široko razpršenih naložbenikov. V tem primeru upravljavec sredstev nameni večji poudarek izpostavljenosti spremenljivosti donosa sklada iz svojega deleža v lastniškem kapitalu, podrejenega dolžniškim instrumentom. Lastništvo 35 % lastniškega kapitala pomeni podrejeno izpostavljenost izgubam in pravicam do donosa podjetja, v katero se naloži, ki so tako velike, da to pomeni, da je upravljavec sredstev glavni zavezanec. Upravljavec sredstev torej ugotovi, da obvladuje podjetje, v katero naloži.

Primer 16

Subjekt, ki sprejema odločitve (sponzor), sponzorira prehodno družbo več prodajalcev (multi-seller conduit), ki izda kratkoročne dolžniške instrumente nepovezanim tretjim naložbenikom. Transakcija je bila potencialnim naložbenikom na voljo kot naložba v portfelj visoko ovrednotenih srednjeročnih sredstev, ki so minimalno izpostavljena kreditnemu tveganju, povezanemu z morebitnim neizpolnjevanjem finančnih obveznosti izdajateljev sredstev v portfelju. Službe različnih prenosnikov prodajo portfelje visokokakovostnih srednjeročnih sredstev prehodni družbi. Vsak prenosnik servisira portfelj sredstev, ki ga proda prehodni družbi, in upravlja neporavnane terjatve, pri čemer za to prejme honorar za servisiranje, ki temelji na tržni meri. Vsak prenosnik zagotovi tudi zaščito pred prvo izgubo za kreditne izgube iz svojega portfelja sredstev s presežnim zavarovanjem sredstev, prenesenih prehodni družbi. Sponzor določi pogoje glede prehodne družbe in upravlja njene dejavnosti, pri čemer za to prejme honorar, ki temelji na tržni meri. Honorar je sorazmeren z zagotovljenimi storitvami. Sponzor odobri prodajalce, ki lahko prodajajo prehodni družbi, in sredstva, ki jih kupi prehodna družba, ter sprejme odločitve o financiranju prehodne družbe. Sponzor mora delovati v najboljšem interesu vseh naložbenikov.

Sponzor je upravičen do morebitnega preostalega donosa prehodne družbe, pri čemer tej družbi zagotovi tudi povečanje kreditov in likvidnostna posojila. S povečanjem kredita, ki ga zagotovi sponzor, se absorbirajo izgube v višini do 5 % vseh sredstev prehodne družbe, potem ko prenosniki absorbirajo izgube. Likvidnostna posojila niso zagotovljena na podlagi neplačanih sredstev. Naložbeniki nimajo materialnih pravic, ki bi lahko vplivale na pristojnost odločanja sponzorja.

Čeprav sponzor za svoje storitve prejme honorar na podlagi tržne mere, ki je sorazmeren z zagotovljenimi storitvami, je izpostavljen spremenljivosti donosa iz dejavnosti prehodne družbe zaradi svojih pravic do morebitnih preostalega donosa prehodne družbe ter zagotavljanja povečanja kreditov in likvidnostnih posojil (tj. prehodna družba je izpostavljena likvidnostnemu tveganju, ker za financiranje srednjeročnih sredstev uporabi kratkoročne dolžniške instrumente). Čeprav ima vsak prenosnik drugačne pravice odločanja, ki vplivajo na vrednost sredstev prehodne družbe, ima sponzor obsežno pristojnost odločanja, na podlagi katere lahko trenutno usmerja dejavnosti, ki najbolj bistveno vplivajo na donos prehodne družbe (tj. sponzor je določil pogoje glede prehodne družbe, ima pravico sprejemati odločitve o sredstvih (odobritev kupljenih sredstev in prenosnikov teh sredstev) in financiranju prehodne družbe (za katero je treba redno iskati nove naložbe)). Zaradi pravice do preostalih sredstev prehodne družbe ter zagotavljanja povečanja kreditov in likvidnostnih posojil je sponzor izpostavljen spremenljivosti donosa iz dejavnosti prehodne družbe, ki je drugačna od spremenljivosti drugih naložbenikov. Skladno s tem ta izpostavljenost pomeni, da je sponzor glavni zavezanec, zato torej sponzor ugotovi, da obvladuje prehodno družbo. Obveznost sponzorja, da deluje v najboljšem interesu vseh naložbenikov, ne pomeni, da sponzor ne more biti glavni zavezanec.

Razmerje z drugimi strankami

B73

Pri oceni obvladovanja mora naložbenik preučiti naravo svojega odnosa z drugimi strankami in, ali te druge stranke delujejo v njegovem imenu (tj. so „dejanski zastopniki“). Za določitev, ali druge stranke delujejo kot dejanski zastopniki, je potrebna presoja, pri kateri se ne upošteva le narava odnosa, ampak tudi, kako te stranke vzajemno delujejo med seboj in z naložbenikom.

B74

Za takšen odnos ni potreben pogodbeni sporazum. Stranka je dejanski zastopnik, kadar lahko naložbenik ali tisti, ki usmerjajo njegove dejavnosti, določijo, da stranka deluje v imenu naložbenika. V teh okoliščinah mora naložbenik pri oceni obvladovanja podjetja, v katero naloži, upoštevati pravice odločanja svojega dejanskega zastopnika in njegovo posredno izpostavljenost spremenljivemu donosu ali pravice do spremenljivega donosa prek dejanskega zastopnika skupaj s svojimi pravicami odločanja in svojo posredno izpostavljenostjo spremenljivemu donosu ali pravicami do spremenljivega donosa.

B75

Primeri takšnih drugih strank, ki lahko zaradi narave svojega odnosa delujejo kot dejanski zastopniki naložbenika, so:

(a)	povezane stranke naložbenika;

(b)	stranka, ki je svoj delež v podjetju, v katero naloži, prejela kot prispevek ali posojilo naložbenika;

(c)

stranka, ki se je strinjala, da ne bo prodala, prenesla ali obremenila svojih deležev v podjetju, v katero naloži, brez predhodne odobritve naložbenika (razen kadar imata naložbenik in druga stranka pravico do predhodne odobritve, pri čemer pravice temeljijo na pogojih, o katerih sta se skupaj dogovorili voljni neodvisni stranki);

(d)	stranka, ki ne more financirati svojega delovanja brez podrejene finančne podpore naložbenika;

(e)	podjetje, v katero se naloži, če je večina članov njegovega upravnega organa ali ključno poslovodno osebje isto kot pri naložbeniku;

(f)	stranka, ki ima tesen poslovni odnos z naložbenikom, kot je odnos med ponudnikom strokovnih storitev in enim od njegovih pomembnih odjemalcev.

Obvladovanje določenih sredstev

B76	Naložbenik mora preučiti, ali del podjetja, v katero naloži, obravnava kot ločeno podjetje in če ga, ali to ločeno podjetje obvladuje.

B77

Naložbenik mora del podjetja, v katero naloži, obravnavati kot ločeno podjetje, le če je izpolnjen naslednji pogoj:

Določena sredstva podjetja, v katero se naloži (in s tem povezana povečanja kreditov, če obstajajo), so edini vir plačila za navedene obveznosti podjetja, v katero se naloži, ali navedenih drugih deležev v njem. Stranke, razen strank z določeno obveznostjo, nimajo pravic ali obvez v zvezi z določenimi sredstvi ali preostalimi denarnimi tokovi iz teh sredstev. V bistvu preostalo podjetje, v katero se naloži, ne more uporabiti nobenega donosa iz določenih sredstev, nobena obveznost dela podjetja, ki se šteje za ločeno podjetje, pa se ne plača iz sredstev preostalega podjetja, v katero se naloži. Zato so v bistvu vsa sredstva, obveznosti in lastniški kapital tega dela podjetja, ki se šteje za ločeno podjetje, ločeni od sredstev, obveznosti in lastniškega kapitala celotnega podjetja, v katero se naloži. Tak del podjetja, ki se šteje za ločeno podjetje, se pogosto imenuje „silos“.

B78

Ko je izpolnjen pogoj iz B77. člena, mora naložbenik opredeliti dejavnosti, ki znatno vplivajo na donos dela podjetja, ki se šteje za ločeno podjetje, in opredeliti, kako se te dejavnosti usmerjajo, da oceni, ali ima vpliv na ta del podjetja, v katero naloži. Naložbenik mora pri oceni obvladovanja dela podjetja, ki se šteje za ločeno podjetje, upoštevati tudi, ali je izpostavljen spremenljivemu donosu oziroma ima pravice do spremenljivega donosa iz svoje udeležbe v tem delu podjetja, ki se šteje za ločeno podjetje, in ali lahko ima vpliv na ta del podjetja, v katero naloži, da bi vplival na znesek svojega donosa.

B79	Če naložbenik obvladuje del podjetja, ki se šteje za ločeno podjetje, mora konsolidirati ta del podjetja, v katero naloži. V tem primeru druge stranke pri oceni obvladovanja podjetja, v katero naložijo, in njegovi konsolidaciji izključijo ta del podjetja, v katero naložijo.

Stalna ocena

B80	Naložbenik mora ponovno oceniti, ali obvladuje podjetje, v katero naloži, če dejstva in okoliščine kažejo, da se je spremenil eden ali več od treh elementov obvladovanja iz 7. člena.

B81

Če je nastala sprememba glede tega, kako se lahko vpliva na podjetje, v katero se naloži, mora biti ta sprememba izražena v tem, kako naložbenik oceni svoj vpliv na podjetje, v katero naloži. Spremembe pravic odločanja lahko na primer pomenijo, da se pomembne dejavnosti ne usmerjajo več prek glasovalnih pravic, ampak lahko druga stranka ali stranke pomembne dejavnosti namesto tega trenutno usmerjajo na podlagi drugih dogovorov, kot so pogodbe.

B82

Dogodek je lahko vzrok, da naložbenik pridobi ali izgubi vpliv nad podjetjem, v katero naloži, ne da bi bil naložbenik vpleten v ta dogodek. Naložbenik lahko na primer pridobi vpliv nad podjetjem, v katero naloži, ker so pravice odločanja, ki jih je imela druga stranka ali so jih imele druge stranke in so pred tem preprečevale, da bi naložbenik obvladoval podjetje, v katero naloži, potekle.

B83

Naložbenik upošteva tudi spremembe, ki vplivajo na njegovo izpostavljenost spremenljivemu donosu ali pravice do spremenljivega donosa iz njegove udeležbe v podjetju, v katero naloži. Naložbenik, ki vpliva na podjetje, v katero naloži, lahko na primer ne obvladuje več podjetja, v katero naloži, če ni več upravičen do prejemanja donosa ali izpostavljen obvezam, ker ne bi izpolnil zahtev iz 7.(b) člena (npr. če je prekinjena pogodba o prejemanju honorarjev, povezanih s poslovanjem).

B84

Naložbenik mora preučiti, ali se je njegova ocena, da deluje kot zastopnik ali glavni zavezanec, spremenila. Spremembe splošnega odnosa med naložbenikom in drugimi strankami lahko pomenijo, da naložbenik ne deluje več kot zastopnik, čeprav je prej tako deloval, in obratno. V primeru sprememb v zvezi s pravicami naložbenika ali drugih strank lahko naložbenik na primer ponovno preuči svoj status glavnega zavezanca ali zastopnika.

B85

Naložbenikova začetna ocena obvladovanja ali njegovega statusa glavnega zavezanca ali zastopnika se ne bo spremenila le zaradi spremembe tržnih pogojev (npr. spremembe donosa podjetja, v katero se naloži, ki bi nastala zaradi tržnih pogojev), razen če se zaradi spremembe tržnih pogojev spremeni eden ali več od treh elementov obvladovanja iz 7. člena ali se spremeni splošen odnos med glavnim zavezancem in zastopnikom.

RAČUNOVODSKE ZAHTEVE

Postopki konsolidiranja

B86

Konsolidirani računovodski izkazi:

(a)	združujejo podobne elemente sredstev, obveznosti, lastniškega kapitala, prihodkov, odhodkov in denarnih tokov obvladujočega podjetja in njegovih odvisnih podjetij;

(b)	pobotajo (izločijo) knjigovodsko vrednost finančne naložbe obvladujočega podjetja v posameznem odvisnem podjetju in delež obvladujočega podjetja v lastniškem kapitalu posameznega odvisnega podjetja (v MSRP 3 je pojasnjeno, kako se obračuna dobro ime, ki je povezano s tem);

(c)

v celoti izločijo notranja sredstva in obveznosti, lastniški kapital, prihodke, odhodke in denarne tokove, povezane s transakcijami med podjetji skupine (v celoti se izločijo dobički ali izgube, ki izhajajo iz notranjih transakcij v skupini ter se pripoznajo v sredstvih, kot so zaloge in osnovna sredstva). Notranje izgube v skupini lahko pomenijo oslabitev, ki jo je treba pripoznati v konsolidiranih računovodskih izkazih. MRS 12 Davki iz dobička se uporablja za začasne razlike, ki izhajajo iz izločitve dobičkov in izgub iz notranjih transakcij v skupini.

Enotne računovodske usmeritve

B87

Če član skupine uporablja računovodske usmeritve, ki se razlikujejo od usmeritev, sprejetih v konsolidiranih računovodskih izkazih za podobne transakcije in dogodke v podobnih okoliščinah, je treba v računovodskih izkazih tega člana skupine pri pripravljanju konsolidiranih računovodskih izkazov opraviti ustrezne prilagoditve, da se zagotovi skladnost z računovodskimi usmeritvami skupine.

Merjenje

B88

Podjetje v konsolidirane računovodske izkaze vključi prihodke in odhodke odvisnega podjetja od datuma, ko začne to odvisno podjetje obvladovati, pa do datuma, ko ga preneha obvladovati. Prihodki in odhodki odvisnega podjetja temeljijo na vrednostih sredstev in obveznosti, pripoznanih v konsolidiranih računovodskih izkazih na datum prevzema. Stroški amortizacije, pripoznani v konsolidiranem izkazu vseobsegajočega donosa po datumu prevzema, na primer temeljijo na poštenih vrednostih povezanih amortizirljivih sredstev, pripoznanih v konsolidiranih računovodskih izkazih na datum prevzema.

Potencialne glasovalne pravice

B89

Kadar obstajajo potencialne glasovalne pravice ali drugi izvedeni finančni instrumenti, ki vključujejo potencialne glasovalne pravice, se delež poslovnega izida in sprememb lastniškega kapitala, razporejen obvladujočemu podjetju in neobvladujočim deležem, pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov določi izključno na podlagi sedanjih deležev v lastniškem kapitalu in ne izražajo možne uveljavitve ali zamenjave potencialnih glasovalnih pravic in drugih izvedenih finančnih instrumentov, razen če se uporablja B90. člen.

B90

V nekaterih okoliščinah ima podjetje v bistvu sedanji delež v lastniškem kapitalu kot rezultat transakcije, ki mu trenutno zagotavlja dostop do donosov, povezanih z deležem v lastniškem kapitalu. V takšnih okoliščinah se delež, razporejen obvladujočemu podjetju in neobvladujočim deležem, pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov določi ob upoštevanju morebitnega izvajanja teh potencialnih glasovalnih pravic in drugih izvedenih finančnih instrumentov, ki podjetju trenutno zagotavljajo dostop do donosov.

B91

MSRP 9 se ne uporablja za deleže v odvisnih podjetjih, ki so konsolidirana. Kadar instrumenti, ki vsebujejo potencialne glasovalne pravice, trenutno zagotavljajo dostop do donosov, povezanih z deležem v lastniškem kapitalu v odvisnem podjetju, za instrumente ne veljajo zahteve iz MSRP 9. V vseh drugih primerih se instrumenti, ki vsebujejo potencialne glasovalne pravice v odvisnem podjetju, obračunajo v skladu z MSRP 9.

Datum poročanja

B92

Računovodski izkazi obvladujočega podjetja in njegovih odvisnih podjetij, uporabljeni pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov, morajo imeti isti datum poročanja. Če se konec obdobja poročanja obvladujočega in odvisnega podjetja razlikuje, odvisno podjetje za namene konsolidacije pripravi dodatne računovodske informacije z istim datumom, kot ga imajo računovodski izkazi obvladujočega podjetja, da lahko obvladujoče podjetje konsolidira računovodske informacije odvisnega podjetja, razen če to ni izvedljivo.

B93

Če to ni izvedljivo, mora obvladujoče podjetje konsolidirati računovodske informacije odvisnega podjetja, tako da uporabi najnovejše računovodske izkaze odvisnega podjetja in jih prilagodi za učinke pomembnih transakcij ali dogodkov, ki se zgodijo med datumom teh računovodskih izkazov in datumom konsolidiranih računovodskih izkazov. V vsakem primeru od datuma računovodskih izkazov odvisnega podjetja do datuma konsolidiranih računovodskih izkazov ne sme preteči več kot tri mesece, pri čemer morata biti dolžina poročevalnih obdobij in morebitna razlika v datumih računovodskih izkazov iz obdobja v obdobje enaki.

Neobvladujoči deleži

B94

Podjetje mora poslovni izid in vsako sestavino drugega vseobsegajočega donosa pripisati lastnikom obvladujočega podjetja in neobvladujočim deležem. Podjetje mora pripisati tudi celoten vseobsegajoči donos lastnikom obvladujočega podjetja in neobvladujočim deležem, tudi če to povzroči primanjkljaj v stanju neobvladujočih deležev.

B95	Če imajo neobvladujoči deleži kumulativne prednostne delnice odvisnega podjetja, ki so razvrščene kot lastniški kapital, mora podjetje izračunati svoj delež poslovnega izida po prilagoditvi dividend na takšne delnice, če so bile takšne dividende priznane ali ne.

Spremembe deležev v lasti neobvladujočih deležev

B96

Če se delež lastniškega kapitala v lasti neobvladujočih deležev spremeni, mora podjetje prilagoditi knjigovodske vrednosti obvladujočih in neobvladujočih deležev tako, da izražajo spremembe relativnih deležev v odvisnem podjetju. Podjetje mora neposredno v lastniškem kapitalu pripoznati vsako razliko med zneskom, za katerega se prilagodijo neobvladujoči deleži, in pošteno vrednostjo plačanih ali prejetih nadomestil ter jo pripisati lastnikom obvladujočega podjetja.

Izguba obvladovanja

B97

Obvladujoče podjetje lahko izgubi obvladovanje odvisnega podjetja v dveh ali več dogovorih (transakcijah). Vendar včasih okoliščine pomenijo, da je treba več dogovorov obračunati kot eno samo transakcijo. Obvladujoče podjetje mora pri določanju, ali dogovore obračunavati kot eno samo transakcijo, upoštevati vse pogoje dogovorov in njihove gospodarske učinke. Eno ali več od naslednjega pomeni, da mora obvladujoče podjetje več dogovorov obračunati kot eno samo transakcijo:

(a)	sklenjeni so ob istem času ali eden zaradi drugega;

(b)	predstavljajo eno samo transakcijo, zasnovano za doseganje celotnega poslovnega učinka;

(c)	nastanek enega dogovora je odvisen od nastanka vsaj še enega dogovora.

(d)	šteje se, da en dogovor sam ni ekonomsko upravičen, ampak je ekonomsko upravičen skupaj z drugimi dogovori. Primer je, ko ima odtujitev delnic ceno, nižjo od tržne, kar se nadomesti s prihodnjimi odtujitvami, katerih cena je višja od tržne.

B98

Če obvladujoče podjetje izgubi obvladovanje odvisnega podjetja, mora:

(a)

odpraviti pripoznanje:

(i)	sredstev (vključno z dobrim imenom) in obveznosti odvisnega podjetja po knjigovodski vrednosti na datum izgube obvladovanja ter

(ii)	knjigovodske vrednosti neobvladujočih deležev v nekdanjem odvisnem podjetju na datum izgube obvladovanja (vključno z vsemi sestavinami drugega vseobsegajočega donosa, ki jim jih je mogoče pripisati);

(b)

pripoznati:

(i)	pošteno vrednost morebitnega nadomestila, prejetega iz transakcije, poslovnega dogodka ali okoliščin, ki so povzročile izgubo obvladovanja;

(ii)	če transakcija, dogodek ali okoliščine, ki so povzročile izgubo obvladovanja, vključujejo razdelitev delnic odvisnega podjetja lastnikom, to razdelitev in

(iii)

vse finančne naložbe, zadržane v nekdanjem odvisnem podjetju po pošteni vrednosti na datum izgube obvladovanja;

(c)	zneske, pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu v zvezi z odvisnim podjetjem na podlagi B99. člena, prerazvrstiti v poslovni izid ali jih prenesti neposredno v zadržani čisti dobiček, če se to zahteva v skladu z drugimi MSRP;

(d)	pripoznati vsako nastalo razliko kot dobiček ali izgubo v poslovnem izidu, ki jo je mogoče pripisati obvladujočemu podjetju.

B99

Če obvladujoče podjetje izgubi obvladovanje odvisnega podjetja, mora obvladujoče podjetje obračunati vse zneske, prej pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu v zvezi z navedenim odvisnim podjetjem enako, kot če bi obvladujoče podjetje neposredno odtujilo zadevna sredstva ali obveznosti. Če bi se torej dobiček ali izguba, prej pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, prerazvrstila v poslovni izid ob odtujitvi zadevnih sredstev ali obveznosti, mora obvladujoče podjetje dobiček ali izgubo prerazvrstiti iz lastniškega kapitala v poslovni izid (kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve), ko izgubi obvladovanje odvisnega podjetja. Če bi bil prevrednotovalni presežek, prej pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu, prenesen neposredno v zadržani čisti dobiček ob odtujitvi sredstva, mora obvladujoče podjetje prenesti prevrednotovalni presežek neposredno v zadržani čisti dobiček, ko izgubi obvladovanje odvisnega podjetja.

Priloga C

Datum uveljavitve in prehod

Ta priloga je sestavni del MSRP in ima enako veljavo kot drugi deli MSRP.

DATUM UVELJAVITVE

Podjetje mora uporabiti ta MSRP za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja ta MSRP prej, mora to razkriti ter hkrati uporabljati MSRP 11, MSRP 12, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi in MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

PREHOD

C2	Podjetje mora ta MSRP uporabljati za nazaj, v skladu z MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake, razen kot je določeno v C3.–C6. členu.

Ob prvi uporabi tega MSRP podjetju ni treba opraviti prilagoditev pri obračunavanju njegove udeležbe v:

(a)	podjetjih, ki so bila prej konsolidirana v skladu z MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi ter SOP-12 Konsolidacija – podjetja za posebne namene ter se v skladu s tem MSRP še naprej konsolidirajo, ali

(b)	podjetjih, ki so bila prej nekonsolidirana v skladu z MRS 27 in SOP-12 ter se v skladu s tem MSRP še naprej ne konsolidirajo.

Če naložbenik na podlagi prve uporabe tega MSRP konsolidira podjetje, v katero naloži, ki ni bilo konsolidirano v skladu z MRS 27 in SOP-12, mora naložbenik:

(a)

če je podjetje, v katero naloži, poslovni subjekt (kot je opredeljen v MSRP 3), izmeriti sredstva, obveznosti in neobvladujoče deleže v tem prej nekonsolidiranem podjetju, v katero naloži, na datum začetne uporabe, kot bi bilo to podjetje, v katero naloži, konsolidirano (in bi tako uporabil obračunavanje prevzema v skladu z MSRP 3) od datuma, ko je naložbenik pridobil obvladovanje tega podjetja, v katero naloži, na podlagi zahtev iz tega MSRP;

(b)

če podjetje, v katero naloži, ni poslovni subjekt (kot je opredeljen v MSRP 3), izmeriti sredstva, obveznosti in neobvladujoče deleže v tem prej nekonsolidiranem podjetju, v katero naloži, na datum začetne uporabe, kot bi bilo to podjetje, v katero naloži, konsolidirano (z uporabo metode prevzema v skladu z MSRP 3 brez pripoznavanja dobrega imena podjetju, v katero naloži) od datuma, ko je naložbenik pridobil obvladovanje tega podjetja, v katero naloži, na podlagi zahtev iz tega MSRP. Vsaka razlika med zneskom pripoznanih sredstev, obveznosti in neobvladujočih deležev ter prejšnjo knjigovodsko vrednostjo naložbenikove udeležbe v podjetju, v katero naloži, se mora pripoznati kot ustrezna prilagoditev začetnega stanja lastniškega kapitala;

(c)

če merjenje sredstev, obveznosti in neobvladujočega deleža podjetja, v katero naloži, v skladu s točko (a) ali (b) ni izvedljivo (kot je opredeljeno v MRS 8), mora naložbenik:

(i)	če je podjetje, v katero naloži, poslovni subjekt, uporabiti zahteve iz MSRP 3. Predpostavljeni datum prevzema mora biti začetek prvega obdobja, za katerega je uporaba MSRP 3 izvedljiva, pri čemer je to lahko trenutno obdobje;

(ii)

če podjetje, v katero naloži, ni poslovni subjekt, uporabiti metodo prevzema, kot je opisana v MSRP 3, brez pripoznavanja dobrega imena podjetju, v katero naloži, od predpostavljenega datuma prevzema. Predpostavljeni datum prevzema mora biti začetek prvega obdobja, za katerega je uporaba tega člena izvedljiva, pri čemer je to lahko trenutno obdobje.

Naložbenik mora vsako razliko med zneskom sredstev, obveznosti in neobvladujočih deležev, pripoznanim na predpostavljeni datum prevzema, ter katerimi koli prej pripoznanimi zneski iz njegove udeležbe pripoznati kot prilagoditev lastniškega kapitala za to obdobje. Poleg tega mora naložbenik zagotoviti primerljive informacije in razkritja v skladu z MRS 8.

Če naložbenik na podlagi prve uporabe tega MSRP podjetja, v katero naloži, ki je bilo konsolidirano v skladu z MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2008) in SOP-12, ne konsolidira več, mora izmeriti svoj ohranjeni delež v podjetju, v katero naloži, na datum začetne uporabe v znesku, ki bi bil izmerjen, če bi veljale zahteve iz tega MSRP, ko je naložbenik postal vključen v podjetje, v katero naloži, ali izgubil obvladovanje podjetja, v katero naloži. Če merjenje ohranjenega deleža ni izvedljivo (kot je opredeljeno v MRS 8), mora naložbenik uporabiti zahteve iz tega MSRP za obračunavanje izgube obvladovanja na začetku prvega obdobja, za katerega je uporaba tega MSRP izvedljiva, pri čemer je to lahko trenutno obdobje. Naložbenik mora vsako razliko med prej pripoznanim zneskom sredstev, obveznosti in neobvladujočih deležev ter knjigovodsko vrednostjo njegove udeležbe v podjetju, v katero naloži, pripoznati kot prilagoditev lastniškega kapitala za to obdobje. Poleg tega mora naložbenik zagotoviti primerljive informacije in razkritja v skladu z MRS 8.

S 23., 25., B94. in B96.–B99. členom so bile leta 2008 izvedene spremembe MRS 27, ki so bile prenesene v MSRP 10. Razen kadar uporabi C3. člen, mora podjetje uporabiti naslednje zahteve iz navedenih členov:

(a)	podjetje ne sme preoblikovati pripisa poslovnega izida za poročevalna obdobja pred prvo uporabo spremembe iz B94. člena;

(b)	zahteve iz 23. in B96. člena za obračunavanje sprememb deležev v lastniškem kapitalu v odvisnem podjetju po pridobitvi obvladovanja se ne uporabljajo za spremembe, ki so nastale, preden je podjetje prvič uporabilo te spremembe;

(c)

podjetje ne sme preoblikovati knjigovodske vrednosti finančne naložbe v nekdanjem odvisnem podjetju, če je izgubilo obvladovanje pred prvo uporabo sprememb iz 25. in B97.–B99. člena. Poleg tega podjetje ne sme ponovno izračunati dobička ali izgube zaradi izgube obvladovanja odvisnega podjetja, ki se je zgodila pred prvo uporabo sprememb iz 25. in B97.–B99. člena.

Sklicevanja na MSRP 9

C7	Če podjetje uporablja ta MSRP, vendar še ne uporablja MSRP 9, v tem MSRP vsako sklicevanje na MSRP 9 pomeni sklicevanje na MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje.

RAZVELJAVITEV DRUGIH MSRP

C8	Ta MSRP nadomešča zahteve v zvezi s konsolidiranimi računovodskimi izkazi iz MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2008).

C9	Ta MSRP nadomešča tudi SOP-12 Konsolidacija – podjetja za posebne namene.

Priloga D

Spremembe drugih MSRP

V tej prilogi so določene spremembe drugih MSRP, ki so posledica izdaje tega MSRP s strani upravnega odbora. Podjetje mora uporabiti spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Če je podjetje uporabilo ta MSRP pred tem datumom, mora uporabiti te spremembe za to zgodnejše obdobje. V spremenjenih členih je novo besedilo podčrtano, izbrisano besedilo pa prečrtano.

MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Doda se 39.I člen:

39I	Z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 31., B7., C1., D1., D14. in D15. člen ter dodan D31. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

Spremeni se B7. člen Priloge B:

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, mora uporabiti naslednje zahteve iz MSRP 10 za naprej od datuma prehoda na MSRP:

(a)	zahtevo iz B94. člena, da je celotni vseobsegajoči donos pripisan lastnikom obvladujočega podjetja in neobvladujočim deležem, tudi če to povzroči primanjkljaj v stanju neobvladujočih deležev;

(b)	zahteve iz 23. in B93. člena za obračunavanje sprememb deleža obvladujočega podjetja v lastniškem kapitalu v odvisnem podjetju, ki ne povzročijo izgube obvladovanja, ter

(c)	zahteve iz B97.–B99. člena za obračunavanje izgube obvladovanja odvisnega podjetja ter s tem povezane zahteve iz 8.A člena MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje.

Vendar če se podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, odloči za uporabo MSRP 3 za nazaj za pretekle poslovne združitve, mora uporabiti tudi MSRP 10 v skladu s C1. členom tega MSRP.

Spremeni se C1. člen Priloge C:

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, se lahko odloči, da MSRP 3 ne bo uporabilo za nazaj za pretekle poslovne združitve (poslovne združitve, ki so se zgodile pred dnem prehoda na MSRP). Vendar če podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, preoblikuje katero koli poslovno združitev z namenom skladnosti z MSRP 3, mora preoblikovati vse poznejše poslovne združitve in tudi uporabiti MSRP 10 od istega datuma naprej. Na primer, če se podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, odloči za preoblikovanje poslovne združitve, ki je nastala 30. junija 20X6, mora preoblikovati vse poslovne združitve, ki so nastale 30. junija 20X6 in na datum prehoda na MSRP, pri čemer mora od 30. junija 20X6 uporabljati tudi MSRP 10.

MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic

Doda se 63.A člen:

63A	Z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MSRP 11, ki sta bila izdana maja 2011, sta bila spremenjena 5. člen in Priloga A. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

V Prilogi A se spremeni opomba k opredelitvi pojma „dogovor za plačilo na podlagi delnic“:

*	„Skupina“ je v Prilogi A k MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi opredeljena kot „obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja“ z vidika zadnjega obvladujočega podjetja poročajočega podjetja.

MSRP 3 Poslovne združitve

Spremeni se 7. člen in doda se 64.E člen:

Pri določitvi prevzemnika – podjetja, ki pridobi obvladovanje drugega podjetja, tj. prevzetega podjetja, je treba uporabljati napotke iz MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi. Če je nastala poslovna združitev, vendar uporaba napotkov iz MSRP 10 ne nakazuje jasno, katero od podjetij, ki se združujejo, je prevzemnik, je treba pri tem določanju upoštevati dejavnike iz B14.–B18. člena.

64E	Z MSRP 10, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 7., B13. in B63.(e) člen ter Priloga A. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10.

D6	[Ne velja za zahteve.]

D7	V Prilogi A se izbriše opredelitev pojma „obvladovanje“.

Spremenita se B13. in B63.(e) člen Priloge B:

B13

Pri določitvi prevzemnika – podjetja, ki pridobi obvladovanje prevzetega podjetja, je treba uporabljati napotke iz MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi. Če je nastala poslovna združitev, vendar uporaba napotkov iz MSRP 10 ne nakazuje jasno, katero od podjetij, ki se združujejo, je prevzemnik, je treba pri tem določanju upoštevati dejavnike iz B14.–B18. člena.

B63

Primeri drugih MSRP, v katerih so napotki za poznejše merjenje in obračunavanje pridobljenih sredstev in prevzetih ali nastalih obveznosti v poslovni združitvi, vključujejo:

(a)

…

(e)	MSRP 10 vsebuje napotke za obračunavanje sprememb deleža obvladujočega podjetja v lastniškem kapitalu v odvisnem podjetju po pridobitvi obvladovanja.

MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja

Spremeni se 3.(a) člen in doda se 44.O člen:

Ta MSRP morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

deleže v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih ali skupnih podvigih, ki se obračunajo v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi ali MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Vendar je v skladu z MRS 27 ali MRS 28 v nekaterih primerih podjetju dovoljeno, da obračuna delež v odvisnem podjetju, pridruženem podjetju ali skupnem podvigu z uporabo MRS 39; v teh primerih …

44O	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, je bil spremenjen 3. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MSRP 9 Finančni instrumenti (izdan novembra 2009)

D10

Doda se 8.1.2. člen:

8.1.2

Z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, je bil spremenjen C8. člen ter izbrisani naslovi nad C18. členom in C18.–C23. členi. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

D11

V Prilogi C se izbrišejo C18. in C19. člen ter naslovi pred C18. in C19. členom, C8. člen pa se spremeni:

C83

Ta MSRP morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

MSRP 9 Finančni instrumenti (izdan oktobra 2010)

D12

Spremeni se 3.2.1. člen in doda se 7.1.2. člen.

3.2.1

V konsolidiranih računovodskih izkazih se 3.2.2.–3.2.9., B3.1.1., B3.1.2. in B3.2.1.–B3.2.17. člen uporabljajo na konsolidirani ravni. Zato podjetje najprej vsa odvisna podjetja konsolidira v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in potem navedene člene uporabi za nastalo skupino.

7.1.2

Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 3.2.1., B3.2.1.–B3.2.3., B4.3.12.(c), B5.7.15., C11. in C30. člen ter izbrisani C23.–C28. člen in zadevni naslovi. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

D13

Spremenijo se B3.2.1.–B3.2.3. in B5.7.15. člen Priloge B:

V B3.2.1. členu se v prvem polju shematskega prikaza izbriše besedilo „(tudi morebitna podjetja za posebne namene)“.

B3.2.2

Položaj, opisan v 3.2.4.(b) členu (ko podjetje zadrži pogodbene pravice do prejema denarnih tokov iz finančnega sredstva, prevzame pa pogodbeno obvezo za plačilo tistih denarnih tokov enemu ali več podjetjem), se pojavi, če je podjetje na primer sklad in naložbenikom izda pomembne deleže v temeljnih finančnih sredstvih, ki jih poseduje, in servisira ta finančna sredstva. V takšnem primeru so finančna sredstva primerna za odpravo pripoznanja, če so izpolnjeni pogoji iz 3.2.5. in 3.2.6. člena.

B3.2.3

Če uporabi 3.2.5. člen, bi lahko bilo podjetje na primer izvirni osnovalec finančnega sredstva ali skupina, ki vključuje , ki je pridobilo finančno sredstvo in prenaša denarne tokove nepovezanim tretjim naložbenikom.

B5.7.15

Primeri tveganja v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti za posamezna sredstva:

(a)

…

(b)

obveznost, ki jo izda strukturirano podjetje z naslednjimi značilnostmi. Podjetje je pravno izolirano, zato so sredstva v podjetju namenjena izključno v korist njegovih naložbenikov, tudi v primeru stečaja. Podjetje ne sklepa nobenih drugih transakcij in sredstva v podjetju ne morejo biti zastavljena. Zneski se dolgujejo naložbenikom v podjetje le, če namenska sredstva ustvarjajo denarne tokove. Zato …

D14

V Prilogi C se izbrišejo C23. in C24. člen ter naslov pred C23. členom, C11. in C30. člen pa se spremenita:

C11

Ta MSRP morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

C30

Ta standard morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov

D15

Spremenita se 4. in 123. člen, doda pa se 139.H člen:

Ta standard se ne uporablja za sestavo in vsebino zgoščenih medletnih računovodskih izkazov, pripravljenih v skladu z MRS 34 Medletno računovodsko poročanje. Vendar se 15.–35. člen uporabljajo za takšne računovodske izkaze. Ta standard se uporablja enako za vsa podjetja, vključno s podjetji, ki predstavijo konsolidirane računovodske izkaze v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, in podjetji, ki predstavijo ločene računovodske izkaze v skladu z MRS 27 Ločeni računovodski izkazi.

123

V procesu izvajanja računovodskih usmeritev v podjetju poslovodno osebje poleg ocen podaja tudi presoje, ki lahko zelo vplivajo na zneske, pripoznane v računovodskih izkazih. Poslovodno osebje na primer presoja:

(a)

…

(b)	kdaj se vsa pomembna tveganja in koristi lastništva finančnih sredstev in najetih sredstev dejansko prenesejo na druga podjetja ter

(c)	ali določene prodaje proizvodov v bistvu predstavljajo finančne sporazume, ki ne zagotavljajo prihodkov.

(d)

139H	Z MSRP 10 in MSRP 12, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 4., 119., 123. in 124. člen. Podjetje mora navedene spremembe uporabiti, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 12.

MRS 7 Izkaz denarnih tokov

D16

Spremeni se 42.B člen in doda se 57. člen:

42B

Spremembe deležev v lastniškem kapitalu v odvisnih podjetjih, ki ne povzročijo izgube obvladovanja, kot je naknaden nakup ali prodaja kapitalskih instrumentov odvisnega podjetja s strani obvladujočega podjetja, se obračunajo kot transakcije z lastniškim kapitalom (glej MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi). Zato velja naslednje, …

57	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 37., 38. in 42.B člen ter izbrisan 50.(b) člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev

D17	[Ne velja za zahteve.]

D18

Spremenijo se 19., 45. in 46. člen, doda pa se 60.F člen:

19	Ta standard samostojnemu podjetju, ki pripravlja računovodske izkaze, ali podjetju, ki pripravlja ločene računovodske izkaze v skladu z MRS 27 Ločeni računovodski izkazi, prav tako dovoljuje, da predstavi svoje računovodske izkaze v kateri koli valuti (ali valutah). Če …

Združevanje rezultatov in finančnega položaja poslovanja v tujini z rezultati in finančnim položajem poročajočega podjetja temelji na običajnih postopkih konsolidacije, kot je izločanje stanj in notranjih transakcij odvisnega podjetja v skupini (glej MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi). Vendar …

Če so računovodski izkazi poslovanja v tujini glede datumov drugačni od računovodskih izkazov poročajočega podjetja, enota v tujini pogosto pripravi dodatne izkaze za isti datum, kot ga imajo računovodski izkazi poročajočega podjetja. Če se to ne naredi, MSRP 10 dovoljuje uporabo različnih datumov, če razlika med datumoma ni daljša od treh mesecev in so opravljene prilagoditve za učinke vseh pomembnih transakcij in drugih dogodkov, ki se zgodijo med tema datumoma. V takšnem primeru se sredstva in obveznosti poslovanja v tujini pretvorijo po menjalnem tečaju ob koncu poročevalnega obdobja enote v tujini. Opravijo se prilagoditve zaradi pomembnih sprememb menjalnih tečajev vse do konca poročevalnega obdobja poročajočega podjetja v skladu z MSRP 10. Enako …

60F	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 3.(b), 8., 11., 18., 19., 33., 44.–46. in 48.A člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 24 Razkrivanje povezanih strank

D19

Spremeni se 3. člen:

Ta standard v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi ali MRS 27 Ločeni računovodski izkazi zahteva razkritje razmerij, transakcij in neporavnanih obveznosti, vključno z obvezami, med povezanimi strankami v konsolidiranih in ločenih računovodskih izkazih obvladujočega podjetja ali naložbenikov s skupnim obvladovanjem podjetja, v katero se naloži, ali pomembnim vplivom v njem. Ta standard se uporablja tudi za individualne računovodske izkaze.

V 9. členu se izbrišejo opredelitve pojmov „obvladovanje“, „skupno obvladovanje“ in „pomemben vpliv“ ter se doda stavek:

Pojmi „obvladovanje“, „skupno obvladovanje“ in „pomemben vpliv“ so opredeljeni v MSRP 10, MSRP 11 Skupni aranžmaji in MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige ter se v tem standardu uporabljajo v smislu iz navedenih MSRP.

Doda se 28.A člen:

28A	Z MSRP 10, MSRP 11 Skupni aranžmaji in MSRP 12, ki so bili izdani maja 2011, so bili spremenjeni 3., 9., 11.(b), 15., 19.(b) in (e) ter 25. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10, MSRP 11 in MSRP 12.

MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi

D20

V MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi se izbrišejo zahteve v zvezi s konsolidiranimi računovodskimi izkazi in se po potrebi prestavijo v MSRP 10. Računovodske zahteve in zahteve po razkritju za ločene računovodske izkaze ostanejo v MRS 27; naslov se spremeni v Ločeni računovodski izkazi, ostali členi se zaporedno preštevilčijo, področje uporabe se prilagodi in izvedejo se druge redakcijske spremembe. Računovodske zahteve in zahteve po razkritju, ki ostanejo v MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011), se prav tako posodobijo, da izražajo napotke iz MSRP 10, MSRP 11, MSRP 12 in MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011). Podrobnosti o tem, kam se premaknejo členi v MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2008), so navedene v preglednici skladnosti, priloženi MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje

D21

Spremeni se 4.(a) člen in doda se 97.I člen:

Ta standard morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

97I	Z MSRP 10 in MSRP 11, ki sta bila izdana maja 2011, sta bila spremenjena 4.(a) in AG29. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

D22

Spremeni se AG29. člen Priloge:

AG29	V konsolidiranih računovodskih izkazih podjetje predstavi neobvladujoče deleže, tj. deleže ostalih strank v lastniškem kapitalu in prihodku svojih odvisnih podjetij, v skladu z MRS 1 in MSRP 10. Kadar …

MRS 33 Čisti dobiček na delnico

D23

Spremeni se 4. člen in doda se 74.B člen.

Kadar podjetje predstavi konsolidirane računovodske izkaze in ločene računovodske izkaze, ki so pripravljeni v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 27 Ločeni računovodski izkazi, je treba razkritja, ki jih zahteva ta standard, prikazati le na podlagi konsolidiranih informacij. …

74B	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 4., 40. in A11. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 36 Oslabitev sredstev

D24

Spremeni se 4.(a) člen in doda se 140.H člen.

Ta standard se uporablja za vsa finančna sredstva, razvrščena kot:

(a)	odvisna podjetja, kot so opredeljena v MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi;

(b)

…

140H	Z MSRP 10 in MSRP 11, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 4. člen, naslov nad 12.(h) členom in 12(h). člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

D25	[Ne velja za zahteve.]

MRS 38 Neopredmetena sredstva

D26

Spremeni se 3.(e) člen in doda se 130.F člen.

Če drug standard predpisuje obračunavanje posebne vrste neopredmetenega sredstva, podjetje uporablja tisti standard in ne tega. Ta standard se na primer ne uporablja za:

(a)

…

(e)	finančna sredstva iz MRS 32. Pripoznavanje in merjenje nekaterih finančnih sredstev je zajeto v MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi ter MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige.

(f)

…

130F	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, je bil spremenjen 3.(e) člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje (kakor je bil spremenjen oktobra 2009)

D27

Spremenita se 2.(a) in 15. člen, doda pa se 103.P člen:

Ta standard morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

deleže v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih in skupnih podvigih, ki se obračunajo v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi ali MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Vendar morajo podjetja uporabljati ta standard za delež v odvisnem podjetju, pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, ki se v skladu z MRS 27, ali MRS 28 obračunava po tem standardu. …

15	V konsolidiranih računovodskih izkazih se 16.–23. člen in AG34.–AG52. člen Priloge A uporabljajo na konsolidirani ravni. Zato podjetje najprej konsolidira vsa odvisna podjetja v skladu z MSRP 10, nato pa uporabi 16.–23. člen in AG34.–AG52. člen Priloge A za nastalo skupino.

103P	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 2.(a), 15., AG3., AG36.–AG38. in AG41.(a) člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

D28

Spremenijo se AG36.–AG38. člen Priloge A:

V AG36. členu se v prvem polju shematskega prikaza izbriše besedilo „(tudi morebitna podjetja za posebne namene)“.

AG37

Položaj, opisan v 18.(b) členu (ko podjetje zadrži pogodbene pravice do prejema denarnih tokov iz finančnega sredstva, prevzame pa pogodbeno obvezo za plačilo tistih denarnih tokov enemu ali več podjetjem), se pojavi, če je podjetje na primer sklad in naložbenikom izda pomembne deleže v temeljnih finančnih sredstvih, ki jih poseduje, in servisira ta finančna sredstva. V takšnem primeru so finančna sredstva primerna za odpravo pripoznanja, če so izpolnjeni pogoji iz 19. in 20. člena.

AG38	Če uporabi 19. člen, bi lahko bilo podjetje na primer izvirni osnovalec finančnega sredstva ali skupina, ki vključuje odvisno podjetje, ki je pridobilo finančno sredstvo in prenaša denarne tokove nepovezanim tretjim naložbenikom.

OPMSRP 5 Pravica do deležev, ki izhajajo iz skladov za razgradnjo, obnovo in ponovno oživljanje okolja

D29

V „sklicevanjih“ se izbrišejo vnosi za MRS 27 in MRS 31, vnos za MRS 28 se spremeni v „MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige“, dodata pa se vnosa za MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MSRP 11 Skupni aranžmaji.

Spremeni se 8. člen in doda se 14.B člen.

8	Vlagatelj mora določiti, ali obvladuje, skupaj obvladuje ali ima v skladu pomemben vpliv s sklicevanjem na MSRP 10, MSRP 11 in MRS 28. Če to drži, vlagatelj svoj delež v skladu obračuna skladno s temi standardi.

14B	Z MSRP 10 in MSRP 11, ki sta bila izdana maja 2011, sta bila spremenjena 8. in 9. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

OPMSRP 17 Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom

D30

V „sklicevanjih“ se doda vnos za „MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi“.

Spremeni se 7. člen in doda se 19. člen.

V skladu s 5. členom se to pojasnilo ne uporablja, kadar podjetje razdeli nekatere od svojih deležev v lastniškem kapitalu v odvisnem podjetju, vendar odvisno podjetje še naprej obvladuje. Podjetje, ki opravi razdelitev, katere posledica je, da podjetje pripozna neobvladujoči delež v odvisnem podjetju, obračuna razdelitev v skladu z MSRP 10.

19	Z MSRP 10, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen 7. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 10.

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 11

Skupni aranžmaji

CILJ

1	Cilj tega MSRP je opredeliti načela za računovodsko poročanje podjetij, ki imajo delež v skupaj obvladovanih aranžmajih (tj. skupnih aranžmajih).

Uresničevanje cilja

2	Za uresničevanje cilja iz 1. člena ta MSRP opredeljuje skupno obvladovanje in od podjetja, ki je stranka v skupnem aranžmaju, zahteva, da določi vrsto skupnega aranžmaja, v katerem je udeležen, tako da oceni svoje pravice in obveze ter jih obračuna v skladu z zadevno vrsto skupnega aranžmaja.

PODROČJE UPORABE

3	Ta MSRP morajo uporabljati vsa podjetja, ki so stranke v skupnem aranžmaju.

SKUPNI ARANŽMAJI

4	Skupni aranžma je aranžma, ki ga skupaj obvladujeta dve ali več strank.

Značilnosti skupnega aranžmaja so:

(a)	stranke zavezuje pogodbeni sporazum (glej B2.–B4. člen);

(b)	pogodbeni sporazum dvema ali več strankam dodeljuje skupno obvladovanje aranžmaja (glej 7.–13. člen).

6	Skupni aranžma je lahko skupna dejavnost ali skupni podvig.

Skupno obvladovanje

7	Skupno obvladovanje je pogodbeno dogovorjena delitev obvladovanja aranžmaja, ki obstaja le, kadar je za odločitve o zadevnih dejavnostih potrebno soglasje strank, ki si delijo obvladovanje.

Podjetje, ki je stranka v aranžmaju, mora oceniti, ali pogodbeni sporazum vsem strankam ali skupini strank dodeljuje kolektivno obvladovanje aranžmaja. Vse stranke ali skupina strank kolektivno obvladuje aranžma, kadar mora s skupnim ukrepanjem usmerjati dejavnosti, ki imajo velik vpliv na donos aranžmaja (tj. zadevne dejavnosti).

9	Ko je določeno, da vse stranke ali skupina strank kolektivno obvladuje aranžma, skupno obvladovanje obstaja le, kadar je za odločitve o zadevnih dejavnostih potrebno soglasje strank, ki kolektivno obvladujejo aranžma.

10	Skupnega aranžmaja nikoli ne obvladuje le ena stranka. Stranka s skupnim obvladovanjem aranžmaja lahko vsaki drugi stranki ali skupini strank prepreči obvladovanje aranžmaja.

11	Aranžma je lahko skupni aranžma, čeprav ga ne obvladujejo skupaj vse njegove stranke. Ta MSRP razlikuje med strankami s skupnim obvladovanjem skupnega aranžmaja (soizvajalci ali sopodvižniki) in strankami, ki sodelujejo v skupnem aranžmaju, vendar ga ne obvladujejo skupaj.

12	Pri oceni, ali vse stranke ali skupina strank skupaj obvladuje aranžma, bo moralo podjetje uporabiti presojo. Podjetje mora pri tej oceni upoštevati vsa dejstva in okoliščine (glej B5.–B11. člen).

13	V primeru spremembe dejstev in okoliščin mora podjetje ponovno oceniti, ali še vedno skupaj obvladuje aranžma.

Vrste skupnega aranžmaja

14	Podjetje določi vrsto skupnega aranžmaja, v katerem je udeleženo. Razvrstitev skupnega aranžmaja kot skupna dejavnost ali skupni podvig je odvisna od pravic in obvez strank v aranžmaju.

15	Skupna dejavnost je skupni aranžma, pri čemer imajo stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih z aranžmajem. Te stranke se imenujejo soizvajalci.

16	Skupni podvig je skupni aranžma, pri čemer imajo stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do čistih sredstev aranžmaja. Te stranke se imenujejo sopodvižniki.

Podjetje pri oceni, ali je skupni aranžma skupna dejavnost ali skupni podvig, uporabi presojo. Podjetje določi vrsto skupnega aranžmaja, v katerem je udeleženo, tako da upošteva pravice in obveze, ki izhajajo iz aranžmaja. Podjetje oceni svoje pravice in obveze, pri čemer upošteva strukturo in pravno obliko aranžmaja, pogoje, s katerimi so se stranke strinjale v pogodbenem sporazumu, ter druga dejstva in okoliščine, kadar je to ustrezno (glej B12.–B33. člen).

Stranke v nekaterih primerih zavezuje okvirni sporazum, ki določa splošne pogodbene pogoje za izvajanje ene ali več dejavnosti. Okvirni sporazum lahko določa, da stranke ustanavljajo različne skupne aranžmaje za obravnavanje posebnih dejavnosti, ki so del sporazuma. Čeprav so ti skupni aranžmaji povezani z istim okvirnim sporazumom, so lahko različnih vrst, če se pravice in obveze strank pri izvajanju različnih dejavnosti, obravnavanih v okvirnem sporazumu, razlikujejo. Tako je mogoč soobstoj skupnih dejavnosti in skupnih podvigov, kadar stranke izvajajo različne dejavnosti, ki so del istega okvirnega sporazuma.

19	V primeru spremembe dejstev in okoliščin mora podjetje ponovno oceniti, ali se je vrsta skupnega aranžmaja, v katerem je udeleženo, spremenila.

RAČUNOVODSKI IZKAZI STRANK V SKUPNEM ARANŽMAJU

Skupne dejavnosti

Soizvajalec mora v zvezi s svojim deležem v skupni dejavnosti pripoznati:

(a)	svoja sredstva, vključno z deležem katerih koli sredstev v skupni lasti;

(b)	svoje obveznosti, vključno z deležem katerih koli obveznosti, ki jih prevzame z drugimi soizvajalci;

(c)	svoje prihodke iz prodaje deleža proizvodov iz skupne dejavnosti;

(d)	svoj delež prihodkov iz prodaje proizvodov skupne dejavnosti in

(e)	svoje odhodke, vključno z deležem katerih koli odhodkov, ki jih deli z drugimi.

21	Soizvajalec mora sredstva, obveznosti, prihodke in odhodke, povezane z njegovim deležem v skupni dejavnosti, obračunati v skladu z MSRP, ki se uporabljajo za določena sredstva, obveznosti, prihodke in odhodke.

22	Obračunavanje transakcij, kot so prodaja, prispevek ali nakup sredstev med podjetjem in skupno dejavnostjo, v kateri je to podjetje soizvajalec, je določeno v B34.–B37. členu.

Stranka, ki sodeluje v skupni dejavnosti, vendar je ne obvladuje skupaj, mora svoj delež v aranžmaju prav tako obračunati v skladu z 20.–22. členom, če ima ta stranka pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih s skupno dejavnostjo. Če stranka, ki sodeluje v skupni dejavnosti, vendar je ne obvladuje skupaj, nima pravic do sredstev in obvez iz obveznosti, povezanih s to skupno dejavnostjo, mora svoj delež v skupni dejavnosti obračunati v skladu z MSRP, ki se uporabljajo za ta delež.

Skupni podvigi

24	Sopodvižnik mora svoj delež v skupnem podvigu pripoznati kot finančno naložbo, ki jo obračuna po kapitalski metodi v skladu z MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige, razen če je podjetje izvzeto iz uporabe kapitalske metode, kot je določena v navedenem standardu.

25	Stranka, ki sodeluje v skupnem podvigu, vendar ga ne obvladuje skupaj, mora svoj delež v aranžmaju obračunati v skladu z MSRP 9 Finančni instrumenti oziroma v skladu z MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011), če ima na skupni podvig pomemben vpliv.

LOČENI RAČUNOVODSKI IZKAZI

V ločenih računovodskih izkazih mora soizvajalec ali sopodvižnik obračunati svoje deleže v:

(a)	skupni dejavnosti v skladu z 20.–22. členom;

(b)	skupnem podvigu v skladu z 10. členom MRS 27 Ločeni računovodski izkazi.

V ločenih računovodskih izkazih mora stranka, ki sodeluje v skupnem aranžmaju, vendar ga ne obvladuje skupaj, obračunati svoje deleže v:

(a)	skupni dejavnosti v skladu s 23. členom;

(b)	skupnem podvigu v skladu z MSRP 9, razen če podjetje pomembno vpliva na skupni podvig, pri čemer se uporabi 10. člen MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

Priloga A

Opredeljeni izrazi

Ta priloga je sestavni del MSRP.

Skupni aranžma	Aranžma, ki ga skupaj obvladujeta dve ali več strank.
Skupno obvladovanje	Pogodbeno dogovorjena delitev obvladovanja aranžmaja, ki obstaja le, kadar je za odločitve o zadevnih dejavnostih potrebno soglasje strank, ki skupaj obvladujejo aranžma.
Skupna dejavnost	Skupni aranžma, pri čemer imajo stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih z aranžmajem.
Soizvajalec	Stranka v skupni dejavnosti, ki skupaj obvladuje zadevno skupno dejavnost.
Skupni podvig	Skupni aranžma, pri čemer imajo stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do čistih sredstev aranžmaja.
Sopodvižnik	Stranka v skupnem podvigu, ki skupaj obvladuje zadevni skupni podvig.
Stranka v skupnem aranžmaju	Podjetje, ki sodeluje v skupnem aranžmaju, ne glede na to, ali skupaj obvladuje aranžma.
Ločeni nosilec	Ločeno opredeljiva finančna struktura, vključno z ločenimi pravnimi osebami ali podjetji, priznanimi s statutom, ne glede na to, ali imajo ta podjetja pravno osebnost.

Naslednji izrazi so opredeljeni v MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011), MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011) ali MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi ter so v tem MSRP uporabljeni v pomenu, ki je določen v navedenih MSRP:

—	obvladovanje podjetja, v katero se naloži,

—	kapitalska metoda,

—

moč,

—	pravice do pravnega varstva,

—	zadevne dejavnosti,

—	ločeni računovodski izkazi,

—	pomemben vpliv.

Priloga B

Napotki za uporabo

Ta priloga je sestavni del MSRP. Opisuje uporabo 1.–27. člena in ima enako veljavo kot drugi deli MSRP.

B1	V tej prilogi so opisani hipotetični primeri. Čeprav so nekateri vidiki primerov lahko prisotni v dejanskih vzorcih pojavov, bi bilo treba pri uporabi MSRP 11 oceniti vsa pomembna dejstva in okoliščine posameznega vzorca pojavov.

SKUPNI ARANŽMAJI

Pogodbeni sporazum (5. člen)

Pogodbeni sporazumi se lahko dokazujejo na različne načine. Izvršljiv pogodbeni sporazum se pogosto, čeprav ne vedno, sklene pisno, navadno v obliki pogodbe ali dokumentiranih razprav med strankami. Tudi zakonski mehanizmi lahko sami ali skupaj s pogodbami med strankami oblikujejo izvršljive sporazume.

B3	Kadar se skupni aranžmaji strukturirajo prek ločenega nosilca (glej B19.–B33. člen), se pogodbeni sporazum ali nekateri vidiki pogodbenega sporazuma v nekaterih primerih vključijo v poslovnik, listino ali pravilnike ločenega nosilca.

Pogodbeni sporazum določa pogoje, pod katerimi stranke sodelujejo v dejavnosti, ki je predmet aranžmaja. Pogodbeni sporazum na splošno obravnava vprašanja, kot so:

(a)	namen, dejavnost in trajanje skupnega aranžmaja;

(b)	način imenovanja članov upravnega odbora ali enakovrednega upravnega organa skupnega aranžmaja;

(c)	postopek odločanja: vprašanja, za katera so potrebne odločitve strank, glasovalne pravice strank in potrebna raven podpore za ta vprašanja. Postopek odločanja, izražen v pogodbenem sporazumu, določa skupno obvladovanje aranžmaja (glej B5.–B11. člen);

(d)	kapitalski ali drugi prispevki, ki se zahtevajo od strank;

(e)	kako si stranke delijo sredstva, obveznosti, prihodke, odhodke in dobiček ali izgubo, ki so povezani s skupnim aranžmajem.

Skupno obvladovanje (7.–13. člen)

Pri oceni, ali podjetje skupaj obvladuje aranžma, mora podjetje najprej oceniti, ali vse stranke ali skupina strank obvladuje aranžma. MSRP 10 opredeljuje obvladovanje in ga je treba uporabiti za določitev, ali so vse stranke ali skupina strank izpostavljene spremenljivemu donosu ali imajo pravice do spremenljivega donosa iz njihove udeležbe v aranžmaju in lahko prek svojega obvladovanja aranžmaja vplivajo na ta donos. Kadar lahko vse stranke ali skupina strank, obravnavana kolektivno, usmerja dejavnosti, ki imajo velik vpliv na donos aranžmaja (zadevne dejavnosti), stranke kolektivno obvladujejo aranžma.

Po ugotovitvi, da vse stranke ali skupina strank kolektivno obvladuje aranžma, mora podjetje oceniti, ali skupaj obvladuje aranžma. Skupno obvladovanje obstaja le, kadar je za odločitve o zadevnih dejavnostih potrebno soglasje strank, ki kolektivno obvladujejo aranžma. Pri oceni, ali aranžma skupaj obvladujejo vse njegove stranke ali skupina strank ali ga obvladuje le ena njegova stranka, se lahko zahteva presoja.

Postopek odločanja, o katerem so se stranke sporazumele v pogodbenem sporazumu, v nekaterih primerih posredno vodi k skupnemu obvladovanju. Dve stranki lahko na primer ustanovita aranžma, v katerem ima vsaka 50 % glasovalnih pravic, pogodbeni sporazum, ki sta ga sklenili, pa določa, da je za sprejemanje odločitev o zadevnih dejavnostih potrebnih najmanj 51 % glasovalnih pravic. V tem primeru sta se stranki posredno strinjali, da skupaj obvladujeta aranžma, ker odločitev o zadevnih dejavnostih ni mogoče sprejeti brez soglasja obeh strank.

V drugih okoliščinah je v pogodbenem sporazumu določeno, da je za sprejemanje odločitev o zadevnih dejavnostih potreben minimalen delež glasovalnih pravic. Kadar se lahko ta minimalen zahtevani delež glasovalnih pravic doseže z več kot eno kombinacijo soglasnih strank, aranžma ni skupni aranžma, razen če pogodbeni sporazum določa, katere stranke (ali kombinacija strank) morajo doseči soglasje pri odločitvah o zadevnih dejavnostih aranžmaja.

Primeri uporabe

Primer 1

Predpostavljajmo, da tri stranke ustanovijo aranžma: A ima 50 %, B ima 30 % in C ima 20 % glasovalnih pravic v aranžmaju. Pogodbeni sporazum, ki so ga sklenile stranke A, B in C, določa, da je za sprejemanje odločitev o zadevnih dejavnostih aranžmaja potrebnih najmanj 75 % glasovalnih pravic. Čeprav lahko stranka A prepreči vsako odločitev, ne obvladuje aranžmaja, ker potrebuje soglasje stranke B. Pogoji njihovega pogodbenega sporazuma, ki določajo, da je za sprejemanje odločitev o zadevnih dejavnostih potrebnih najmanj 75 % glasovalnih pravic, pomenijo, da stranki A in B skupaj obvladujeta aranžma, ker odločitev o zadevnih dejavnostih aranžmaja ni mogoče sprejeti brez soglasja obeh strank A in B.

Primer 2

Predpostavljajmo, da so v aranžmaju tri stranke: A ima 50 % glasovalnih pravic v aranžmaju, B in C pa imata vsaka po 25 %. Pogodbeni sporazum, ki so ga sklenile stranke A, B in C, določa, da je za sprejemanje odločitev o zadevnih dejavnostih aranžmaja potrebnih najmanj 75 % glasovalnih pravic. Čeprav lahko A prepreči vsako odločitev, ne obvladuje aranžmaja, ker potrebuje soglasje stranke B ali C. V tem primeru A, B in C kolektivno obvladujejo aranžma. Vendar se lahko 75 % glasovalnih pravic doseže s soglasjem različnih kombinacij strank (tj. A in B ali A in C). Da bi v takem primeru lahko govorili o skupnem aranžmaju, bi moral pogodbeni sporazum med strankami določati, kateri dve stranki morata doseči soglasje pri odločitvah o zadevnih dejavnostih aranžmaja.

Primer 3

Predpostavljajmo, da imata stranki A in B v aranžmaju vsaka po 35 % glasovalnih pravic, pri čemer je preostalih 30 % široko razpršenih. Za odločitve o zadevnih dejavnostih je potrebna odobritev večine glasovalnih pravic. Stranki A in B skupaj obvladujeta aranžma le, če pogodbeni sporazum določa, da je za sprejemanje odločitev o zadevnih dejavnostih aranžmaja potrebno soglasje obeh strank A in B.

Zahteva po soglasju pomeni, da lahko vsaka stranka, ki skupaj obvladuje aranžma, vsaki drugi stranki ali skupini strank prepreči sprejemanje enostranskih odločitev (o zadevnih dejavnostih) brez njenega soglasja. Če se zahteva po soglasju nanaša le na odločitve, ki stranki zagotavljajo pravice do pravnega varstva, in ne na odločitve o zadevnih dejavnostih aranžmaja, ta stranka ne obvladuje skupaj aranžmaja.

B10

Pogodbeni sporazum lahko vključuje klavzule o reševanju sporov, kot je arbitraža. Te določbe lahko omogočajo sprejemanje odločitev brez soglasja strank, ki skupaj obvladujejo aranžma. Obstoj takšnih določb ne preprečuje skupnega obvladovanja aranžmaja in s tem opredelitve aranžmaja kot skupnega aranžmaja.

Ocenjevanje skupnega obvladovanja

B11	Kadar aranžma ne spada na področje uporabe MSRP 11, podjetje obračuna svoj delež v aranžmaju v skladu z ustreznim MSRP, na primer MSRP 10, MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011) ali MSRP 9.

VRSTE SKUPNEGA ARANŽMAJA (14.–19. ČLEN)

B12	Skupni aranžmaji se ustanavljajo za različne namene (npr. zato, da lahko stranke delijo stroške in tveganja ali da se strankam zagotovi dostop do novih tehnologij ali novih trgov), pri čemer se lahko uporabijo različne strukture in pravne oblike.

B13	Pri nekaterih aranžmajih ni nujno, da se dejavnost, ki je predmet aranžmaja, izvaja v ločenem nosilcu. Vendar drugi aranžmaji vključujejo vzpostavitev ločenega nosilca.

B14

Razvrstitev skupnih aranžmajev, ki se zahteva v tem MSRP, je odvisna od pravic in obvez strank, ki izhajajo iz aranžmaja v običajnem poslovanju. V tem MSRP so skupni aranžmaji razvrščeni kot skupne dejavnosti ali skupni podvigi. Kadar ima podjetje pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih z aranžmajem, je aranžma skupna dejavnost. Kadar ima podjetje pravice do čistih sredstev aranžmaja, je aranžma skupni podvig. V B16.–B33. členu je določena ocena, na podlagi katere podjetje določi, ali ima delež v skupni dejavnosti ali v skupnem podvigu.

Razvrstitev skupnega aranžmaja

B15

Kot navaja B14. člen, je za razvrstitev skupnih aranžmajev potrebno, da stranke ocenijo svoje pravice in obveze, ki izhajajo iz aranžmaja. Ko podjetje izvaja to oceno, mora upoštevati:

(a)	strukturo skupnega aranžmaja (glej B16.–B21. člen);

(b)

kadar je skupni aranžma strukturiran prek ločenega nosilca:

(i)	pravno obliko ločenega nosilca (glej B22.–B24. člen);

(ii)	pogoje pogodbenega sporazuma (glej B25.–B28. člen);

(iii)

druga dejstva in okoliščine, kadar je to ustrezno (glej B29.–B33. člen).

Struktura skupnega aranžmaja

Skupni aranžmaji, ki niso strukturirani prek ločenega nosilca

B16	Skupni aranžma, ki ni strukturiran prek ločenega nosilca, je skupna dejavnost. Pogodbeni sporazum v tem primeru določa pravice strank do sredstev in obveze strank iz obveznosti, povezanih z aranžmajem, ter pravice strank do ustreznih prihodkov in obveze strank iz ustreznih odhodkov.

B17

Pogodbeni sporazum pogosto opisuje vrsto dejavnosti, ki so predmet aranžmaja, in namero strank o skupnem izvajanju teh dejavnosti. Stranke v skupnem aranžmaju bi se na primer lahko dogovorile, da bodo skupaj proizvajale izdelek, pri čemer bo vsaka stranka odgovorna za določeno nalogo ter bo uporabljala lastna sredstva in bo odgovorna za lastne obveznosti. Pogodbeni sporazum lahko tudi določa, kako se prihodki in odhodki, ki so skupni vsem strankam, med njimi razdelijo. V tem primeru vsak soizvajalec v svojih računovodskih izkazih pripozna sredstva in obveznosti, uporabljene za določeno nalogo, ter pripozna svoj del prihodkov in odhodkov v skladu s pogodbenim sporazumom.

B18

V drugih primerih se lahko stranke v skupnem aranžmaju na primer dogovorijo, da si sredstva delijo in jih skupaj upravljajo. Pogodbeni sporazum v tem primeru določa pravice strank do sredstev, ki jih skupaj upravljajo, ter kako si stranke delijo proizvode ali prihodke iz sredstev in operativne stroške. Vsak soizvajalec obračuna svoj delež skupnih sredstev in svoj dogovorjeni del kakršnih koli obveznosti ter pripozna svoj delež proizvodov, prihodkov in odhodkov v skladu s pogodbenim sporazumom.

Skupni aranžmaji, strukturirani prek ločenega nosilca

B19	Skupni aranžma, katerega sredstva in obveznosti, povezani z aranžmajem, so v lasti ločenega nosilca, je lahko skupni podvig ali skupna dejavnost.

B20	Razvrstitev stranke kot soizvajalec ali sopodvižnik je odvisna od pravic stranke do sredstev in obvez iz obveznosti, povezanih z aranžmajem, ki so v lasti ločenega nosilca.

B21

Kot je navedeno v B15. členu, morajo stranke, ki so skupni aranžma strukturirale prek ločenega nosilca, oceniti, ali jim pravna oblika ločenega nosilca, pogoji pogodbenega sporazuma ter po potrebi katera koli druga dejstva in okoliščine zagotavljajo:

(a)	pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih z aranžmajem (aranžma je skupna dejavnost), ali

(b)	pravice do čistih sredstev aranžmaja (aranžma je skupni podvig).

Razvrstitev skupnega aranžmaja: ocena pravic in obvez strank, ki izhajajo iz aranžmaja

Pravna oblika ločenega nosilca

B22

Pravna oblika ločenega nosilca je pomembna pri ocenjevanju vrste skupnega aranžmaja. Pravna oblika pomaga pri začetni oceni pravic strank do sredstev in obvez iz obveznosti v lasti ločenega nosilca, kot na primer, ali imajo stranke deleže v sredstvih v lasti ločenega nosilca in ali so odgovorne za obveznosti v lasti ločenega nosilca.

B23

Stranke lahko na primer skupni aranžma izvajajo prek ločenega nosilca, katerega pravna oblika povzroči samostojno obravnavanje ločenega nosilca (tj. sredstva in obveznosti, ki so v lasti ločenega nosilca, so sredstva in obveznosti ločenega nosilca ter ne sredstva in obveznosti strank). V takem primeru ocena pravic in obvez, ki jih strankam nalaga pravna oblika ločenega nosilca, kaže, da je aranžma skupni podvig. Vendar lahko pogoji, s katerimi so se stranke strinjale v pogodbenem sporazumu (glej B25.–B28. člen), ter po potrebi druga dejstva in okoliščine (glej B29.–B33. člen) razveljavijo oceno pravic in obvez, ki jih strankam nalaga pravna oblika ločenega nosilca.

B24

Ocena pravic in obvez, ki jih strankam nalaga pravna oblika ločenega nosilca, zadostuje za ugotovitev, ali je aranžma skupna dejavnost, le če stranki izvedeta skupni aranžma v ločenem nosilcu, katerega pravna oblika ne določa ločitve med strankami in ločenim nosilcem (tj. sredstva in obveznosti, ki so v lasti ločenega nosilca, so sredstva in obveznosti strank).

Ocenjevanje pogojev pogodbenega sporazuma

B25	Pravice in obveze, s katerimi so se stranke strinjale v pogodbenih sporazumih, so pogosto usklajene ali niso v navzkrižju s pravicami in obvezami, ki jih strankam nalaga pravna oblika ločenega nosilca, v okviru katerega je bil sporazum oblikovan.

B26	V drugih primerih stranke uporabijo pogodbeni sporazum za razveljavitev ali spremembo pravic in obvez, ki jih določa pravna oblika ločenega nosilca, v okviru katerega je bil sporazum oblikovan.

Primer uporabe

Primer 4

Predpostavimo, da dve stranki oblikujeta skupni aranžma v korporativnem podjetju. Vsaka stranka ima v korporativnem podjetju 50-odstotni delež v lastniškem kapitalu. Registracija omogoča ločitev podjetja od njegovih lastnikov, zaradi česar so sredstva in obveznosti, ki so v lasti podjetja, sredstva in obveznosti korporativnega podjetja. V takem primeru je iz ocene pravic in obvez, ki jih strankam nalaga pravna oblika ločenega nosilca, razvidno, da imata stranki pravice do čistih sredstev aranžmaja.

Vendar stranki prilagodita značilnosti podjetja prek njunega pogodbenega sporazuma, tako da ima vsaka delež v sredstvih korporativnega podjetja in je vsaka odgovorna za obveznosti korporativnega podjetja v določenem deležu. Zaradi takih pogodbenih sprememb značilnosti podjetja lahko aranžma postane skupna dejavnost.

B27

V spodnji preglednici so navedene primerjave skupnih pogojev v pogodbenih sporazumih strank v skupni dejavnosti in skupnih pogojev v pogodbenih sporazumih strank v skupnem podvigu. Primeri pogodbenih pogojev, ki so navedeni v spodnji preglednici, niso izčrpni.

Ocenjevanje pogojev pogodbenega sporazuma

	Skupna dejavnost	Skupni podvig
Pogoji pogodbenega sporazuma	Pogodbeni sporazum strankam v skupnem aranžmaju zagotavlja pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, ki so povezane z aranžmajem.	Pogodbeni sporazum strankam v skupnem aranžmaju zagotavlja pravice do čistih sredstev aranžmaja (tj. pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, ki so povezane z aranžmajem, ima ločeni nosilec in ne stranke).
Pravice do sredstev	V pogodbenem sporazumu je določeno, da si stranke v skupnem aranžmaju delijo vse deleže (npr. pravice, pravno podlago ali lastništvo) v sredstvih, ki so povezana z aranžmajem, v določenem deležu (npr. sorazmerno z deležem lastniškega kapitala strank v aranžmaju ali sorazmerno z dejavnostjo, ki se izvaja prek aranžmaja in je neposredno povezana s strankami).	V pogodbenem sporazumu je določeno, da so sredstva, ki se vložijo v aranžma ali jih skupni aranžma pridobi naknadno, sredstva aranžmaja. Stranke nimajo deležev (tj. nimajo pravic, pravne podlage ali lastništva) v sredstvih aranžmaja.
Obveze iz obveznosti	V pogodbenem sporazumu je določeno, da si stranke v skupnem aranžmaju delijo vse obveznosti, obveze, stroške in odhodke v določenem deležu (npr. sorazmerno z deležem lastniškega kapitala strank v aranžmaju ali sorazmerno z dejavnostjo, ki se izvaja prek aranžmaja in je neposredno povezana s strankami).	V pogodbenem sporazumu je določeno, da je skupni aranžma odgovoren za dolgove in obveze aranžmaja.
		Pogodbeni sporazum določa, da so stranke v skupnem aranžmaju za aranžma odgovorne le v obsegu njihovih zadevnih finančnih naložb v aranžma ali glede na zadevne obveze za prispevanje morebitnega neplačanega ali dodatnega kapitala v aranžma ali v obeh primerih.
	Pogodbeni sporazum določa, da so stranke v skupnem aranžmaju odgovorne za terjatve tretjih oseb.	V pogodbenem sporazumu je določeno, da upniki v skupnem aranžmaju nimajo regresnih pravic nasproti nobene stranke v zvezi z dolgovi ali obvezami aranžmaja.
Prihodki, odhodki, poslovni izid	S pogodbenim sporazumom se določi razporeditev prihodkov in odhodkov na podlagi relativne uspešnosti vsake stranke v skupnem aranžmaju. S pogodbenim sporazumom bi se lahko na primer določilo, da se prihodki in odhodki razporedijo na podlagi zmogljivosti, ki jo vsaka stranka uporablja v skupaj upravljanih obratih in bi se lahko razlikovala od deleža v lastniškem kapitalu strank v skupnem aranžmaju. V drugih primerih se stranke morda dogovorijo, da bodo poslovni izid, povezan z aranžmajem, delile na podlagi določenega deleža, kot je delež v lastniškem kapitalu strank v aranžmaju. To ne bi preprečilo, da bi bil aranžma skupna dejavnost, če imajo stranke pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezane z aranžmajem.	S pogodbenim sporazumom se določi delež vsake stranke v poslovnem izidu, povezanim z dejavnostmi aranžmaja.
Jamstva	Stranke v skupnih aranžmajih morajo pogosto zagotoviti jamstva tretjim osebam, ki na primer od skupnega aranžmaja prejemajo storitev ali zagotavljajo financiranje zanj. Zagotavljanje takih jamstev ali obveza strank, da jih bodo zagotovile, samo po sebi ne določa, da je skupni aranžma skupna dejavnost. Ali je skupni aranžma skupna dejavnost ali skupni podvig, določa dejstvo, ali imajo stranke obveze iz obveznosti, ki so povezane s sporazumom (pri čemer so stranke za nekatere lahko zagotovile jamstvo ali ne).

B28	Kadar je v pogodbenem sporazumu določeno, da imajo stranke pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezane z aranžmajem, so stranke v skupni dejavnosti ter jim za namene razvrstitve skupnega aranžmaja ni treba upoštevati drugih dejstev in okoliščin (B29.-B33. člen).

Obravnavanje drugih dejstev in okoliščin

B29	Kadar pogoji pogodbenega sporazuma ne določajo, da imajo stranke pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, ki so povezane z aranžmajem, morajo stranke upoštevati druga dejstva in okoliščine, da se oceni, ali je aranžma skupna dejavnost ali skupni podvig.

B30

Skupni aranžma se lahko oblikuje v okviru ločenega nosilca, katerega pravna oblika določa ločitev med strankami in ločenim nosilcem. Pogodbeni pogoji, o katerih so se stranke sporazumele, morda ne opredeljujejo podrobno pravic strank do sredstev ter obvez iz obveznosti, vendar se lahko zaradi upoštevanja drugih dejstev in okoliščin aranžma razvrsti kot skupna dejavnost. To se zgodi, kadar stranke dobijo pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, ki so povezane z aranžmajem, zaradi drugih dejstev ter okoliščin.

B31

Kadar so dejavnosti aranžmaja prvotno namenjene zagotavljanju proizvodov za stranke, to pomeni, da imajo stranke pravico do celotnih gospodarskih koristi sredstev aranžmaja. Stranke si v takih aranžmajih pogosto zagotovijo dostop do proizvodov, ki jih zagotovi aranžma, tako da se aranžmaju prepreči prodaja proizvodov tretjim osebam.

B32

Učinek aranžmaja s tako zasnovo in namenom je, da se obveznosti, ki jih ima aranžma, vsebinsko pokrijejo z denarnimi tokovi strank, ki se prejmejo z nakupi proizvodov. Kadar so stranke praktično edini vir denarnih tokov, ki prispevajo k ohranjanju poslovanja aranžmaja, to pomeni, da imajo stranke obvezo iz obveznosti, ki se nanašajo na aranžma.

Primer uporabe

Primer 5

Predpostavimo, da dve stranki oblikujeta skupni aranžma v korporativnem podjetju (podjetje C), v katerem ima vsaka stranka 50-odstotni delež v lastniškem kapitalu. Namen aranžmaja je proizvodnja materialov, ki jih stranki potrebujeta za lastna, ločena proizvodna postopka. Z aranžmajem se zagotovi, da stranki upravljata obrat za proizvodnjo materialov, ki izpolnjujejo specifikacije strank glede količine in kakovosti.

Pravna oblika podjetja C (korporativno podjetje), prek katerega se dejavnosti izvajajo, sprva kaže, da so sredstva in obveznosti, ki so v lasti podjetja C, sredstva in obveznosti podjetja C. Pogodbeni sporazum med strankama ne določa, da imata stranki pravice do sredstev ali obveze iz obveznosti podjetja C. V skladu s tem pravna oblika podjetja C in pogoji pogodbenega sporazuma kažejo, da je aranžma skupni podvig.

Vendar stranki obravnavata tudi naslednje vidike aranžmaja:

—

stranki sta se dogovorili, da bo vsaka kupila 50 % vseh proizvodov, ki jih proizvede podjetje C. Podjetje C proizvodov ne more prodati tretjim osebam, dokler tega ne odobrita stranki sporazuma. Ker je namen sporazuma, da se strankama zagotovijo potrebni proizvodi, take prodaje tretjim osebam po pričakovanjih niso pogoste in bistvene;

—	ceno proizvodov, ki se prodajo strankam, določita obe stranki na ravni, ki krije stroške proizvodnje in upravne stroške podjetja C. Na podlagi tega poslovnega modela naj bi sporazum deloval na ravni praga dobička.

Med navedenimi vzorci dejstev so bistveni naslednja dejstva in okoliščine:

—	obveza strank za nakup vseh proizvodov, ki jih proizvede podjetje C, izraža izključno odvisnost podjetja C od strank v zvezi z ustvarjanjem denarnih tokov, pri čemer sta stranki zavezani financirati poravnavo obveznosti podjetja C;

—	dejstvo, da imata stranki pravice do vseh proizvodov, ki jih proizvede podjetje C, pomeni, da stranki uživata vse gospodarske koristi sredstev podjetja C in imata zato pravice do teh koristi.

Ta dejstva in okoliščine kažejo, da je aranžma skupna dejavnost. Sklep o razvrstitvi skupnega aranžmaja v teh okoliščinah se ne bi spremenil, če stranki svojega deleža proizvodov ne bi uporabili sami v poznejšem proizvodnem postopku, ampak bi svoj delež proizvodov prodali tretjim osebam.

Če bi stranki spremenili pogoje pogodbenega sporazuma, tako da bi lahko aranžma prodal proizvode tretjim osebam, bi to povzročilo, da bi podjetje C prevzelo tveganje glede povpraševanja, zalog in kreditno tveganje. V tem primeru bi bilo treba zaradi spremembe dejstev in okoliščin ponovno oceniti razvrstitev skupnega aranžmaja. Takšna dejstva in okoliščine bi pomenili, da je aranžma skupni podvig.

B33	Naslednji shematski prikaz izraža oceno, na podlagi katere podjetje razvrsti aranžma, kadar je skupni aranžma strukturiran prek ločenega nosilca: Razvrstitev skupnega aranžmaja, strukturiranega prek ločenega nosilca

RAČUNOVODSKI IZKAZI STRANK V SKUPNEM ARANŽMAJU (22. ČLEN)

Obračunavanje prodaj ali prispevkov sredstev v skupni dejavnosti

B34

Kadar podjetje sklene transakcijo s skupno dejavnostjo, v kateri je soizvajalec, kot je prodaja ali prispevanje sredstev, sklepa transakcijo z drugimi strankami v skupni dejavnosti, pri čemer mora soizvajalec kot tak pripoznati dobičke in izgube, ki izhajajo iz take transakcije, le v obsegu deležev drugih strank v skupni dejavnosti.

B35	Kadar se na podlagi takih transakcij dokaže znižanje čiste iztržljive vrednosti sredstev, ki se prodajo ali prispevajo v skupno dejavnost, ali izguba teh sredstev zaradi njihove oslabitve, mora soizvajalec te izgube v celoti pripoznati.

Obračunavanje nakupov sredstev iz skupne dejavnosti

B36	Kadar podjetje sklene transakcijo s skupno dejavnostjo, v kateri je soizvajalec, kot je nakup sredstev, ne sme pripoznati svojega deleža dobičkov in izgub, dokler teh sredstev ne proda naprej tretji osebi.

B37	Kadar se na podlagi takih transakcij dokaže znižanje čiste iztržljive vrednosti sredstev, ki se kupijo, ali izgubo teh sredstev zaradi njihove oslabitve, mora soizvajalec pripoznati svoj delež teh izgub.

Priloga C

Datum uveljavitve, prehod in razveljavitev drugih MSRP

Ta priloga je sestavni del MSRP in ima enako veljavo kot drugi deli MSRP.

DATUM UVELJAVITVE

Podjetje mora ta MSRP uporabiti za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje ta MSRP uporablja prej, mora to razkriti in hkrati uporabljati MSRP 10, MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih, MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011) in MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

PREHOD

Skupni podvigi – prehod s sorazmerne konsolidacije na kapitalsko metodo

Pri prehodu s sorazmerne konsolidacije na kapitalsko metodo mora podjetje svojo finančno naložbo pripoznati v skupni podvig kot na začetku prvega predstavljenega obdobja. Ta začetna naložba se mora izmeriti kot združeni znesek knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, ki jih je podjetje predhodno sorazmerno konsolidiralo, vključno z dobrim imenom, ki izhaja iz pridobitve. Če je dobro ime predhodno pripadalo večji denar ustvarjajoči enoti ali skupini denar ustvarjajočih enot, mora podjetje dobro ime razporediti skupnemu podvigu na podlagi relativnih knjigovodskih vrednosti skupnega podviga in denar ustvarjajoče enote ali skupine denar ustvarjajočih enot, kateri je enota pripadala.

Začetni saldo finančne naložbe, določen v skladu s C2. členom, se obravnava kot predpostavljena vrednost finančne naložbe ob začetnem pripoznanju. Podjetje mora za začetni saldo finančne naložbe uporabiti 40.-43. člen MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011), da oceni, ali je finančna naložba oslabljena, pri čemer mora morebitno izgubo zaradi oslabitve sredstev pripoznati kot prilagoditev zadržanih čistih dobičkov na začetku prvega predstavljenega obdobja. Izjema začetnega pripoznanja iz 15. in 24. člena MRS 12 Davki iz dobička se ne uporablja, kadar podjetje pripozna naložbo v skupni podvig, ki izhaja iz uporabe prehodnih zahtev za skupne podvige, ki so se predhodno sorazmerno konsolidirali.

Če zaradi združitve vseh predhodno sorazmerno konsolidiranih sredstev in obveznosti nastanejo negativna čista sredstva, mora podjetje oceniti, ali ima pravno ali posredno obvezo v zvezi z negativnimi čistimi sredstvi, pri čemer mora v tem primeru podjetje pripoznati ustrezno obveznost. Če podjetje sklene, da nima pravne ali posredne obveze v zvezi z negativnimi čistimi sredstvi, ustrezne obveznosti ne sme pripoznati, vendar mora prilagoditi zadržane čiste dobičke na začetku prvega predstavljenega obdobja. Podjetje mora to dejstvo skupaj s kumulativnim nepripoznanim deležem izgub svojih skupnih podvigov razkriti na začetku prvega predstavljenega obdobja in na datum, na katerega se ta MSRP prvič uporabi.

C5	Podjetje mora razkriti razčlenitev sredstev in obveznosti, ki so se združili v saldo finančne naložbe v eni sami postavki na začetku prvega predstavljenega obdobja. To razkritje se pripravi združeno za vse skupne podvige, za katere podjetje uporabi prehodne zahteve iz C2.-C6. člena.

C6	Po začetnem pripoznanju mora podjetje obračunati finančno naložbo v skupni podvig po kapitalski metodi v skladu z MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

Skupne dejavnosti - prehod s kapitalske metode na obračunavanje sredstev in obveznosti

Podjetje mora pri prehodu s kapitalske metode na obračunavanje sredstev in obveznosti glede na svoj delež v skupni dejavnosti na začetku prvega predstavljenega obdobja odpraviti pripoznanje za finančno naložbo, ki je bila predhodno obračunana z uporabo kapitalske metode in drugih postavk, ki so bile del čistih finančnih naložb podjetja v aranžmaju v skladu z 38. členom MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011), ter pripoznati svoj delež vseh sredstev in obveznosti glede na svoj delež v skupni dejavnosti, vključno z dobrim imenom, ki bi lahko bilo del knjigovodske vrednosti finančne naložbe.

Podjetje mora določiti svoj delež v sredstvih in obveznostih, povezanih s skupno dejavnostjo na podlagi svojih pravic in obvez v določenem deležu v skladu s pogodbenim sporazumom. Podjetje izmeri začetne knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti, tako da jih razdruži od knjigovodske vrednosti finančne naložbe na začetku prvega predstavljenega obdobja na podlagi informacij, ki jih je podjetje uporabilo pri kapitalski metodi.

Morebitne razlike, ki izhajajo iz finančne naložbe, predhodno obračunane z uporabo kapitalske metode skupaj z drugimi postavkami, ki so bile del čistih finančnih naložb podjetja v aranžmaju v skladu z 38. členom MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011), ter čisti znesek pripoznanih sredstev in obveznosti, vključno z dobrim imenom, se morajo:

(a)

pobotati z morebitnim dobrim imenom, povezanim s finančno naložbo, pri čemer se morebitna preostala razlika prilagodi glede na zadržane čiste dobičke na začetku prvega predstavljenega obdobja, če je čisti znesek pripoznanih sredstev in obveznosti, vključno z dobrim imenom, višji od finančne naložbe (in vseh drugih postavk, ki so bile del čistih finančnih naložb podjetja), za katero je bilo pripoznanje odpravljeno;

(b)

prilagoditi glede na zadržane čiste dobičke na začetku prvega predstavljenega obdobja, če je čisti znesek pripoznanih sredstev in obveznosti, vključno z dobrim imenom, nižji od finančne naložbe (in vseh drugih postavk, ki so bile del čistih finančnih naložb podjetja), za katero je bilo pripoznanje odpravljeno.

C10

Podjetje, ki prehaja s kapitalske metode na obračunavanje sredstev in obveznosti, mora zagotoviti uskladitev finančne naložbe, za katero je bilo pripoznanje odpravljeno, ter pripoznanih sredstev in obveznosti, skupaj z vsako preostalo razliko, prilagojeno glede na zadržane čiste dobičke, na začetku prvega predstavljenega obdobja.

C11	Izjema začetnega pripoznanja iz 15. in 24. člena MRS 12 se ne uporablja, kadar podjetje pripozna sredstva in obveznosti, povezane z njegovim deležem v skupni dejavnosti.

Prehodne določbe v ločenih računovodskih izkazih podjetja

C12

Podjetje, ki je v skladu z 10. členom MRS 27 svoje deleže v skupni dejavnosti v ločenih računovodskih izkazih obračunavalo kot naložbo po nabavni vrednosti ali v skladu z MSRP 9, mora:

(a)	odpraviti pripoznanje finančne naložbe ter pripoznati sredstva in obveznosti glede na svoj delež v skupni dejavnosti po zneskih, določenih v skladu s C7.–C9. členom;

(b)	zagotoviti uskladitev finančne naložbe, za katero je bilo pripoznanje odpravljeno, ter pripoznanih sredstev in obveznosti, skupaj z vsako preostalo razliko, prilagojeno v zadržanih čistih dobičkih, na začetku prvega predstavljenega obdobja.

C13	Izjema začetnega pripoznanja v 15. in 24. členu MRS 12 se ne uporablja, kadar podjetje pripozna sredstva in obveznosti, povezane z njegovim deležem v skupni dejavnosti v ločenih računovodskih izkazih, ki izhajajo iz uporabe prehodnih zahtev za skupne dejavnosti iz C12. člena.

Sklicevanja na MSRP 9

C14	Če podjetje uporablja ta MSRP, vendar še ne uporablja MSRP 9, pomeni vsako sklicevanje na MSRP 9 sklicevanje na MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje.

RAZVELJAVITEV DRUGIH MSRP

C15

Ta MSRP nadomesti naslednje MSRP:

(a)	MRS 31 Deleži v skupnih podvigih in

(b)	SOP-13 Skupaj obvladovana podjetja – nedenarni prispevki podvižnikov.

Priloga D

Spremembe drugih MSRP

V tej prilogi so določene spremembe drugih MSRP, ki so posledica izdaje MSRP 11 s strani upravnega odbora. Podjetje mora uporabiti spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Če podjetje uporablja MSRP 11 pred tem datumom, mora uporabiti spremembe za to zgodnejše obdobje. V spremenjenih členih je novo besedilo podčrtano, izbrisano besedilo pa prečrtano.

V tej preglednici je prikazano, kako so bila naslednja sklicevanja spremenjena v drugih MSRP.

Obstoječe sklicevanje na	vključeno v	del	je spremenjeno v sklicevanje na
MRS 31 Deleži v skupnih podvigih	MSRP 2	5. člen	MSRP 11 Skupni aranžmaji
	MSRP 9 (izdan oktobra 2010)	B4.3.12.(c) člen
	MRS 36	4.(c) člen
	OPMSRP 5	Sklicevanja
	OPMSRP 9	5.(c) člen
MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja	MRS 18	6.(b) člen	MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige
	MRS 36	4.(b) člen
	OPMSRP 5	Sklicevanja
skupno obvladovanje	MRS 24	9.(a)(I) in 11.(b) člen	skupno obvladovanje
skupaj obvladovano(-a) podjetje(-a)	MSRP 1	naslov pred 31. členom, 31. in D1.(g) člen, naslov pred D14. členom ter D14. in D15. člen	skupni podvig(-i)
skupaj obvladovano(-a) podjetje(-a)	MRS 36	naslov pred 12.(h) členom ter 12.(h) in 12.(h)(ii) člen	skupni podvig(-i)
skupni podvig(-i)	MRS 12	2., 15., 18.(e) in 24. člen, naslov pred 38. členom ter 38., 38.(a), 44., 45., 81.(f), 87. in 87.C člen	skupni aranžma(-ji)
skupni podvig(-i)	MRS 21	opredelitev „poslovanja v tujini“ v 8. členu ter 11. in 18. člen	skupni aranžma(-ji)
podvižnik(-i)	MRS 24	11.(b) in 19.(e) člen	sopodvižnik(-i)

MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

Doda se 39.I člen:

39I	Z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 31., B7., C1., D1., D14. in D15. člen ter dodan D31. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

Spremeni se D1. člen:

Podjetje lahko po svoji izbiri uporablja eno ali več naslednjih izjem:

(a)

…

(p)	poravnavo finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti (D25. člen);

(q)	veliko hiperinflacijo (D26.–D30. člen);

(r)	skupne aranžmaje (D31. člen).

Za D30. členom se dodata naslov in D31. člen.

Skupni aranžmaji

D31

Ko uporabnik prvikrat uporabi ta dokument, lahko upošteva prehodne določbe iz MSRP 11 z naslednjo izjemo. Pri prehodu s sorazmerne konsolidacije na kapitalsko metodo mora začetni uporabnik opraviti preizkus oslabitve za finančno naložbo v skladu z MRS 36 na začetku prvega predstavljenega obdobja, ne glede na to, ali obstajajo znaki, da bi bila lahko finančna naložba oslabljena. Vsako posledično oslabitev je treba pripoznati kot prilagoditev zadržanih čistih dobičkov na začetku prvega predstavljenega obdobja.

MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic

Doda se 63.A člen:

63A	Z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MSRP 11, ki sta bila izdana maja 2011, sta bila spremenjena 5. člen in Priloga A. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje

Spremeni se 28. člen:

Podjetje mora vključiti morebitne zahtevane prilagoditve knjigovodske vrednosti nekratkoročnega sredstva, ki ne spada več med sredstva za prodajo, v poslovni izid [opomba se izpusti] iz nadaljnje uporabe v obdobju, v katerem niso več izpolnjena sodila iz 7.–9. člena. Računovodske izkaze za obdobja od razvrstitve med sredstva za prodajo je treba ustrezno spremeniti, če je skupina za odtujitev ali nekratkoročno sredstvo, ki ne spada več med sredstva za prodajo, odvisno podjetje, skupna dejavnost, skupni podvig, pridruženo podjetje ali del deleža v skupnem podvigu ali pridruženem podjetju. Podjetje mora takšno prilagoditev predstaviti v istem naslovu izkaza vseobsegajočega donosa, kjer predstavlja tudi morebitni dobiček ali izgubo, pripoznano v skladu s 37. členom.

Doda se 44.G člen:

44G	Z MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen 28. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 11.

MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja

Spremeni se 3.(a) člen:

Ta MSRP morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

Doda se 44.O člen:

44O	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, je bil spremenjen 3. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MSRP 9 Finančni instrumenti (izdan novembra 2009)

D10

Doda se 8.1.2 člen:

8.1.2

Z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, je bil spremenjen C8. člen in izbrisani C18.–C23. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

D11

V C8. členu Priloge C se spremeni spremenjeni 3.(a) člen MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja:

Ta MSRP morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

D12	Izbrišejo se naslov nad C20. členom ter C20. in C21. člen.

D13	Izbrišejo se naslov nad C22. členom ter C22. in C23. člen.

MSRP 9 Finančni instrumenti (izdan oktobra 2010)

D14

Doda se 7.1.2. člen:

7.1.2

D15

V C11. členu Priloge C se spremeni spremenjeni 3.(a) člen MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja:

Ta MSRP morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

D16	Izbrišejo se naslov nad C25. členom ter C25. in C26. člen.

D17	Izbrišejo se naslov nad C27. členom ter C27. in C28. člen.

D18

V C30. členu se spremeni spremenjeni 4.(a) člen MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje:

Ta standard morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

MRS 7 Izkaz denarnih tokov

D19	[Ne velja za zahteve.]

D20

Spremenita se 37. in 38. člen:

37	Če je finančna naložba v pridruženo podjetje, skupni podvig ali odvisno podjetje obračunana po kapitalski metodi ali naložbeni metodi, naložbenik omeji svoje poročanje v izkazu denarnih tokov na finančne tokove med seboj in podjetjem, v katero naloži, na primer na dividende in posojila.

Podjetje, ki o svojem deležu v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu poroča z uporabo kapitalske metode, v svoj izkaz denarnih tokov vključi denarne tokove v zvezi z njegovimi finančnimi naložbami v pridruženo podjetje ali skupni podvig ter razdelitve in druga plačila ali prejemke med njim in pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom.

D21	Izbriše se 50.(b) člen.

D22

Doda se 57. člen:

57	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 37., 38. in 42.B člen ter je bil izbrisan 50.(b) člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 12 Davki iz dobička

D23	[Ne velja za zahteve.]

D24	[Ne velja za zahteve.]

D25

Spremeni se 39. člen:

Podjetje mora pripoznati odloženo obveznost za davek za vse obdavčljive začasne razlike, ki so povezane s finančnimi naložbami v odvisna podjetja, podružnice in pridružena podjetja ter deleže v skupnih aranžmajih, razen če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)	obvladujoče podjetje, naložbenik, sopodvižnik ali soizvajalec je sposoben obvladovati čas odprave začasne razlike ter

(b)

…

D26

Spremeni se 43. člen:

Z aranžmajem med strankami skupnega aranžmaja se običajno obravnava razdelitev dobička in določi, ali je za odločitve o takšnih zadevah potrebno soglasje vseh strank ali skupine strank. Kadar lahko sopodvižnik ali soizvajalec obvladuje čas razdelitve svojega deleža dobička iz skupnega aranžmaja in je verjetno, da njegov delež dobička ne bo razdeljen v predvidljivi prihodnosti, se odložena obveznost za davek ne pripozna.

D27

Doda se 98.A člen:

98A	Z MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki je bil izdan maja 2011, so bili spremenjeni 2., 15., 18.(e), 24., 38., 39., 43.–45., 81.(f), 87. in 87.C člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 11.

MRS 18 Prihodki

D28	[Ne velja za zahteve.]

D29

Doda se 41. člen:

41	Z MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen 6.(b) člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 11.

MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev

D30	[Ne velja za zahteve.]

D31	Izbriše se „sorazmerna konsolidacija“ v 3.(b) členu in 44. členu ter „sorazmerno konsolidirano“ v 33. členu.

D32	V 45. členu se izbriše „MRS 31 Deleži v skupnih podvigih“.

D33

Zadnji stavek 46. člena se spremeni:

46	… Enak pristop se uporabi pri uporabi kapitalske metode za pridružena podjetja in skupne podvige v skladu z MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

D34

Spremeni se 48.A člen:

48A

Poleg odtujitve celotnega deleža podjetja v poslovanju v tujini se kot odtujitve obračunajo naslednje delne odtujitve:

(a)	če delna odtujitev vključuje izgubo obvladovanja odvisnega podjetja, ki vključuje poslovanje v tujini, ne glede na to, ali podjetje po delni odtujitvi ohrani neobvladujoči delež v svojem nekdanjem odvisnem podjetju, in

(b)	kadar je ohranjeni delež po delni odtujitvi deleža v skupnem aranžmaju ali delni odtujitvi deleža v pridruženem podjetju, ki vključuje poslovanje v tujini, finančno sredstvo, ki vključuje poslovanje v tujini.

(c)	[izbrisano]

D35

Doda se 60.F člen:

60F	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 3.(b), 8., 11., 18., 19., 33., 44.–46. in 48.A člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 24 Razkrivanje povezanih strank

D36

Spremeni se 3. člen:

Ta standard v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi ali MRS 27 Ločeni računovodski izkazi zahteva razkritje razmerij, transakcij in neporavnanih obveznosti, vključno z obvezami, med povezanimi strankami v konsolidiranih in ločenih računovodskih izkazih obvladujočega podjetja ali naložbenikov s skupnim obvladovanjem podjetja, v katero naloži investiranec, ali pomembnim vplivom v njem. Ta standard se uporablja tudi za individualne računovodske izkaze.

D37

Spremeni se 19. člen:

Razkritja iz 18. člena morajo biti navedena ločeno za vsako od spodaj navedenih skupin:

(a)	obvladujoče podjetje;

(b)	podjetja s skupnim obvladovanjem podjetja ali pomembnim vplivom v njem;

(c)	odvisna podjetja; …

D38

Spremeni se 25. člen:

Poročajoče podjetje je izvzeto iz zahtev po razkritju iz 18. člena v zvezi s transakcijami in neporavnanimi obveznostmi, vključno z obvezami, med povezanimi strankami, če je povezana stranka:

(a)	vlada, ki obvladuje poročajoče podjetje ali ga skupaj obvladuje ali ima pomemben vpliv v njem, in

(b)	drugo podjetje, ki je povezana stranka, ker ista vlada obvladuje poročajoče podjetje in to drugo podjetje ali ju skupaj obvladuje ali ima v obeh pomemben vpliv;

D39

Doda se 28.A člen:

28A	Z MSRP 10, MSRP 11 Skupni aranžmaji in MSRP 12, ki so bili izdani maja 2011, so bili spremenjeni 3., 9., 11.(b), 15., 19.(b) in (e) ter 25. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10, MSRP 11 in MSRP 12.

MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje

D40

Spremeni se 4.(a) člen:

Ta standard morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

D41

Doda se 97.I člen:

97I	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, sta bila spremenjena 4.(a) in AG29. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 33 Čisti dobiček na delnico

D42

Spremenita se 40. in A11. člen, doda pa se 74.B člen:

Odvisno podjetje, skupni podvig ali pridruženo podjetje lahko strankam, ki niso obvladujoče podjetje ali naložbeniki s skupnim obvladovanjem podjetja, v katero naloži investiranec, ali pomembnim vplivom nanj, izda potencialne navadne delnice, ki so zamenljive v navadne delnice odvisnega podjetja, skupnega podviga ali pridruženega podjetja ali navadne delnice obvladujočega podjetja ali naložbenikov s skupnim obvladovanjem podjetja, v katero naloži investiranec, ali pomembnim vplivom (poročajočega podjetja) v njem. Če imajo te potencialne navadne delnice odvisnega podjetja, skupnega podviga ali pridruženega podjetja popravljalni učinek na osnovni čisti dobiček na delnico poročajočega podjetja, se vključijo v izračun popravljenega čistega dobička na delnico.

A11

Potencialne navadne delnice odvisnega podjetja, skupnega podviga ali pridruženega podjetja, ki so zamenljive v navadne delnice obravnavanega odvisnega podjetja, skupnega podviga ali pridruženega podjetja ali navadne delnice obvladujočega podjetja ali naložbenikov s skupnim obvladovanjem podjetja, v katero naloži investiranec, ali pomembnim vplivom (poročajočega podjetja) v njem, so vključene v izračun popravljenega čistega dobička na delnico, kot sledi: …

74B	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 4., 40. in A11. člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 36 Oslabitev sredstev

D43

Doda se 140.H člen:

140H	Z MSRP 10 in MSRP 11, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 4. člen, naslov nad 12.(h) členom in 12(h). člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 38 Neopredmetena sredstva

D44

Spremeni se 3.(e) člen:

Če drug standard predpisuje obračunavanje posebne vrste neopredmetenega sredstva, podjetje uporablja tisti standard in ne tega. Ta standard se na primer ne uporablja za:

(a)

…

(e)	finančna sredstva iz MRS IAS 32. Pripoznavanje in merjenje nekaterih finančnih sredstev je zajeto v MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi ter MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige.

(f)

…

D45

Doda se 130.F člen.

130F	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, je bil spremenjen 3.(e) člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje (kakor je bil spremenjen oktobra 2009)

D46

Spremeni se 2.(a) člen:

Ta standard morajo uporabljati vsa podjetja za vse vrste finančnih instrumentov, razen za:

(a)

deleže v odvisnih podjetjih, pridruženih podjetjih in skupnih podvigih, ki se obračunajo v skladu z MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MRS 27 Ločeni računovodski izkazi ali MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige. Vendar morajo podjetja uporabljati ta standard za delež v odvisnem podjetju, pridruženem podjetju ali skupnemu podvigu, ki se v skladu z MRS 27 ali MRS 28 obračunava po tem standardu. …

D47

Spremenita se AG3. in AG4.I(a) člen:

AG3

Včasih podjetje izvede tako imenovano „strateško finančno naložbo“ v kapitalske instrumente, ki jih je izdalo drugo podjetje, da bi vzpostavilo ali ohranilo dolgoročno poslovno povezavo z njim. Naložbenik ali sopodvižnik uporabi MRS 28, da bi ugotovil, ali je kapitalska metoda obračuna ustrezna za takšno finančno naložbo. Če kapitalska metoda ni primerna, podjetje za to strateško finančno naložbo uporabi ta standard.

AG4I(a)

Podjetje je organizacija tveganega kapitala, vzajemni sklad, naložbeni sklad z enotami ali podobno podjetje, katerega poslovanje je investiranje v finančna sredstva z namenom imeti dobiček od njihovega celotnega donosa v obliki deleža ali dividend in sprememb poštene vrednosti. MRS 28 omogoča, da se takšne finančne naložbe merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu s tem standardom. Podjetje lahko uporablja isto računovodsko usmeritev za druge finančne naložbe, ki jih upravlja na podlagi celotnega donosa, vendar njegov vpliv nanje ni dovolj velik, da bi spadale na področje uporabe MRS 28.

D48

Doda se 103.P člen:

103P	Z MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 2.(a), 15., AG3., AG36.–AG38. in AG4.I(a) člen. Podjetje mora uporabiti navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

OPMSRP 5 Pravica do deležev, ki izhajajo iz skladov za razgradnjo, obnovo in ponovno oživljanje okolja

D49

Spremenita se 8. in 9. člen:

8	Vlagatelj mora določiti, ali obvladuje, skupaj obvladuje ali ima pomemben vpliv v skladu s sklicevanjem na MSRP 10, MSRP 11 in MRS 28. Če to drži, vlagatelj svoj delež v skladu obračuna skladno s temi standardi.

Če vlagatelj ne obvladuje, ne obvladuje skupaj ali nima pomembnega vpliva v skladu, pripozna pravico, da prejme povračilo iz sklada kot povračilo v skladu z MRS 37. To povračilo se mora meriti po nižjem od naslednjih zneskov:

(a)

…

D50

Doda se 14.B člen:

14B	Z MSRP 10 in MSRP 11, ki sta bila izdana maja 2011, sta bila spremenjena 8. in 9. člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 10 in MSRP 11.

OPMSRP 9 Ponovna ocena vstavljenih izpeljanih finančnih instrumentov

D51	[Ne velja za zahteve.]

D52

Doda se 12. člen:

12	Z MSRP 11, ki je bil izdan maja 2011, je bil spremenjen 5.(c) člen. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 11.

OPMSRP 16 Varovanja čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred tveganjem

D53

Opomba k 2. členu se spremeni:

*	To velja za konsolidirane računovodske izkaze, računovodske izkaze, v katerih se finančne naložbe, kot so pridružena podjetja ali skupni podvigi, obračunajo z uporabo kapitalske metode, in računovodske izkaze, ki vključujejo podružnico ali skupno dejavnost v skladu z MSRP 11 Skupni aranžmaji.

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 12

Razkritje deležev v drugih podjetjih

CILJ

Cilj tega MSRP je zahteva, da podjetje razkrije informacije, ki uporabnikom njegovih računovodskih izkazov omogočijo oceno:

(a)	vrste njegovih deležev v drugih podjetjih in z njimi povezanih tveganj ter

(b)	učinka teh deležev na finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove podjetja.

Doseganje cilja

Za doseganje cilja iz 1. člena mora podjetje razkriti:

(a)	pomembne presoje in predpostavke, ki jih je oblikovalo pri določitvi vrste svojega deleža v drugem podjetju ali aranžmaju in pri določitvi vrste skupnega aranžmaja, v katerem ima delež (7.–9. člen), ter

(b)

informacije o svojih deležih v:

(i)	odvisnih podjetjih (10.–19. člen);

(ii)	skupnih aranžmajih in pridruženih podjetjih (20.–23. člen) ter

(iii)

strukturiranih podjetjih, ki jih podjetje ne obvladuje (nekonsolidirana strukturirana podjetja) (24.–31. člen).

3	Če razkritja. ki jih zahteva ta MSRP, in razkritja, ki jih zahtevajo drugi MSRP, ne izpolnjujejo cilja iz 1. člena, mora podjetje razkriti vse dodatne informacije, potrebne za izpolnjevanje tega cilja.

Podjetje mora preučiti raven podrobnosti, ki je potrebna za doseganje cilja glede razkritja, in kolikšen poudarek je treba nameniti posamezni zahtevi iz tega MSRP. Razkritja mora združiti ali ločiti, tako da se pomen uporabnih informacij ne zmanjša zaradi vključitve velikega obsega nepomembnih podrobnosti ali združitve postavk, ki imajo različne značilnosti (glej B2.–B6. člen).

PODROČJE UPORABE

Ta MSRP mora uporabljati podjetje, ki ima delež v:

(a)	odvisnih podjetjih,

(b)	skupnih aranžmajih (tj. skupnih dejavnostih ali skupnih podvigih),

(c)	pridruženih podjetjih ali

(d)	nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih.

Ta MSRP se ne uporablja za:

(a)	programe pozaposlitvenih zaslužkov ali druge dolgoročne programe zaslužkov zaposlencev, za katere se uporablja MRS 19 Zaslužki zaposlencev;

(b)

ločene računovodske izkaze podjetja, za katere se uporablja MRS 27 Ločeni računovodski izkazi. Vendar če ima podjetje deleže v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih in pripravi ločene računovodske izkaze kot svoje edine računovodske izkaze, mora pri pripravi teh ločenih računovodskih izkazov uporabiti zahteve iz 24.–31. člena;

(c)	delež podjetja, ki sodeluje v skupnem aranžmaju, vendar ne sodeluje pri skupnem obvladovanju tega aranžmaja, razen če ima ta delež pomemben vpliv na aranžma ali je delež v strukturiranem podjetju;

(d)

delež v drugem podjetju, ki se obračuna v skladu z MSRP 9 Finančni instrumenti. Vendar mora podjetje ta MSRP uporabiti, kadar je zadevni delež:

(i)	delež v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, ki se v skladu z MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige izmeri po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, ali

(ii)	delež v nekonsolidiranem strukturiranem podjetju.

POMEMBNE PRESOJE IN PREDPOSTAVKE

Podjetje mora razkriti informacije o pomembnih presojah in predpostavkah, ki jih je oblikovalo, (ter o spremembah teh presoj in predpostavk) pri določanju:

(a)	da obvladuje drugo podjetje, tj. podjetje, v katero naloži, kot je opisano v 5. in 6. členu MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi;

(b)	da sodeluje pri skupnem obvladovanju aranžmaja ali ima pomemben vpliv na drugo podjetje ter

(c)	vrste (tj. skupne dejavnosti ali skupnega podviga), kadar je bil aranžma strukturiran prek ločenega nosilca.

8	Pomembne presoje in predpostavke, razkrite v skladu s 7. členom, vključujejo tiste, ki jih je podjetje oblikovalo, kadar se je zaradi sprememb dejstev in okoliščin v poročevalnem obdobju spremenila ugotovitev v zvezi s tem, ali podjetje obvladuje, skupno obvladuje ali ima pomemben vpliv.

Za zagotavljanje skladnosti s 7. členom mora podjetje razkriti na primer pomembne presoje in predpostavke, ki jih je oblikovalo pri določitvi, da:

(a)	ne obvladuje drugega podjetja, čeprav ima v njem več kot polovico glasovalnih pravic;

(b)	obvladuje drugo podjetje, čeprav ima v njem manj kot polovico glasovalnih pravic;

(c)	je zastopnik ali glavni zavezanec (glej 58.–72. člen MSRP 10);

(d)	nima pomembnega vpliva, čeprav ima v drugem podjetju 20 % ali več glasovalnih pravic;

(e)	ima pomemben vpliv, čeprav ima v drugem podjetju manj kot 20 % glasovalnih pravic.

DELEŽI V ODVISNIH PODJETJIH

Podjetje mora razkriti informacije, na podlagi katerih lahko uporabniki njegovih konsolidiranih računovodskih izkazov:

(a)

razumejo:

(i)	sestavo skupine in

(ii)	delež, ki ga imajo neobvladujoči deleži v dejavnostih in denarnih tokovih skupine (12. člen), ter

(b)

ocenijo:

(i)	vrsto in obseg večjih omejitev zmožnosti podjetja za dostopanje do sredstev ali njihovo uporabo in poravnavo obveznosti skupine (13. člen);

(ii)	vrsto in spremembe tveganj, povezanih z deleži podjetja v konsolidiranih strukturiranih podjetjih (14.–17. člen);

(iii)

posledice sprememb deleža podjetja v lastniškem kapitalu v odvisnem podjetju, ki ne povzročijo izgube obvladovanja (18. člen) in

(iv)	posledice izgube obvladovanja odvisnega podjetja v poročevalnem obdobju (19. člen).

Kadar se računovodski izkazi odvisnega podjetja uporabljajo za pripravo konsolidiranih računovodskih izkazov in njihov datum ali obdobje ni isto kot datum ali obdobje konsolidiranih računovodskih izkazov (glej B92. in B93. člen MSRP 10), mora podjetje razkriti:

(a)	datum konca poročevalnega obdobja računovodskih izkazov zadevnega odvisnega podjetja in

(b)	razlog za uporabo drugačnega datuma ali obdobja.

Delež, ki ga imajo neobvladujoči deleži v dejavnostih in denarnih tokovih skupine

Podjetje mora v zvezi z vsakim od svojih odvisnih podjetij, ki imajo neobvladujoče deleže, bistvene za poročajoče podjetje, razkriti:

(a)	ime odvisnega podjetja;

(b)	glavni kraj poslovanja (in državo registracije, če se razlikuje od glavnega kraja poslovanja) odvisnega podjetja;

(c)	velikost deležev v lastniškem kapitalu v lasti neobvladujočih deležev;

(d)	delež glasovalnih pravic v lasti neobvladujočih deležev, če se razlikuje od velikosti deležev v lastniškem kapitalu;

(e)	poslovni izid, razporejen neobvladujočim deležem odvisnega podjetja v poročevalnem obdobju;

(f)	akumulirane neobvladujoče deleže odvisnega podjetja na koncu poročevalnega obdobja;

(g)	povzetek računovodskih informacij o odvisnem podjetju (glej B10. člen).

Vrsta in obseg večjih omejitev

Podjetje mora razkriti:

(a)

večje omejitve (npr. zakonske, pogodbene in regulativne omejitve) zmožnosti podjetja za dostopanje do sredstev ali njihovo uporabo in poravnavo obveznosti skupine, na primer:

(i)	tiste, ki omejujejo zmožnost obvladujočega podjetja ali njegovih odvisnih podjetij za prenos denarja ali drugih sredstev na druga podjetja v skupini (ali z njih);

(ii)	jamstva ali druge zahteve, ki lahko omejijo dividende in druge razdelitve kapitala, ki se plačujejo, ali posojila in predujme, ki se dajejo ali vračajo drugim podjetjem v skupini ali ki jih druga podjetja v skupini plačujejo, dajejo ali vračajo;

(b)

vrsto in obseg, v katerem lahko pravice do pravnega varstva neobvladujočih deležev bistveno omejijo zmožnost podjetja za dostopanje do sredstev ali njihovo uporabo in poravnavo obveznosti skupine (na primer, kadar mora obvladujoče podjetje pred poravnavo svojih obveznosti poravnati obveznosti odvisnega podjetja ali kadar je za dostop do sredstev ali poravnavo obveznosti odvisnega podjetja potrebna odobritev neobvladujočih deležev);

(c)	knjigovodske vrednosti v konsolidiranih računovodskih izkazih sredstev in obveznosti, za katere se uporabljajo navedene omejitve.

Vrsta tveganj v zvezi z deleži podjetja v konsolidiranih strukturiranih podjetjih

Podjetje mora razkriti pogoje vseh pogodbenih sporazumov, ki bi od obvladujočega podjetja ali njegovih odvisnih podjetij lahko zahtevali, da konsolidiranemu strukturiranemu podjetju zagotovijo finančno podporo, vključno z dogodki ali okoliščinami, ki bi poročajoče podjetje lahko izpostavili izgubi (npr. likvidnostni sporazumi ali sprožilci kreditne sposobnosti, povezani z obveznostmi nakupa sredstev strukturiranega podjetja ali zagotovitvijo finančne podpore).

Če je obvladujoče podjetje ali katero koli od njegovih odvisnih podjetij v poročevalnem obdobju konsolidiranemu strukturiranemu podjetju zagotovilo finančno ali drugo podporo (npr. nakup sredstev strukturiranega podjetja ali instrumentov, ki jih je izdalo to podjetje), ne da bi ga k temu zavezovala pogodba, mora podjetje razkriti:

(a)	vrsto in znesek zagotovljene podpore, vključno s primeri, v katerih so obvladujoče podjetje ali njegova odvisna podjetja pomagala strukturiranemu podjetju pri pridobitvi finančne podpore, in

(b)	razloge za zagotovitev podpore.

Če je obvladujoče podjetje ali katero koli od njegovih odvisnih podjetij v poročevalnem obdobju nekdanjemu nekonsolidiranemu strukturiranemu podjetju zagotovilo finančno ali drugo podporo, ne da bi ga k temu zavezovala pogodba, in si je podjetje s to podporo zagotovilo obvladovanje strukturiranega podjetja, mora podjetje razkriti pojasnitev zadevnih dejavnikov pri sprejemanju te odločitve.

17	Podjetje mora razkriti vse trenutne namere o zagotovitvi finančne ali druge podpore konsolidiranemu strukturiranemu podjetju, vključno z namerami, da bo strukturiranemu podjetju pomagalo pri pridobivanju finančne podpore.

Posledice sprememb deleža obvladujočega podjetja v lastniškem kapitalu v odvisnem podjetju, ki ne povzročijo izgube obvladovanja

18	Podjetje pripravi seznam, ki prikazuje učinke kakršnih koli sprememb deleža podjetja v lastniškem kapitalu v odvisnem podjetju, ki ne povzročijo izgube obvladovanja, na lastniški kapital, ki ga je mogoče pripisati lastnikom obvladujočega podjetja.

Posledice izgube obvladovanja odvisnega podjetja v poročevalnem obdobju

Podjetje mora razkriti morebiten dobiček ali izgubo, ki se izračuna v skladu s 25. členom MSRP 10, ter:

(a)	del tega dobička ali izgube, ki ga je mogoče pripisati merjenju finančnih naložb, zadržanih v nekdanjem odvisnem podjetju po pošteni vrednosti na dan izgube obvladovanja, in

(b)	vrstično(-e) postavko(-e) v poslovnem izidu, v katerem so dobički ali izgube pripoznani (če niso predstavljeni ločeno).

DELEŽI V SKUPNIH ARANŽMAJIH IN PRIDRUŽENIH PODJETJIH

Podjetje mora razkriti informacije, na podlagi katerih lahko uporabniki njegovih računovodskih izkazov ocenijo:

(a)	vrsto, obseg in finančne učinke deležev podjetja v skupnih aranžmajih in pridruženih podjetjih, vključno z vrsto in učinki pogodbenega odnosa podjetja z drugimi naložbeniki s skupnim obvladovanjem skupnih aranžmajev in pridruženih podjetij ali pomembnim vplivom nanje (21. in 22. člen), ter

(b)	vrsto in spremembe tveganj, povezanih z deleži podjetja v skupnih podvigih in pridruženih podjetjih (23. člen).

Vrsta, obseg in finančni učinki deležev podjetja v skupnih aranžmajih in pridruženih podjetjih

Podjetje mora razkriti:

(a)

v zvezi z vsakim skupnim aranžmajem in pridruženim podjetjem, bistvenim za poročajoče podjetje:

(i)	ime skupnega aranžmaja ali pridruženega podjetja;

(ii)	naravo odnosa podjetja s skupnim aranžmajem ali pridruženim podjetjem (tako, da se na primer opiše vrsta dejavnosti skupnega aranžmaja ali pridruženega podjetja in ali so te v strateškem odnosu z dejavnostmi podjetja).

(iii)

glavni kraj poslovanja (in državo registracije, če je potrebno in če se razlikuje od glavnega kraja poslovanja) skupnega aranžmaja ali pridruženega podjetja;

(iv)	velikost deleža v lastniškem kapitalu ali naložb v drugih podjetjih v lasti podjetja in (po potrebi) delež glasovalnih pravic, če se razlikuje;

(b)

v zvezi z vsakim skupnim podvigom in pridruženim podjetjem, bistvenim za poročajoče podjetje:

(i)	ali se finančne naložbe v skupni podvig ali pridruženo podjetje merijo po kapitalski metodi ali pošteni vrednosti;

(ii)	povzetek računovodskih informacij o skupnem podvigu ali pridruženem podjetju, kot je določeno v B12. in B13. členu;

(iii)

če se skupni podvig ali pridruženo podjetje obračuna po kapitalski metodi, pošteno vrednost finančne naložbe podjetja v skupni podvig ali pridruženo podjetje, če je na voljo kotirana tržna cena za naložbo;

(c)

računovodske informacije, kot so določene v B16. členu, o finančnih naložbah podjetja v skupne podvige in pridružena podjetja, ki so posamično nebistvene:

(i)	skupaj za vse posamično nebistvene skupne podvige in ločeno;

(ii)	skupaj za vsa posamično nebistvena pridružena podjetja.

Podjetje prav tako razkrije:

(a)

vrsto in obseg morebitnih večjih omejitev (npr. ki izhajajo iz poslov najemanja posojil, zahtev v predpisih ali pogodbenih sporazumov med naložbeniki s skupnim obvladovanjem skupnega podviga ali pridruženega podjetja ali pomembnim vplivom nanj) zmožnosti skupnih podvigov ali pridruženih podjetij za prenos sredstev na podjetje v obliki dividend v denarju ali vračilo posojil ali predujmov, ki jih je zagotovilo podjetje;

(b)

kadar se računovodski izkazi skupnega podviga ali pridruženega podjetja uporabijo pri kapitalski metodi in njihov datum ali obdobje ni enak datumu ali obdobju računovodskih izkazov podjetja:

(i)	datum konca poročevalnega obdobja računovodskih izkazov zadevnega skupnega podviga ali pridruženega podjetja in

(ii)	razlog za uporabo drugačnega datuma ali obdobja;

(c)	nepripoznani delež izgub skupnega podviga ali pridruženega podjetja v poročevalnem obdobju in kumulativno, če je podjetje pri uporabi kapitalske metode prenehalo pripoznavati svoj delež izgub skupnega podviga ali pridruženega podjetja.

Tveganja v zvezi z deleži podjetja v skupnih podvigih in pridruženih podjetjih

Podjetje mora razkriti:

(a)	obveze, ki jih ima v zvezi s svojimi skupnimi podvigi, ločeno od zneska drugih obvez, kot je določeno v B18.–B20. členu;

(b)

v skladu z MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva, razen če je verjetnost izgube majhna, nastale pogojne obveznosti v zvezi z deleži podjetja v skupnih podvigih ali pridruženih podjetjih (vključno z deležem pogojnih obveznosti, ki jih ima podjetje skupaj z drugimi naložbeniki s skupnim obvladovanjem skupnih podvigov ali pridruženih podjetij ali pomembnim vplivom nanje), ločeno od zneska drugih pogojnih obveznosti.

DELEŽI V NEKONSOLIDIRANIH STRUKTURIRANIH PODJETJIH

Podjetje mora razkriti informacije, na podlagi katerih lahko uporabniki njegovih računovodskih izkazov:

(a)	razumejo vrsto in obseg deležev podjetja v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih (26.–28. člen) ter

(b)	ocenijo vrsto in spremembe tveganj v zvezi z deleži podjetja v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih (29.–31. člen).

Informacije, ki se zahtevajo v skladu s 24.(b) členom, vključujejo informacije o izpostavljenosti podjetja tveganju, ki izhaja iz njegove udeležbe z nekonsolidiranimi strukturiranimi podjetji v prejšnjih obdobjih (npr. sponzoriranje strukturiranega podjetja), čeprav podjetje na datum poročanja ni več pogodbeno udeleženo s strukturiranim podjetjem.

Vrsta deležev

26	Podjetje mora razkriti kvalitativne in kvantitativne informacije o svojih deležih v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih, vključno z vrsto, namenom, velikostjo in dejavnostmi strukturiranega podjetja ter načinom financiranja tega podjetja, vendar ne omejeno nanje.

Če je podjetje sponzoriralo nekonsolidirano strukturirano podjetje, za katero ni predložilo informacij iz 29. člena (npr. ker na datum poročanja nima deleža v podjetju), mora podjetje razkriti:

(a)	način določitve, katera strukturirana podjetja je sponzoriralo;

(b)	prihodek iz teh strukturiranih podjetij v poročevalnem obdobju, vključno z opisom vrst predstavljenega prihodka, in

(c)	knjigovodsko vrednost (v času prenosa) vseh sredstev, prenesenih na ta strukturirana podjetja v poročevalnem obdobju.

28	Podjetje predstavi informacije iz 27.(b) in (c) člena v tabelarični obliki, razen če je ustreznejša druga oblika, pri čemer razvrsti dejavnosti sponzoriranja v ustrezne kategorije (glej B2.–B6. člen).

Vrsta tveganj

Podjetje v tabelarični obliki, razen če je ustreznejša druga oblika, razkrije povzetek:

(a)	knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, pripoznanih v njegovih računovodskih izrazih, ki so povezane z deleži podjetja v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih;

(b)	vrstičnih postavk v izkazu finančnega položaja, v katerem so pripoznana navedena sredstva in obveznosti;

(c)

zneska, ki najbolj natančno izraža največjo izpostavljenost podjetja izgubam iz njegovih deležev v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih, vključno s tem, kako je določena največja izpostavljenost izgubam. Če podjetje ne more oceniti svoje največje izpostavljenosti izgubam iz svojih deležev v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih, mora razkriti to dejstvo in razloge zanj;

(d)	primerjave knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti podjetja, povezanih z njegovimi deleži v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih, ter največjo izpostavljenost podjetja izgubam iz navedenih podjetij.

Če je podjetje v poročevalnem obdobju nekonsolidiranemu strukturiranemu podjetju, v katerem je imelo ali ima delež, zagotovilo finančno ali drugo podporo (npr. nakup sredstev strukturiranega podjetja ali instrumentov, ki jih je izdalo to podjetje), ne da bi ga k temu zavezovala pogodba, mora podjetje razkriti:

(a)	vrsto in znesek zagotovljene podpore, vključno s primeri, v katerih je podjetje pomagalo strukturiranemu podjetju pri pridobitvi finančne podpore; in

(b)	razloge za zagotovitev podpore.

31	Podjetje mora razkriti vse trenutne namere o zagotovitvi finančne ali druge podpore nekonsolidiranemu strukturiranemu podjetju, vključno z namerami, da bo strukturiranemu podjetju pomagalo pri pridobivanju finančne podpore.

Priloga A

Opredeljeni izrazi

Ta priloga je sestavni del MSRP.

Prihodek iz strukturiranega podjetja

Za namene tega MSRP prihodek iz strukturiranega podjetja med drugim vključuje večkratne in enkratne honorarje, obresti, dividende, dobiček ali izgubo zaradi ponovnega merjenja ali odprave pripoznanja deležev v strukturiranih podjetjih ter dobiček ali izgubo iz prenosa sredstev in obveznosti na strukturirano podjetje.

Delež v drugem podjetju

Za namene tega MSRP se delež v drugem podjetju nanaša na pogodbeno in nepogodbeno udeležbo, ki podjetje izpostavlja spremenljivosti donosov iz poslovanja drugega podjetja. Delež v drugem podjetju lahko med drugim dokazujejo delež kapitalskih ali dolžniških instrumentov in tudi druge oblike udeležbe, kot so zagotavljanje financiranja, likvidnostna podpora ter povečanje kredita in jamstva. Vključuje načine, na katere podjetje obvladuje ali skupno obvladuje drugo podjetje ali ima pomemben vpliv nanj. Običajno razmerje med odjemalcem in dobaviteljem samo po sebi še ne pomeni nujno, da ima podjetje delež v drugem podjetju.

V B7.–B9. členu so navedene dodatne informacije o deležih v drugih podjetjih.

V B55.–B57. členu MSRP 10 je pojasnjena spremenljivost donosov.

Strukturirano podjetje

Podjetje, ki je bilo oblikovano tako, da glasovalne ali podobne pravice niso glavni dejavnik pri odločanju, kdo obvladuje podjetje, npr. kadar so katere koli glasovalne pravice povezane le z upravnimi nalogami, pri čemer se zadevne dejavnosti usmerjajo s pogodbenimi sporazumi.

V B22.–B24. členu so navedene dodatne informacije o strukturiranih podjetjih.

Naslednji izrazi so opredeljeni v MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011), MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011), MSRP 10 in MSRP 11 Skupni aranžmaji ter so v tem MSRP uporabljeni v pomenu, ki je določen v navedenih MSRP:

—	pridruženo podjetje;

—	konsolidirani računovodski izkazi;

—	obvladovanje podjetja;

—	kapitalska metoda;

—

skupina;

—	skupni aranžma;

—	skupno obvladovanje;

—	skupna dejavnost;

—	skupni podvig;

—	neobvladujoči delež;

—	obvladujoče podjetje;

—	pravice do pravnega varstva;

—	zadevne dejavnosti;

—	ločeni računovodski izkazi;

—	ločeni nosilec;

—	pomemben vpliv;

—	odvisno podjetje.

Priloga B

Napotki za uporabo

Ta priloga je sestavni del MSRP. Opisuje uporabo 1.–31. člena in ima enako veljavo kot drugi deli MSRP.

B1	V tej prilogi so opisani hipotetični primeri. Čeprav so lahko nekateri vidiki primerov prisotni v dejanskih vzorcih pojavov, bi bilo treba pri uporabi MSRP 12 oceniti vsa pomembna dejstva in okoliščine posameznega vzorca pojavov.

ZDRUŽEVANJE (4. ČLEN)

Podjetje mora glede na okoliščine odločiti o stopnji podrobnosti podatkov, ki jih mora zagotoviti, da se izpolnijo potrebe po obveščanju uporabnikov, koliko pozornosti namenja različnim vidikom zahtev in o tem, kako združuje informacije. Vzpostaviti je treba ravnovesje med obremenitvijo računovodskih izkazov s preveč podrobnimi podatki, ki kot taki ne koristijo uporabnikom računovodskih izkazov, in zmanjšanjem pomena informacij zaradi preobsežnega združevanja.

B3	Podjetje lahko združi razkritja, ki se zahtevajo v skladu s tem MSRP, za deleže v podobnih podjetjih, če je združevanje skladno s ciljem razkritja in zahtevo iz B4. člena, pri čemer ne zmanjšuje pomena zagotovljenih informacij. Podjetje mora razkriti način združevanja deležev v podobnih podjetjih.

Podjetje mora ločeno predstaviti informacije za deleže v:

(a)	odvisnih podjetjih;

(b)	skupnih podvigih;

(c)	skupnih dejavnostih;

(d)	pridruženih podjetjih in

(e)	nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih.

Pri odločitvi, ali se bodo informacije združile, mora podjetje upoštevati kvantitativne in kvalitativne informacije o različnih značilnostih tveganja in donosa vsakega podjetja, ki ga obravnava v zvezi z združevanjem, ter pomen vsakega takega podjetja za poročajoče podjetje. Podjetje mora razkritja predstaviti tako, da se uporabnikom računovodskih izkazov jasno pojasnita vrsta in obseg njegovih deležev v drugih podjetjih.

Primeri ravni združevanja v vrstah podjetij iz B4. člena, ki bi lahko ustrezale, so:

(a)	narava dejavnosti (npr. podjetje, ki se ukvarja z raziskavami in razvojem, podjetje za listinjenje kartic za najem revolving kredita);

(b)	razvrstitev po dejavnostih;

(c)	zemljepisna lega (npr. država ali regija).

DELEŽI V DRUGIH PODJETJIH

Delež v drugem podjetju se nanaša na pogodbeno in nepogodbeno udeležbo, ki poročajoče podjetje izpostavlja spremenljivosti donosov iz poslovanja drugega podjetja. Upoštevanje namena in zasnove drugega podjetja lahko poročajočemu podjetju koristi pri oceni, ali ima delež v tem podjetju in ali mora zato zagotoviti razkritja iz tega MSRP. V to oceno mora biti vključeno upoštevanje tveganj, ki naj bi jih drugo podjetje ustvarilo, in tveganj, ki naj bi jih drugo podjetje preneslo na poročajoče podjetje in druge stranke.

Poročajoče podjetje je običajno izpostavljeno spremenljivosti donosov iz poslovanja drugega podjetja z lastništvom instrumentov (kot so kapitalski ali dolžniški instrumenti, ki jih je izdalo drugo podjetje) ali drugo vrsto udeležbe, ki absorbira spremenljivost. Tako se lahko na primer predpostavlja, da ima strukturirano podjetje portfelj posojil. Strukturirano podjetje pridobi posel kreditne zamenjave od drugega podjetja (poročajoče podjetje), da se zaščiti pred neplačilom obresti in glavnice posojil. Poročajoče podjetje svojo udeležbo izpostavi spremenljivosti donosov iz poslovanja strukturiranega podjetja, ker posel kreditne zamenjave absorbira spremenljivost donosov strukturiranega podjetja.

Nekateri instrumenti so namenjeni prenosu tveganja s poročajočega podjetja na drugo podjetje. Taki instrumenti ustvarjajo spremenljivost donosov za drugo podjetje, vendar običajno poročajočega podjetja ne izpostavljajo spremenljivosti donosov iz poslovanja drugega podjetja. Tako se lahko na primer predpostavlja, da se strukturirano podjetje ustanovi z namenom zagotovitve naložbenih priložnosti za naložbenike, ki želijo imeti izpostavljenost kreditnemu tveganju podjetja Z (podjetje Z ni povezano z nobeno stranko, vključeno v dogovor). Strukturirano podjetje pridobi finančna sredstva tako, da tem naložbenikom izda menice, ki so povezane s kreditnim tveganjem podjetja Z (menice, povezane s kreditom), in prejemke uporabi za naložbo v portfelj finančnih sredstev brez tveganja. Strukturirano podjetje doseže izpostavljenost kreditnemu tveganju podjetja z vstopom v posel kreditne zamenjave z nasprotno stranko v tem poslu. S poslom kreditne zamenjave se kreditno tveganje podjetja Z prenese na strukturirano podjetje v zameno za honorar, ki ga plača nasprotna stranka v tem poslu. Naložbeniki v strukturirano podjetje prejmejo višji donos, ki izraža donos strukturiranega podjetja iz njegovega portfelja sredstev in honorar za posel kreditne zamenjave. Nasprotna stranka v poslu kreditne zamenjave ni udeležena s strukturiranim podjetjem, ki ga izpostavlja spremenljivosti donosov iz poslovanja strukturiranega podjetja, ker posel kreditne zamenjave prenese spremenljivost na strukturirano podjetje in ne absorbira spremenljivosti donosov strukturiranega podjetja.

POVZETEK RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ ZA ODVISNA PODJETJA, SKUPNE PODVIGE IN PRIDRUŽENA PODJETJA (12. IN 21. ČLEN)

B10

Podjetje mora v zvezi z vsakim odvisnim podjetjem, ki ima neobvladujoče deleže, pomembne za poročajoče podjetje, razkriti:

(a)	dividende, ki se plačujejo za neobvladujoče deleže;

(b)

povzetek računovodskih informacij v zvezi s sredstvi, obveznostmi, poslovnim izidom in denarnimi tokovi odvisnega podjetja, ki uporabnikom omogoča razumevanje deležev neobvladujočih deležev v dejavnostih in denarnih tokovih skupine. Te informacije lahko med drugim vključujejo npr. kratkoročna sredstva, nekratkoročna sredstva, kratkoročne obveznosti, nekratkoročne obveznosti, prihodke, poslovni izid in celotni vseobsegajoči donos.

B11	Povzetek računovodskih informacij, ki se zahteva v skladu z B10.(b) členom, mora vključevati zneske pred izločanji med podjetji.

B12

Podjetje mora v zvezi z vsakim skupnim podvigom in pridruženim podjetjem, pomembnim za poročajoče podjetje, razkriti:

(a)	dividende, ki se prejmejo od skupnega podviga ali pridruženega podjetja;

(b)

povzetek računovodskih informacij za skupni podvig ali pridruženo podjetje (glej B14. in B15. člen), ki med drugim vključuje:

(i)	kratkoročna sredstva,

(ii)	nekratkoročna sredstva,

(iii)

kratkoročne obveznosti,

(iv)	nekratkoročne obveznosti,

(v)

prihodke,

(vi)	poslovni izid iz ohranjenega poslovanja,

(vii)

poslovni izid iz ustavljenega poslovanja po obdavčitvi,

(viii)

drugi vseobsegajoči donos,

(ix)	celotni vseobsegajoči donos.

B13

Podjetje mora poleg povzetka računovodskih informacij, ki se zahteva v skladu z B12. členom, za vsak skupni podvig, pomemben za poročajoče podjetje, razkriti znesek:

(a)	denarja in denarnih ustreznikov, vključenih v B12.(b)(i) člen;

(b)	kratkoročnih finančnih obveznosti (brez poslovnih obveznosti ter drugih obveznosti in rezervacij), vključenih v B12.(b)(iii) člen);

(c)	nekratkoročnih finančnih obveznosti (brez poslovnih obveznosti ter drugih obveznosti in rezervacij), vključenih v B12.(b)(iv) člen);

(d)	depreciacije in amortizacije;

(e)	dohodka od obresti;

(f)	obrestnih odhodkov;

(g)	odhodkov ali dohodkov iz obdavčitve dohodka.

B14

Povzetek računovodskih informacij, predstavljen v skladu z B12. in B13. členom, mora zajemati zneske, vključene v računovodske izkaze MSRP skupnega podviga ali pridruženega podjetja (in ne deleža teh zneskov podjetja). Če podjetje svoj delež v skupnem podvigu ali pridruženem podjetju obračuna po kapitalski metodi:

(a)

se morajo zneski, vključeni v računovodske izkaze MSRP skupnega podviga ali pridruženega podjetja, prilagoditi, da izražajo prilagoditve, ki jih je izvedlo podjetje pri uporabi kapitalske metode, kot so prilagoditve poštene vrednosti, opravljene v času prevzema, in prilagoditve zaradi razlik v računovodskih usmeritvah;

(b)	mora podjetje zagotoviti uskladitev povzetka računovodskih informacij, ki je predstavljen knjigovodski vrednosti njegovega deleža v skupnem podvigu ali pridruženem podjetju.

B15

Podjetje lahko povzetek računovodskih informacij, ki se zahteva v skladu z B12. in B13. členom, predstavi na podlagi računovodskih izkazov skupnega podviga ali pridruženega podjetja, če:

(a)	podjetje izmeri svoj delež v skupnem podvigu ali pridruženem podjetju po pošteni vrednosti v skladu z MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011) in

(b)	skupni podvig ali pridruženo podjetje ne pripravi računovodskih izkazov, pri čemer priprava na tej podlagi ne bi bila izvedljiva ali bi povzročila nepričakovane stroške.

V tem primeru mora podjetje razkriti podlago, na kateri je bil pripravljen povzetek računovodskih informacij.

B16

Podjetje mora združeno razkriti knjigovodsko vrednost svojih deležev v vseh posamično nebistvenih skupnih podvigih ali pridruženih podjetjih, ki se obračunajo po kapitalski metodi. Podjetje mora ločeno razkriti tudi skupni znesek svojega deleža v teh skupnih podvigih ali pridruženih podjetjih za:

(a)	poslovni izid iz ohranjenega poslovanja;

(b)	poslovni izid iz ustavljenega poslovanja po obdavčitvi;

(c)	drugi vseobsegajoči donos;

(d)	celotni vseobsegajoči donos.

Podjetje zagotovi razkritja za skupne podvige in pridružena podjetja ločeno.

B17

Kadar je delež podjetja v odvisnem podjetju, skupnem podvigu ali pridruženem podjetju (ali delu njegovega deleža v skupnem podvigu ali pridruženem podjetju) razvrščen med sredstva za prodajo v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje, podjetju ni treba razkriti povzetka računovodskih informacij za to odvisno podjetje, skupni podvig ali pridruženo podjetje v skladu z B10.–B16. členom.

OBVEZE ZA SKUPNE PODVIGE (23.(A) ČLEN)

B18

Podjetje mora razkriti skupne obveze, ki jih je sprejelo, vendar jih ni pripoznalo na datum poročanja (vključno s svojim deležem obvez, sprejetih z drugimi naložbeniki s skupnim obvladovanjem nad skupnim podvigom) v zvezi z deleži v skupnih podvigih. Obveze lahko povzročijo prihodnje odtoke denarja ali drugih sredstev.

B19

Med nepripoznane obveze, ki lahko povzročijo prihodnje odtoke denarja ali drugih sredstev, spadajo:

(a)

nepripoznane obveze za prispevanje financiranja ali sredstev zaradi npr.:

(i)	sporazumov o ustanovitvi ali prevzemu skupnega podviga (ki podjetje na primer obvezujejo k prispevanju sredstev v določenem obdobju);

(ii)	kapitalsko intenzivnih projektov, ki jih izvaja skupni podvig;

(iii)

brezpogojnih obvez za nakup, ki zajemajo naročilo opreme, zalog ali storitev, ki jih je podjetje obvezano kupiti od skupnega podviga ali v njegovem imenu;

(iv)	nepripoznanih obvez, da se skupnemu podvigu zagotovijo posojila ali druga finančna podpora;

(v)	nepripoznanih obvez, da se za skupni podvig prispevajo viri, kot so sredstva ali storitve;

(vi)	drugih nepreklicnih nepripoznanih obvez, ki so povezane s skupnim podvigom;

(b)	nepripoznane obveze, da se pridobi delež v lastniškem kapitalu druge stranke (ali del tega deleža v lastniškem kapitalu) v skupnem podvigu, če se v prihodnosti določen dogodek zgodi ali ne zgodi.

B20	Zahteve in primeri iz B18. in B19. člena prikazujejo nekatere vrste razkritij, ki se zahtevajo v skladu z 18. členom MRS 24 Razkrivanje povezanih strank.

DELEŽI V NEKONSOLIDIRANIH STRUKTURIRANIH PODJETJIH (24.–31. ČLEN)

Strukturirana podjetja

B21

Strukturirano podjetje je podjetje, ki je bilo oblikovano tako, da glasovalne ali podobne pravice niso glavni dejavnik pri odločanju, kdo obvladuje podjetje, npr. kadar so katere koli volilne pravice povezane le z upravnimi nalogami, pri čemer se zadevne dejavnosti usmerjajo s pogodbenimi sporazumi.

B22

Strukturirano podjetje ima pogosto nekatere ali vse naslednje značilnosti ali lastnosti:

(a)	omejene dejavnosti;

(b)

ozko usmerjen in dobro opredeljen cilj, kot je vplivanje na davčno učinkovit najem, izvajanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, zagotovitev vira kapitala ali financiranja za podjetje ali zagotovitev naložbenih priložnosti za naložbenike s prenašanjem tveganj ter nagrad, povezanih s sredstvi strukturiranega podjetja, na naložbenike;

(c)	nezadosten kapital, s katerim bi se omogočilo financiranje dejavnosti strukturiranega podjetja brez podrejene finančne podpore;

(d)	financiranje v obliki več pogodbeno povezanih instrumentov do naložbenikov, ki ustvarjajo kopičenje kreditnega tveganja ali drugih tveganj (tranše).

B23

Med primere podjetij, ki se štejejo za strukturirana podjetja, vendar niso omejena nanje, med drugim spadajo:

(a)	nosilci listinjenja,

(b)	financiranja, zavarovana s sredstvi,

(c)	nekateri investicijski skladi.

B24	Podjetje, ki se obvladuje z glasovalnimi pravicami, ni strukturirano podjetje preprosto zato, ker na primer po prestrukturiranju prejema financiranje tretjih oseb.

Narava tveganj, ki izhajajo iz deležev v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih (29.–31. člen)

B25	Poleg informacij, ki se zahtevajo v 29.–31. členu, mora podjetje razkriti dodatne informacije, potrebne za izpolnjevanje cilja o razkritju iz 24.(b) člena.

B26

Med primere dodatnih informacij, ki so glede na okoliščine lahko pomembne za oceno tveganj, katerim je podjetje izpostavljeno, kadar ima delež v nekonsolidiranem strukturiranem podjetju, spadajo:

(a)

pogoji sporazuma, ki bi lahko od podjetja zahtevali, da nekonsolidiranemu strukturiranemu podjetju zagotovi finančno podporo (npr. likvidnostni sporazumi ali sprožilci kreditne sposobnosti, povezani z obveznostmi nakupa sredstev strukturiranega podjetja ali zagotovitvijo finančne podpore), ki vključujejo:

(i)	opis dogodkov ali okoliščin, ki bi poročajoče podjetje lahko izpostavile izgubi;

(ii)	navedbo morebitnih pogojev, ki bi obvezo omejili;

(iii)

navedbo, ali obstajajo druge stranke, ki zagotavljajo finančno podporo, in če obstajajo, kako je obveza poročajočega podjetja razvrščena glede na obveze drugih strank;

(b)	izgube, ki jih je podjetje utrpelo med poročevalnim obdobjem v zvezi s svojimi deleži v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih;

(c)	vrste prihodka, ki ga je podjetje prejemalo med poročevalnim obdobjem zaradi deležev v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih;

(d)

navedba, ali mora podjetje absorbirati izgube nekonsolidiranega strukturiranega podjetja pred drugimi strankami, najvišja omejitev takih izgub za podjetje ter (po potrebi) razvrstitev in zneski morebitnih izgub, ki bi jih imele stranke z nižje razvrščenimi deleži od deleža podjetja v nekonsolidiranem strukturiranem podjetju;

(e)	informacije o kakršnih koli likvidnostnih sporazumih, jamstvih ali drugih obvezah s tretjimi strankami, ki bi lahko vplivale na pošteno vrednost ali tveganje deležev podjetja v nekonsolidiranih strukturiranih podjetjih;

(f)	kakršne koli težave, ki jih je imelo nekonsolidirano strukturirano podjetje pri financiranju svojih dejavnosti med poročevalnim obdobjem;

(g)

oblike financiranja (npr. komercialni papirji ali srednjeročne menice) in njihovo tehtano povprečno trajanje v zvezi s financiranjem nekonsolidiranega strukturiranega podjetja. Med te informacije lahko spadajo analize zapadlosti sredstev in financiranja nekonsolidiranega strukturiranega podjetja, če ima strukturirano podjetje dolgoročnejša sredstva, ki se financirajo s kratkoročnejšim financiranjem.

Priloga C

Datum uveljavitve in prehod

Ta priloga je sestavni del MSRP in ima enako veljavo kot drugi deli MSRP.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

C1	Podjetje mora ta MSRP uporabiti za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.

Podjetju se priporoča, da informacije, ki se zahtevajo v tem MSRP, zagotovi prej kot v letnih obračunskih obdobjih, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Zagotovitev nekaterih razkritij, ki se zahtevajo v tem MSRP, podjetja ne zavezuje k zagotavljanju skladnosti z zahtevami iz tega MSRP ali k zgodnji uporabi MSRP 10, MSRP 11, MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011) in MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

SKLICEVANJA NA MSRP 9

C3	Če podjetje uporablja ta MSRP, vendar še ne uporablja MSRP 9, pomeni vsako sklicevanje na MSRP 9 sklicevanje na MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje.

Priloga D

Spremembe drugih MSRP

V tej prilogi so določene spremembe drugih MSRP, ki so posledica izdaje MSRP 12 s strani upravnega odbora. Podjetje mora uporabiti spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Če podjetje uporablja MSRP 12 pred tem datumom, mora uporabiti spremembe za to zgodnejše obdobje. V spremenjenih členih je novo besedilo podčrtano, izbrisano besedilo pa prečrtano.

MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov

Spremenita se 119. in 124. člen ter se doda 139.H člen:

119

… Primer je razkritje, ali podjetje za svoje naložbene nepremičnine uporablja model poštene vrednosti ali model nabavne vrednosti (glej MRS 40 Naložbene nepremičnine). Nekateri MSRP izrecno zahtevajo razkritje določenih računovodskih usmeritev, vključno z odločitvami poslovodstva, kadar ta izbira med usmeritvami, ki jih MSRP dovoljujejo. …

124	Nekatera razkritja v skladu s 122. členom zahtevajo tudi drugi MSRP. V MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih se od podjetja na primer zahteva razkritje presoj, ki jih je oblikovalo pri ugotavljanju, ali obvladuje drugo podjetje. V MRS 40 se zahteva …

139H	Z MSRP 10 in 12, ki sta bila izdana maja 2011, so bili spremenjeni 4., 119., 123. in 124. člen. Podjetje mora navedene spremembe uporabiti, kadar uporablja MSRP 10 in 12.

MRS 24 Razkrivanje povezanih strank

Spremeni se 15. člen in doda 28.A člen.

15	Poleg zahtev po razkritju iz MRS 27 in MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih mora biti izpolnjena tudi zahteva po razkritju odnosov med povezanimi strankami med obvladujočim podjetjem in njegovimi odvisnimi podjetji.

28A	Z MSRP 10, MSRP 11 Skupni aranžmaji in MSRP 12, ki so bili izdani maja 2011, so bili spremenjeni 3., 9., 11.(b), 15., 19.(b) in (e) ter 25. člen. Podjetje mora navedene spremembe uporabiti, kadar uporablja MSRP 10, MSRP 11 in MSRP 12.

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 27

Ločeni računovodski izkazi

CILJ

1	Cilj tega standarda je določiti zahteve v zvezi z obračunavanjem in razkrivanjem za finančne naložbe v odvisna podjetja, skupne podvige in pridružena podjetja, kadar podjetje pripravlja ločene računovodske izkaze.

PODROČJE UPORABE

2	Ta standard se mora uporabljati pri obračunavanju finančnih naložb v odvisna podjetja, skupne podvige in pridružena podjetja, če se podjetje odloči, da bo predstavilo ločene računovodske izkaze, ali mora to storiti v skladu s predpisi v posamezni državi.

3	Ta standard ne določa, katera podjetja naj izdelajo ločene računovodske izkaze. Uporablja se, kadar podjetje pripravlja ločene računovodske izkaze, ki so skladni z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

OPREDELITVE POJMOV

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

Konsolidirani računovodski izkazi so računovodski izkazi skupine, v katerih so sredstva, obveznosti, lastniški kapital, prihodki, odhodki in denarni tokovi obvladujočega podjetja in njegovih odvisnih podjetij predstavljeni kot izkazi ene gospodarske celote.

Ločeni računovodski izkazi so izkazi, ki jih pripravi obvladujoče podjetje (tj. naložbenik, ki obvladuje odvisno podjetje) ali naložbenik s skupnim obvladovanjem podjetja, v katerega naloži, ali s pomembnim vplivom nad tem podjetjem in v katerih so finančne naložbe obračunane po nabavni ceni ali v skladu z MSRP 9 Finančni instrumenti.

Naslednji izrazi so opredeljeni v Dodatku A MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, Dodatku A MSRP 11 Skupne ureditve in 3. členu MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige:

—	pridruženo podjetje

—	obvladovanje podjetja, v katero se naloži

—

skupina

—	skupno obvladovanje

—	skupni podvig

—	sopodvižnik

—	obvladujoče podjetje

—	pomemben vpliv

—	odvisno podjetje.

Ločeni računovodski izkazi so izkazi, pripravljeni poleg konsolidiranih računovodskih izkazov ali poleg računovodskih izkazov, v katerih so naložbe v pridružena podjetja ali skupne podvige obračunane z uporabo kapitalske metode, razen v primerih iz 8. člena. Ločeni računovodski izkazi so tem računovodskim izkazom lahko priloženi ali jih spremljajo ali pa ne.

7	Računovodski izkazi, v katerih je uporabljena kapitalska metoda, niso ločeni računovodski izkazi. Podobno računovodski izkazi podjetja, ki nima odvisnega ali pridruženega podjetja ali sopodvižnikovega deleža v skupnem podvigu, niso ločeni računovodski izkazi.

8	Podjetje, ki je izvzeto v skladu s 4.(a) členom MSRP 10 iz konsolidacije ali v skladu s 17. členom MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011) iz uporabe kapitalske metode, lahko pripravi ločene računovodske izkaze kot svoje edine računovodske izkaze.

PRIPRAVA LOČENIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

9	Ločeni računovodski izkazi se pripravijo v skladu z vsemi veljavnimi MSRP, razen kot je določeno v 10. členu.

Kadar podjetje pripravlja ločene računovodske izkaze, obračuna finančne naložbe v odvisna podjetja, skupne podvige in pridružena podjetja:

(a)	po nabavni ceni ali

(b)	v skladu z MSRP 9.

Podjetje uporablja za vsako kategorijo finančnih naložb enako obračunavanje. Finančne naložbe, obračunane po nabavni vrednosti, se obračunajo v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, če so razvrščene kot namenjene za prodajo (ali vključene v skupino za odtujitev, ki je razvrščena kot namenjena za prodajo). Merjenje finančnih naložb, obračunanih v skladu z MSRP 9, se v tem primeru ne spremeni.

Če se podjetje v skladu z 18. členom MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011) odloči, da bo svoje finančne naložbe v pridruženih podjetjih ali skupnih podvigih merilo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9, te finančne naložbe prav tako obračuna na enak način v svojih ločenih računovodskih izkazih.

12	Podjetje pripozna dividendo od odvisnega podjetja, skupnega podviga ali pridruženega podjetja v poslovnem izidu v svojih ločenih računovodskih izkazih, ko je priznana njegova pravica do prejema dividende.

Kadar obvladujoče podjetje reorganizira strukturo svoje skupine z ustanovitvijo novega podjetja kot svojega obvladujočega podjetja tako, da so izpolnjena naslednja merila:

(a)	novo obvladujoče podjetje pridobi kontrolo nad izvirnim obvladujočim podjetjem z izdajo kapitalskih instrumentov v zameno za obstoječe kapitalske instrumente izvirnega obvladujočega podjetja;

(b)	sredstva in obveznosti nove skupine in izvirne skupine so enaka neposredno pred reorganizacijo in po njej ter

(c)	lastniki izvirnega obvladujočega podjetja pred reorganizacijo imajo enake absolutne in relativne deleže v čistih sredstvih izvirne skupine in nove skupine neposredno pred reorganizacijo in po njej,

in novo obvladujoče podjetje izkaže svojo naložbo v izvirno obvladujoče podjetje v skladu z 10.(a) členom v svojih ločenih računovodskih izkazih, novo obvladujoče podjetje obračuna nabavno vrednost po knjigovodski vrednosti svojega deleža kapitalskih postavk, prikazanih v ločenih računovodskih izkazih izvirnega obvladujočega podjetja na dan reorganizacije.

Podobno lahko podjetje, ki ni obvladujoče podjetje, ustanovi novo podjetje kot svoje obvladujoče podjetje tako, da izpolni merila iz 13. člena. Zahteve iz 13. člena se uporabljajo tudi za takšne reorganizacije. V takšnih primerih sklicevanja na „izvirno obvladujoče podjetje“ in „izvirno skupino“ pomenijo „izvirno podjetje“.

RAZKRIVANJE

15	Podjetja uporablja vse veljavne MSRP, ko v svojih ločenih računovodskih izkazih razkriva podatke, vključno z zahtevami v 16. in 17. členu.

Kadar se obvladujoče podjetje v skladu s 4.(a) členom MSRP 10 odloči, da ne bo pripravilo konsolidiranih računovodskih izkazov, in namesto teh pripravi ločene računovodske izkaze, mora v teh ločenih računovodskih izkazih razkriti:

(a)

dejstvo, da so računovodski izkazi ločeni računovodski izkazi; da je bila uporabljena izključitev iz konsolidacije; ime in glavno mesto poslovanja (in državo registracije, če se razlikuje) podjetja, čigar konsolidirani računovodski izkazi, ki so skladni z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, so bili pripravljeni za javno uporabo; in naslov, kjer so na voljo ti konsolidirani računovodski izkazi;

(b)

seznam pomembnih finančnih naložb v odvisna podjetja, skupne podvige in pridružena podjetja, vključno z:

(i)	imeni teh podjetij, v katere je naložilo;

(ii)	glavnim mestom poslovanja (in državo registracije, če se razlikuje) teh podjetij, v katere je naložilo;

(iii)

svojimi deleži v lastniškem kapitalu (in svojimi deleži glasovalnih pravic, če se razlikujejo) teh podjetij, v katere je naložilo;

(c)	opis metode, uporabljene pri obračunavanju finančnih naložb, navedenih v točki (b).

Kadar obvladujoče podjetje (ki ni obvladujoče podjetje iz 16. člena) ali naložbenik s skupnim obvladovanjem podjetja, v katerega naloži, ali s pomembnim vplivom nad tem podjetjem pripravi ločene računovodske izkaze, obvladujoče podjetje ali naložbenik navede računovodske izkaze, pripravljene v skladu z MSRP 10, MSRP 11 ali MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011), na katere se nanašajo. Obvladujoče podjetje ali naložbenik mora v svojih ločenih računovodskih izkazih razkriti tudi:

(a)	dejstvo, da so izkazi ločeni računovodski izkazi, in razloge, zakaj so ti izkazi pripravljeni, če niso predpisani z zakonom,

(b)

seznam pomembnih finančnih naložb v odvisna podjetja, skupne podvige in pridružena podjetja, vključno z:

(i)	imeni teh podjetij, v katere je naložilo;

(ii)	glavnim mestom poslovanja (in državo registracije, če se razlikuje) teh podjetij, v katere je naložilo;

(iii)

svojimi deleži v lastniškem kapitalu (in svojimi deleži glasovalnih pravic, če se razlikujejo) teh podjetij, v katere je naložilo;

(c)	opis metode, uporabljene pri obračunavanju finančnih naložb, navedenih v točki (b).

Obvladujoče podjetje ali naložbenik mora navesti tudi računovodske izkaze, pripravljene v skladu z MSRP 10, MSRP 11 ali MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011), na katere se nanašajo.

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

Podjetje začne uporabljati ta standard za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja ta standard prej, mora to razkriti ter hkrati uporabljati MSRP 10, MSRP 11, MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih in MRS 28 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

Sklicevanja na MSRP 9

19	Če podjetje uporablja ta standard, vendar še ne uporablja MSRP 9, vsako sklicevanje na MSRP 9 pomeni sklicevanje na MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje.

RAZVELJAVITEV MRS 27 (2008)

20	Ta standard je izdan sočasno z MSRP 10. Oba MSRP skupaj nadomeščata MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi (kakor je bil spremenjen leta 2008).

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 28

Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige

CILJ

1	Cilj tega standarda je določiti obračunavanje finančnih naložb v pridružena podjetja in zahteve za uporabo kapitalske metode pri obračunavanju finančnih naložb v pridružena podjetja in skupne podvige.

PODROČJE UPORABE

2	Ta standard uporabljajo vsa podjetja, ki so naložbeniki s skupnim obvladovanjem podjetja, v katero naložijo, ali s pomembnim vplivom nad tem podjetjem.

OPREDELITVE POJMOV

V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:

Pridruženo podjetje je podjetje, nad katerim ima naložbenik pomemben vpliv.

Kapitalska metoda je metoda obračunavanja, pri kateri se finančna naložba najprej pripozna po nabavni vrednosti in se kasneje preračuna za ponakupno spremembo naložbenikovega deleža v čistem premoženju podjetja, v katero naloži. Poslovni izid naložbenika vključuje njegov delež v poslovnem izidu podjetja, v katero naloži, drugi vseobsegajoči donos naložbenika pa vključuje njegov delež v drugem vseobsegajočem donosu podjetja, v katero naloži.

Skupna ureditev je ureditev, pri kateri imata dve stranki ali več strank skupno obvladovanje.

Skupno obvladovanje je pogodbeno dogovorjena delitev obvladovanja, ki obstaja samo, kadar je za odločitve o zadevnih dejavnostih potrebno soglasje strank, ki si delijo obvladovanje.

Skupni podvig je skupna ureditev, pri kateri imajo stranke s skupnim obvladovanjem ureditve pravice do čistih sredstev ureditve.

Podvižnik je stranka v skupnem podvigu s skupnim obvladovanjem tega skupnega podviga.

Pomemben vpliv je zmožnost sodelovati pri odločitvah o finančni in poslovni politiki podjetja, v katero se naloži, ne pa obvladovati ali skupno obvladovati te politike.

Naslednji izrazi so opredeljeni v 4. členu MRS 27 Ločeni računovodski izkazi in Dodatku A MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi ter se uporabljajo v tem standardu s pomeni iz MSRP, v katerih so opredeljeni:

—	obvladovanje podjetja, v katero se naloži

—

skupina

—	obvladujoče podjetje

—	ločeni računovodski izkazi

—	odvisno podjetje.

POMEMBEN VPLIV

Če ima podjetje neposredno ali posredno (npr. prek odvisnih podjetij) 20 odstotkov ali več glasovalne moči v podjetju, v katero naloži, velja, da ima pomemben vpliv, razen če je mogoče nedvoumno dokazati, da temu ni tako. In nasprotno, če ima podjetje neposredno ali posredno (npr. prek odvisnih podjetij) manj kot 20 odstotkov glasovalne moči v podjetju, v katero naloži, velja, da nima pomembnega vpliva, razen če je mogoče tak vpliv nedvoumno dokazati. Če ima kak drug naložbenik pomemben ali večinski lastniški delež, to ne preprečuje podjetju, da bi imelo pomemben vpliv.

Dokaz za pomemben vpliv podjetja je običajno eno ali več naslednjih dejstev:

(a)	zastopstvo v upravnem odboru ali enakovrednem organu upravljanja podjetja, v katero naloži;

(b)	sodelovanje v procesih oblikovanja politike, tudi sodelovanje pri odločanju o dividendah ali drugih izplačilih;

(c)	pomembne transakcije med podjetjem in podjetjem, v katero naloži;

(d)	medsebojno izmenjavanje vodilnega osebja ali

(e)	zagotavljanje bistvenih strokovnih informacij.

Podjetje je lahko lastnik nakupnih bonov za delnice, nakupnih opcij za delnice, dolžniških ali kapitalskih instrumentov, ki jih je mogoče zamenjati za navadne delnice, ali drugih podobnih instrumentov, ki, če se uveljavijo ali zamenjajo, dajo podjetju dodatno glasovalno moč ali zmanjšajo glasovalno moč druge stranke nad finančnimi in poslovnimi politikami drugega podjetja (tj. potencialne glasovalne pravice). Pri ocenjevanju, ali ima podjetje pomemben vpliv, se upošteva obstoj in učinek potencialnih glasovalnih pravic, ki se lahko trenutno uveljavijo ali zamenjajo, vključno s potencialnimi glasovalnimi pravicami, ki jih imajo druga podjetja. Potencialnih glasovalnih pravic trenutno ni mogoče uveljaviti ali zamenjati, kadar jih na primer ni mogoče uveljaviti ali zamenjati do nekega prihodnjega datuma ali do nastanka nekega poslovnega dogodka v prihodnosti.

Pri ocenjevanju, ali potencialne glasovalne pravice prispevajo k pomembnemu vplivu, podjetje prouči vsa dejstva in okoliščine (tudi pogoje uveljavljanja potencialnih glasovalnih pravic in vseh drugih pogodbenih dogovorov, ki se obravnavajo posamično ali skupaj), ki vplivajo na potencialne pravice, razen namenov poslovodenja in finančne sposobnosti za uveljavitev ali spremembo teh potencialnih pravic.

Podjetje izgubi pomemben vpliv na podjetje, v katero naloži, ko ne more več sodelovati pri odločitvah o finančni in poslovni politiki podjetja, v katero naloži. Do izgube pomembnega vpliva lahko pride s spremembo absolutnih ali relativnih ravni lastništva ali brez nje. Zgodi se lahko na primer, če pridruženo podjetje pride pod nadzor vlade, sodišča, upravitelja ali regulatorja. Do tega lahko pride tudi zaradi pogodbenega dogovora.

KAPITALSKA METODA

Po kapitalski metodi se finančna naložba v pridruženo podjetje ali skupni podvig najprej pripozna po nabavni vrednosti, knjigovodska vrednost pa se poveča ali zmanjša, da se pripozna naložbenikov delež v poslovnem izidu podjetja, v katero naloži, ki nastane po datumu, ko je bila finančna naložba opravljena. Delež naložbenika v poslovnem izidu podjetja, v katero naloži, se pripozna v poslovnem izidu naložbenika. Izplačila, prejeta od podjetja, v katero naložbenik naloži, zmanjšajo knjigovodsko vrednost finančne naložbe. Prilagoditve knjigovodske vrednosti so morda potrebne tudi za spremembe sorazmernega deleža naložbenika v podjetju, v katero naloži, ki nastanejo zaradi sprememb drugega vseobsegajočega donosa podjetja, v katero naloži. Med takimi spremembami so tudi tiste, ki so posledica prevrednotenja opredmetenih osnovnih sredstev in razlik pri prevedbi tečajev. Naložbenikov delež v teh spremembah se pripozna v drugem vseobsegajočem donosu naložbenika (glej MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov)

Pripoznavanje prihodkov na podlagi prejetih izplačil ni nujno ustrezno merilo prihodkov, ki jih naložbenik ustvari na podlagi finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig, ker prejeta izplačila niso vedno povezana z uspešnostjo pridruženega podjetja ali skupnega podviga. Ker naložbenik skupno obvladuje podjetje, v katero naloži, ali nanj pomembno vpliva, se zanima za uspešnost pridruženega podjetja ali skupnega podviga in za donosnost svoje finančne naložbe kot rezultata te uspešnosti. Naložbenik obračuna ta delež z razširitvijo obsega svojih računovodskih izkazov, tako da vanje vključi svoj delež v poslovnem izidu podjetja, v katero naloži. Uporaba kapitalske metode tako ponuja več informacij o naložbenikovem čistem premoženju in poslovnem izidu.

Kadar obstajajo potencialne glasovalne pravice ali drugi izvedeni instrumenti, ki vsebujejo potencialne glasovalne pravice, se delež podjetja v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu določi izključno na podlagi obstoječih lastniških deležev in ne odraža morebitnega izvrševanja ali pretvorbe potencialnih glasovalnih pravic in drugih izvedenih instrumentov, razen če se uporablja 13. člen.

V nekaterih primerih ima podjetje v bistvu lastništvo kot rezultat transakcije, ki mu trenutno daje dostop do donosov, povezanih z lastniškim deležem. V takšnih okoliščinah je delež, dodeljen podjetju, določen ob upoštevanju morebitnega izvrševanja teh potencialnih glasovalnih pravic in drugih izvedenih instrumentov, ki trenutno dajejo podjetju dostop do donosov.

MSRP 9 Finančni instrumenti se ne uporablja za deleže v pridruženih podjetjih in skupnih podvigih, ki se obračunajo z uporabo kapitalske metode. Kadar instrumenti, ki v bistvu vsebujejo potencialne glasovalne pravice, trenutno dajo dostop do donosov, povezanih z lastniškim deležem v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, za instrumente ne velja MSRP 9. V vseh drugih primerih pa se instrumenti, ki vsebujejo potencialne glasovalne pravice v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, obračunajo v skladu z MSRP 9.

Če se finančna naložba ali delež finančne naložbe v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu ne uvrsti med sredstva za prodajo v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje, se finančna naložba ali vsak zadržani delež v finančni naložbi, ki ni uvrščen med sredstva za prodajo, razvrsti med nekratkoročna sredstva.

UPORABA KAPITALSKE METODE

16	Podjetje s skupnim obvladovanjem podjetja, v katero naloži, ali s pomembnim vplivom nad tem podjetjem obračuna svojo finančno naložbo v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu z uporabo kapitalske metode, razen kadar za to finančno naložbo velja izjema v skladu s 17. do 19. členom.

Izjeme pri uporabi kapitalske metode

Podjetju ni treba uporabljati kapitalske metode za finančno naložbo v pridruženo podjetje ali skupni podvig, če je podjetje obvladujoče podjetje, ki je izvzeto iz priprave konsolidiranih računovodskih izkazov na podlagi izjeme iz 4.(a) člena MSRP 10 ali če velja naslednje:

(a)	podjetje je odvisno podjetje v popolni lasti ali odvisno podjetje v delni lasti drugega podjetja in so bili njegovi drugi lastniki, tudi tisti, ki sicer nimajo pravice glasovati, obveščeni, da podjetje ne uporablja kapitalske metode, ter temu ne ugovarjajo;

(b)	z dolžniškimi ali kapitalskimi instrumenti podjetja se ne trguje na javnem trgu (domača ali tuja borza ali zunajborzni trg, vključno z lokalnimi in regionalnimi trgi);

(c)	podjetje svojih računovodskih izkazov ni predložilo komisiji za vrednostne papirje ali drugi regulativni organizaciji niti ni v postopku predložitve z namenom izdaje katere koli skupine instrumentov na javnem trgu;

(d)	zadnje ali vmesno obvladujoče podjetje podjetja pripravi konsolidirane računovodske izkaze, ki so na voljo za javno uporabo in so v skladu z MSRP.

Kadar je podjetje, ki finančno investira ali prek katerega se neposredno finančno investira v pridruženo podjetje ali skupni podvig, organizacija tveganega kapitala, vzajemni sklad ali naložbeni sklad z enotami ali podobno podjetje, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe, se lahko podjetje odloči, da bo merilo finančne naložbe v ta pridružena podjetja in skupne podvige po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9.

Kadar podjetje finančno investira v pridruženo podjetje, deloma posredno prek organizacije tveganega kapitala, vzajemnega sklada ali naložbenega sklada z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe, se lahko podjetje odloči, da bo merilo ta del finančne naložbe v pridruženem podjetju po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MSRP 9, ne glede na to, ali imajo organizacija tveganega kapitala, vzajemni sklad ali naložbeni sklad z enotami in podobna podjetja, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe, pomemben vpliv nad tem delom finančne naložbe. Če podjetje sprejme to odločitev, uporablja kapitalsko metodo za del finančnega investiranja v pridruženo podjetje, ki ne poteka prek organizacije tveganega kapitala, vzajemnega sklada ali naložbenega sklada z enotami in podobnih podjetij, vključno z zavarovalnimi skladi, vezanimi na naložbe.

Razvrstitev med sredstva za prodajo

Podjetje uporablja MSRP 5 za finančno naložbo ali del finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig, ki izpolnjuje merila za razvrstitev med sredstva za prodajo. Vsak zadržani del finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig, ki ni bil razvrščen med sredstva za prodajo, se obračuna z uporabo kapitalske metode, dokler se ne odtuji del, ki je razvrščen med sredstva za prodajo. Po odtujitvi podjetje v skladu z MSRP 9 obračuna vsak zadržan delež v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, razen če je zadržan delež še vedno pridruženo podjetje ali skupni podvig. V tem primeru podjetje uporabi kapitalsko metodo.

Ko finančna naložba ali del finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig, predhodno razvrščena kot namenjena za prodajo, ne izpolnjuje več meril za takšno razvrstitev, se obračuna z uporabo kapitalske metode za nazaj od datuma, ko je razvrščena med sredstva za prodajo. Računovodski izkazi za obdobja od razvrstitve med sredstva za prodajo se morajo ustrezno spremeniti.

Prenehanje uporabe kapitalske metode

Podjetje preneha uporabljati kapitalsko metodo od dne, ko njegova finančna naložba preneha biti pridruženo podjetje ali skupni podvig, in sicer kot sledi:

(a)	če postane finančna naložba odvisno podjetje, podjetje obračuna finančno naložbo v skladu z MSRP 3 Poslovne združitve in MSRP 10;

(b)

če je zadržani delež v nekdanjem pridruženem podjetju ali skupnem podvigu finančno sredstvo, podjetje meri zadržani delež po pošteni vrednosti. Poštena vrednost zadržanega deleža se obravnava kot njegova poštena vrednost pri začetnem pripoznavanju kot finančno sredstvo v skladu z MSRP 9. Podjetje mora v poslovnem izidu pripoznati vse razlike med:

(i)	pošteno vrednostjo vseh zadržanih deležev in iztržki od odtujitve delnega deleža v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu ter

(ii)	knjigovodsko vrednostjo finančne naložbe na dan prenehanja uporabe kapitalske metode;

(c)	če podjetje preneha uporabljati kapitalsko metodo, mora podjetje obračunati vse zneske, prej pripoznane v drugem vseobsegajočem donosu v zvezi s to finančno naložbo enako, kot če bi podjetje, v katero se naloži, neposredno odtujilo zadevna sredstva ali obveznosti.

Če bi se torej dobiček ali izguba, prej pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu s strani podjetja, v katero se naloži, prerazvrstila v poslovni izid ob odtujitvi zadevnih sredstev ali obveznosti, podjetje dobiček ali izgubo prerazvrsti iz lastniškega kapitala v poslovni izid (kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve), ko se kapitalska metoda preneha uporabljati. Če ima npr. pridruženo podjetje ali skupni podvig kumulativne tečajne razlike v zvezi s poslovanjem v tujini in podjetje preneha uporabljati kapitalsko metodo, mora podjetje prerazvrstiti dobiček ali izgubo, ki je bila prej pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu v zvezi s poslovanjem v tujini, v poslovni izid.

24	Če postane finančna naložba v pridruženo podjetje finančna naložba v skupni podvig ali postane finančna naložba v skupni podvig finančna naložba v pridruženo podjetje, podjetje še naprej uporablja kapitalsko metodo in ne meri ponovno zadržanega deleža.

Spremembe lastniškega deleža

Če se lastniški delež podjetja v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu zmanjša, vendar podjetje še naprej uporablja kapitalsko metodo, mora podjetje prerazvrstiti delež dobička ali izgube, ki je bil prej pripoznan v drugem vseobsegajočem donosu v zvezi s tem zmanjšanjem lastniškega deleža, v poslovni izid, če se mora ta dobiček ali izguba prerazvrstiti v poslovni izid ob odtujitvi zadevnih sredstev ali obveznosti.

Postopki kapitalske metode

Mnogi postopki, ki so primerni za uporabo kapitalske metode, so podobni konsolidacijskim postopkom, opisanim v MSRP 10. Poleg tega se koncepti, na katerih temeljijo postopki, ki se uporabljajo pri obračunavanju prevzema odvisnega podjetja, uporabljajo tudi za obračunavanje pridobitve finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig.

Delež skupine v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu je agregat deležev obvladujočega podjetja in njegovih odvisnih podjetij v tem pridruženem podjetju ali skupnem podvigu. Deleži drugih pridruženih podjetij ali skupnih podvigov skupine se za ta namen ne upoštevajo. Kadar ima pridruženo podjetje ali skupni podvig odvisna podjetja, pridružena podjetja ali skupne podvige, se pri uporabi kapitalske metode upoštevajo poslovni izid, drugi vseobsegajoči donos in čista sredstva, ki so pripoznani v računovodskih izkazih pridruženega podjetja ali skupnega podviga (vključno z deležem v poslovnem izidu, drugim vseobsegajočim donosom in čistimi sredstvi pridruženih podjetij in skupnih podvigov), po prilagoditvah, ki so potrebne za uveljavitev enotnih računovodskih usmeritev (glej 35. in 36. člen).

Dobički in izgube, ki izhajajo iz poslov „k naložbeniku“ in „od naložbenika“ med podjetjem (in njegovimi konsolidiranimi odvisnimi podjetji) in pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom, so pripoznani v računovodskih izkazih podjetja le do obsega deležev nepovezanih naložbenikov v pridruženo podjetje ali skupni podvig. Transakcije „k naložbeniku“ so na primer prodaje sredstev pridruženega podjetja ali skupnega podviga naložbeniku. Transakcije „od naložbenika“ so na primer prodaje ali prispevki sredstev naložbenika pridruženemu podjetju ali skupnemu podvigu. Naložbenikov delež v dobičku ali izgubi pridruženega podjetja ali skupnega podviga, ki izhajajo iz teh poslov, se izloči.

Kadar so posli „od naložbenika“ dokaz za zmanjšanje čiste iztržljive vrednosti sredstev, ki se prodajo ali prispevajo, ali izgubo zaradi oslabitve sredstev, mora naložbenik v celoti pripoznati to izgubo. Kadar so posli „k naložbeniku“ dokaz za zmanjšanje čiste iztržljive vrednosti sredstev, ki se kupijo, ali izgubo zaradi oslabitve sredstev, mora naložbenik pripoznati svoj delež v tej izgubi.

Prispevek nedenarnih sredstev v pridruženo podjetje ali skupni podvig v zameno za lastniški delež v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu se obračuna v skladu z 28. členom, razen kadar prispevek nima komercialne vsebine, kakor je opisana v MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva. Če takšen prispevek nima komercialne vsebine, se dobiček ali izguba obravnava kot nerealizirana in se ne pripozna, razen če se ne uporablja tudi 31. člen. Takšni nerealizirani dobički in izgube se morajo izločiti glede na finančno naložbo, obračunano z uporabo kapitalske metode, in ne bodo predstavljeni kot odloženi dobički ali izgube v konsolidiranem izkazu finančnega stanja podjetja ali v izkazu finančnega stanja podjetja, v katerem so naložbe obračunane z uporabo kapitalske metode.

31	Če poleg deleža v lastniškem kapitalu v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, podjetje prejme še denarna ali nedenarna sredstva, v poslovnem izidu v celoti pripozna delež dobička ali izgube od nedenarnih prispevkov v zvezi s prejetimi denarnimi ali nedenarnimi sredstvi.

Finančna naložba se obračuna po kapitalski metodi od datuma, ko postane pridruženo podjetje ali skupni podvig. Ob pridobitvi finančne naložbe se vsaka razlika med stroškom finančne naložbe in deležem podjetja v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev in obveznosti podjetja, v katero se naloži, obračuna na naslednji način:

(a)	dobro ime, povezano s pridruženim podjetjem ali skupnim podvigom, se vključi v knjigovodsko vrednost finančne naložbe. Amortizacija tega dobrega imena ni dovoljena;

(b)

vsak presežek deleža podjetja v čisti pošteni vrednosti opredeljivih sredstev in obveznosti podjetja, v katero se naloži, nad stroški finančne naložbe se vključi kot prihodek v ugotavljanje deleža podjetja v poslovnih izidih pridruženega podjetja ali skupnega podviga za obdobje, v katerem je bila finančna naložba pridobljena.

Ustrezno se prilagodi tudi delež podjetja v poslovnem izidu pridruženega podjetja ali skupnega podviga po pridobitvi finančne naložbe z namenom obračunavanja npr. amortizacije amortizirljivih sredstev na podlagi njihove poštene vrednosti na datum pridobitve. Podobno se ustrezno prilagodi tudi delež podjetja v poslovnem izidu pridruženega podjetja ali skupnega podviga po pridobitvi finančne naložbe za obračunavanje izgub iz oslabitve, kot na primer za dobro ime ali opredmetena osnovna sredstva.

Pri uporabi kapitalske metode uporablja podjetje najnovejše računovodske izkaze pridruženega podjetja ali skupnega podviga. Če se konec obdobja poročanja podjetja in pridruženega podjetja ali skupnega podviga razlikuje, pridruženo podjetje ali skupni podvig pripravi za podjetje računovodske izkaze z istim presečnim datumom, kot ga imajo računovodski izkazi podjetja, razen če to ne bi bilo izvedljivo.

Kadar so v skladu s 33. členom računovodski izkazi pridruženega podjetja ali skupnega podviga, ki se uporabljajo pri kapitalski metodi, pripravljeni do drugega datuma kot računovodski izkazi podjetja, so potrebne prilagoditve za učinke pomembnih transakcij ali drugih poslovnih dogodkov, ki nastanejo med omenjenim datumom in datumom računovodskih izkazov podjetja. V vsakem primeru pa razlika med koncem obdobja poročanja pridruženega podjetja ali skupnega podviga in podjetja ne sme biti večja od treh mesecev. Dolžina poročevalnih obdobij in morebitna razlika med koncem poročevalnih obdobij morata biti iz obdobja v obdobje enaki.

35	Podjetje pripravlja svoje računovodske izkaze tako, da uporablja enotne računovodske usmeritve za podobne transakcije in druge poslovne dogodke v podobnih okoliščinah.

Če pridruženo podjetje ali skupni podvig uporablja računovodske usmeritve, drugačne od tistih, ki jih uporablja podjetje za podobne posle in druge poslovne dogodke v podobnih okoliščinah, je treba računovodske izkaze pridruženega podjetja ali skupnega podviga preračunati tako, da so računovodske usmeritve pridruženega podjetja ali skupnega podviga skladne z računovodskimi usmeritvami podjetja, če podjetje pri kapitalski metodi uporablja računovodske izkaze pridruženega podjetja ali skupnega podviga.

Če imajo druge stranke razen podjetja uveljavljajoče se kumulativne prednostne delnice pridruženega podjetja ali skupnega podviga, ki so razvrščene kot lastniški kapital, podjetje izračuna svoj delež v poslovnem izidu po upoštevanju dividend na takšne delnice, ne glede na to, ali so bile dividende priznane ali ne.

Če je delež podjetja v izgubah pridruženega podjetja ali skupnega podviga enak ali večji od njegova deleža v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, podjetje preneha pripoznavati svoj delež v nadaljnjih izgubah. Po kapitalski metodi je delež v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu knjigovodska vrednost finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig skupaj z morebitnimi dolgoročnimi deleži, ki so v bistvu del čistih finančnih naložb podjetja v pridruženo podjetje ali skupni podvig. Na primer postavka, katere poravnava ni niti načrtovana niti verjetna v predvidljivi prihodnosti, je v bistvu povečanje finančne naložbe podjetja v takšno pridruženo podjetje ali skupni podvig. Takšne postavke lahko vključujejo prednostne delnice in dolgoročne terjatve ali posojila, toda ne vključujejo trgovalnih terjatev, trgovalnih obveznosti ali dolgoročnih terjatev, za katere obstaja ustrezno jamstvo, kot so zavarovana posojila. Po kapitalski metodi se pripoznane izgube, ki presegajo finančno naložbo podjetja v navadne delnice, uporabijo za druge sestavine deleža podjetja v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu v obratnem vrstnem redu njihovega trajanja (tj. prednost pri likvidaciji).

Potem ko se delež podjetja zmanjša na nič, se računa z dodatnimi izgubami in obveznost pripozna le, če ima podjetje pravne ali posredne obveze ali je opravil plačila v imenu pridruženega podjetja ali skupnega podviga. Če pridruženo podjetje ali skupni podvig pozneje izkazuje dobiček, podjetje ponovno začne pripoznavati svoj delež dobička šele potem, ko njegov delež dobička doseže znesek nepripoznane izgube.

Izgube zaradi oslabitve

Po uporabi kapitalske metode, vključno s pripoznanjem izgub pridruženega podjetja ali skupnega podviga v skladu z 38. členom, podjetje uporabi MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje, da ugotovi ali je treba pripoznati kakšno dodatno izgubo zaradi oslabitve sredstev glede čiste finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig.

41	Podjetje tudi uporabi MRS 39, da ugotovi, ali je pripoznana kakšna dodatna izguba zaradi oslabitve sredstev glede deleža v pridruženem podjetju ali skupnem podvigu, ki ni del čiste finančne naložbe in zneska navedene izgube zaradi oslabitve sredstev.

Ker dobro ime, ki je del knjigovodske vrednosti finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig, ni ločeno pripoznano, se ne preizkusi ločeno za oslabitev z uporabo zahtev za preizkus oslabitve dobrega imena iz MRS 36 Oslabitev sredstev. Namesto tega se celotna knjigovodska vrednost naložbe preizkusi za oslabitev v skladu z MRS 36 kot eno samo sredstvo, tako da se njena nadomestljiva vrednost (vrednost pri uporabi in poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, pri čemer se upošteva višja od obeh vrednosti) primerja z njeno knjigovodsko vrednostjo, kadar koli uporaba MRS 39 kaže, da je naložba morda oslabljena. Izguba zaradi oslabitve sredstev, pripoznana v navedenih okoliščinah, se ne razporedi nobenemu sredstvu, vključno z dobrim imenom, ki je del knjigovodske vrednosti naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig. V skladu s tem se vsaka razveljavitev te izgube zaradi oslabitve sredstev pripozna v skladu z MRS 36, če se nadomestljiva vrednost naložbe naknadno poveča. Pri ugotavljanju vrednosti v uporabi, ki jo ima finančna naložba, podjetje oceni:

(a)	svoj delež v sedanji vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, za katere se pričakuje, da jih bo ustvarilo pridruženo podjetje ali skupni podvig, vključno z denarnimi tokovi iz poslovanja pridruženega podjetja ali skupnega podviga in izkupički pri končni odtujitvi finančne naložbe, ali

(b)	sedanjo vrednost ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, ki se pričakujejo iz dividend, prejetih iz finančne naložbe, in iz njene končne odtujitve.

Ob ustreznih predpostavkah je izid obeh metod enak.

43	Nadomestljiva vrednost finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig se oceni za vsako pridruženo podjetje ali skupni podvig, razen če pridruženo podjetje ali skupni podvig ne ustvarja denarnih tokov iz trajne uporabe, ki so večinoma neodvisni od tistih iz drugih sredstev podjetja.

LOČENI RAČUNOVODSKI IZKAZI

44	Finančna naložba v pridruženo podjetje ali skupni podvig se obračuna v ločenih računovodskih izkazih podjetja v skladu z 10. členom MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

Podjetje začne uporabljati ta standard za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2013 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja ta standard prej, mora to razkriti ter hkrati uporabljati MSRP 10, MSRP 11 Skupne ureditve, MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih in MRS 27 (kakor je bil spremenjen leta 2011).

Sklicevanja na MSRP 9

46	Če podjetje uporablja ta standard, vendar še ne uporablja MSRP 9, vsako sklicevanje na MSRP 9 pomeni sklicevanje na MRS 39.

RAZVELJAVITEV MRS 28 (2003)

47	Ta standard nadomesti MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja (spremenjen 2003).

Top

Choose the experimental features you want to try