Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32012R1025

Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta Besedilo velja za EGP

OJ L 316, 14.11.2012, p. 12–33 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 13 Volume 064 P. 285 - 306

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/1025/oj

14.11.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 316/12


UREDBA (EU) št. 1025/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. oktobra 2012

o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Glavni cilj standardizacije je opredelitev prostovoljnih tehničnih specifikacij ali specifikacij kakovosti, ki jih lahko izpolnjujejo sedanji ali prihodnji proizvodi, proizvodni procesi ali storitve. Standardizacija lahko zajema različna vprašanja, kot so standardizacija različnih stopenj ali velikosti določenega proizvoda, ali tehnične specifikacije na trgih proizvodov ali storitev, za katera sta združljivost in interoperabilnost z drugimi proizvodi ali sistemi bistveni.

(2)

Evropsko standardizacijo organizirajo za namene zadevnih zainteresiranih strani zainteresirane strani same, in sicer na podlagi nacionalne zastopanosti (Evropski odbor za standardizacijo (CEN) in Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (Cenelec) in neposrednega sodelovanja (Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI)), ter temeljijo na načelih, ki so na področju standardizacije uveljavljeni pri Svetovni trgovinski organizaciji (STO), in sicer skladnost, preglednost, odprtost, konsenz, prostovoljna uporaba, neodvisnost od posebnih interesov in učinkovitost (v nadaljnjem besedilu: temeljna načela). V skladu s temeljnimi načeli je pomembno, da pri procesu nacionalne in evropske standardizacije primerno sodelujejo vse zadevne zainteresirane strani, tudi javni organi ter mala in srednja podjetja (MSP). Nacionalni organi za standardizacijo bi morali tudi spodbujati in olajšati sodelovanje zainteresiranih strani.

(3)

Evropska standardizacija prispeva tudi k večji konkurenčnosti podjetij, zlasti z omogočanjem prostega pretoka blaga in storitev, interoperabilnosti omrežij, komunikacijskih sredstev, tehnološkega razvoja in inovacij. Evropska standardizacija krepi svetovno konkurenčnost evropske industrije, zlasti kadar je določena z usklajevanjem z mednarodnimi organi za standardizacijo, in sicer Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO), Mednarodno elektrotehniško komisijo (IEC) in Mednarodno zvezo za telekomunikacije (ITU). Standardi ustvarjajo pomembne pozitivne gospodarske učinke, na primer s spodbujanjem gospodarskega prepletanja na notranjem trgu ter razvoja novih in izboljšanih proizvodov ali trgov in izboljšanih pogojev dobave. Standardi tako običajno povečajo konkurenco ter zmanjšajo stroške proizvodnje in prodaje, s čimer koristijo gospodarstvu kot celoti, zlasti potrošnikom. Na podlagi standardov se lahko ohranja ali povečuje kakovost ter zagotavljajo informacije, interoperabilnost in združljivost, s čimer se povečuje tudi varnost in pomembnost za potrošnike.

(4)

Evropske standarde sprejemajo evropske organizacije za standardizacijo, in sicer CEN, Cenelec in ETSI.

(5)

Evropski standardi imajo na notranjem trgu zelo pomembno vlogo, na primer preko uporabe harmoniziranih standardov za zagotavljanje skladnosti proizvodov, ki bodo dani na trg, z bistvenimi zahtevami za te proizvode, ki jih določa ustrezna usklajevalna zakonodaja Unije. Te zahteve bi bilo treba natančno opredeliti, da se s tem prepreči, da bi si jih evropske organizacije za standardizacijo napačno razlagale.

(6)

Standardizacija je v mednarodni trgovini in pri odpiranju trgov čedalje pomembnejša. Unija bi si morala prizadevati za spodbujanje sodelovanja med evropskimi organizacijami za standardizacijo in mednarodnimi organi za standardizacijo. Prav tako bi morala Unija za usklajevanje prizadevanj na področju standardizacije spodbujati dvostranske pristope s tretjimi državami in uporabo evropskih standardov, na primer pri pogajanjih o sporazumih ali s pošiljanjem strokovnjakov za standardizacijo v tretje države. Nadalje bi morala Unija spodbujati stike med evropskimi organizacijami za standardizacijo in zasebnimi forumi ter konzorciji in hkrati ohranjati primarnost evropske standardizacije.

(7)

Evropsko standardizacijo ureja poseben pravni okvir, ki ga sestavljajo trije različni pravni akti, in sicer Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov ter predpisov o storitvah informacijske družbe (3), Sklep št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o financiranju evropske standardizacije (4) in Sklep Sveta 87/95/EGS z dne 22. decembra 1986 o standardizaciji na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij (5). Vendar veljavni pravni okvir v zadnjih desetletjih ne sledi več razvoju evropske standardizacije. Zato bi bilo treba sedanji pravni okvir poenostaviti in prilagoditi, tako da bo zajemal nove vidike standardizacije ter odražal najnovejše spremembe in prihodnje izzive evropske standardizacije. To se nanaša zlasti na pospešen razvoj standardov za storitve in razvoj standardizacijskih dokumentov, pri katerih ne gre za uradne standarde.

(8)

V resoluciji Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 o prihodnosti evropske standardizacije (6) in v poročilu skupine strokovnjakov za pregled evropskega standardizacijskega sistema (Express) iz februarja 2010 z naslovom "Standardizacija za konkurenčno in inovativno Evropo: vizija za leto 2020" se nahajajo številna strateška priporočila v zvezi s pregledom evropskega standardizacijskega sistema.

(9)

Za zagotovitev učinkovitosti standardov in standardizacije kot orodij politik Unije je nujen učinkovit in uspešen sistem standardizacije, ki zagotavlja prilagodljivo in pregledno platformo za doseganje konsenza med vsemi udeleženci ter je finančno sprejemljiv.

(10)

Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (7) uvaja splošne določbe, ki ponudnikom storitev olajšujejo uveljavljanje svobode ustanavljanja in prostega pretoka storitev ter hkrati ohranjajo visoko raven kakovosti storitev. Države članice zavezuje, da v sodelovanju s Komisijo spodbujajo razvoj prostovoljnih evropskih standardov za zagotovitev združljivosti storitev, ki jih opravljajo ponudniki v različnih državah članicah, zagotavljanje informacij prejemniku in kakovost zagotavljanja storitev. Vendar pa se Direktiva 98/34/ES uporablja le za standarde za proizvode, medtem ko standardi za storitve niso izrecno zajeti. Poleg tega je razmejitev med storitvami in blagom ob upoštevanju dejanskega stanja notranjega trga vse manj pomembna. Jasno razlikovanje med standardi za proizvode in standardi za storitve v praksi ni vedno mogoče. Veliko standardov za proizvode vključuje element storitev, standardi za storitve pa se pogosto delno nanašajo tudi na proizvode. Zato je treba veljavni pravni okvir prilagoditi tem novim razmeram z razširitvijo njegovega področja uporabe na standarde za storitve.

(11)

Tako kot drugi standardi so tudi standardi za storitve prostovoljni in bi morali biti tržno usmerjeni, pri čemer bi morale imeti prednost potrebe gospodarskih subjektov in zainteresiranih strani, ki jih ti standardi neposredno ali posredno zadevajo, ter bi morali upoštevati javni interes in temeljiti na temeljnih načelih, vključno konsenzu. Standardi bi morali biti osredotočeni zlasti na storitve, povezane s proizvodi in postopki.

(12)

Pravni okvir, ki Komisiji omogoča, da od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva osnutek evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta za storitve bi se moral uporabiti, ob polnem upoštevanju razdelitve pristojnosti med Unijo in državami članicami, kot je določeno v Pogodbah. To zadeva zlasti člene 14, 151, 152, 153, 165, 166 in 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter Protokol (št. 26) o storitvah splošnega interesa, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU, v skladu s katerimi ostaja v izključni pristojnosti držav članic, da opredelijo temeljna načela njihove socialne varnosti, poklicnega usposabljanja in zdravstvenih sistemov ter oblikujejo okvirne pogoje za upravljanje, financiranje, organizacijo in zagotavljanje opravljenih storitev v okviru teh sistemov, vključno z - vendar brez poseganja v člen 168(4) PDEU in Direktivo 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (8) - opredelitvijo zahtev, kakovosti, varnostnih standardov, ki se uporabljajo zanje. Komisija s takšno zahtevo ne bi smela vplivati na pravico do pogajanja, sklepanja in izvajanja kolektivnih pogodb ter pravico do stavke v skladu z nacionalnim pravom in prakso, ki spoštujejo pravo Unije.

(13)

Za evropske organizacije za standardizacijo velja konkurenčno pravo, če jih je mogoče šteti za podjetje ali združenje podjetij v smislu členov 101 in 102 PDEU.

(14)

Nacionalne standarde znotraj Unije sprejemajo nacionalni organi za standardizacijo, kar bi lahko imelo za posledico nasprotujoče si standarde in tehnične ovire na notranjem trgu. Zato je treba za notranji trg in učinkovitost standardizacije znotraj Unije potrditi obstoječo redno izmenjavo informacij med nacionalnimi organi za standardizacijo, evropskimi organizacijami za standardizacijo in Komisijo o njihovih sedanjih in prihodnjih dejavnostih na področju standardizacije kakor tudi o načelu mirovanja, ki se uporablja za nacionalne organe za standardizacijo v okviru evropskih organizacij za standardizacijo, ki določa umik nacionalnih standardov, po objavi novega evropskega standarda. Nacionalni organi za standardizacijo in evropske organizacije za standardizacijo bi morali prav tako upoštevati določbe o izmenjavi informacij v Prilogi 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini (9).

(15)

Obveznost držav članic, da obvestijo Komisijo o njihovih nacionalnih organih za standardizacijo, ne bi smela zahtevati sprejetja posebne nacionalne zakonodaje za namene priznavanja teh organov.

(16)

Redna izmenjava informacij med nacionalnimi organi za standardizacijo, evropskimi organizacijami za standardizacijo in Komisijo nacionalnim organom za standardizacijo ne bi smela preprečevati izpolnjevanja drugih obveznosti in zavez ter zlasti določb Priloge 3 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.

(17)

Zastopanje družbenih interesov in družbenih zainteresiranih strani v dejavnostih evropske standardizacije se nanaša na dejavnosti organizacij in zainteresiranih strani, ki zastopajo bolj pomembne družbene interese, na primer okoljske interese, interese potrošnikov ali interese zaposlenih. Vendar se zastopanje družbenih interesov in družbenih zainteresiranih strani v dejavnostih evropske standardizacije nanaša zlasti na dejavnosti organizacij in zainteresiranih strani, ki zastopajo osnovne pravice zaposlenih, na primer sindikate.

(18)

Nacionalni organi za standardizacijo in evropske organizacije za standardizacijo bi morali za pospešitev postopka odločanja olajšati dostop do informacij o njihovih dejavnostih, tako da spodbujajo uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) v svojih sistemih standardizacije, na primer z zagotavljanjem enostavne uporabe mehanizma za svetovanje vsem pomembnim zainteresiranim stranem, da bi ti lahko vnašali svoje komentarje na osnutke standardov, in z organiziranjem virtualnih srečanj, vključno s spletno ali video konferenco tehničnih odborov.

(19)

Standardi so lahko politikam Unije v pomoč pri soočanju z velikimi družbenimi izzivi, kot so podnebne spremembe, trajnostna raba virov, inovacije, staranje prebivalstva, vključevanje invalidov, varstvo potrošnikov in varnost delavcev in delovni pogoji. S spodbujanjem razvoja evropskih ali mednarodnih standardov za blago in tehnologije na rastočih trgih teh področij bi lahko Unija ustvarila konkurenčno prednost za svoja podjetja in olajšala trgovino, zlasti za MSP, ki predstavljajo velik delež evropskih podjetij.

(20)

Standardi so pomembno orodje za konkurenčnost podjetij še posebej MSP, katerih sodelovanje v postopku standardizacije je bistveno za tehnološki napredek v Uniji. Zato je potrebno, da okvir standardizacije spodbuja MSP, da se aktivno udeležujejo v prizadevanju za standardizacijo in prispevajo njihove inovativne tehnološke rešitve. To vključuje izboljšanje njihove udeležbe na nacionalni ravni, na kateri so lahko bolj učinkoviti zaradi nižjih stroškov in se ne srečujejo z jezikovnimi ovirami. Zato bi ta uredba morala izboljšati zastopanost in udeležbo MSP v nacionalnih in evropskih tehničnih odborih ter olajšati njihov dejanski dostop do standardov in ozaveščenost o njih.

(21)

Evropski standardi so izjemno pomembni za konkurenčnost MSP, ki pa so v nekaterih primerih nezadostno zastopana v dejavnostih evropske standardizacije. Tako bi morala ta uredba spodbujati in olajšati ustrezno zastopanost in udeležbo MSP v postopku evropske standardizacije s subjektom, ki je dejansko v stiku z in predstavlja MSP in organizacije ki predstavljajo MSP na nacionalni ravni.

(22)

Standardi imajo lahko širok vpliv na družbo, zlasti na varnost in dobro počutje državljanov, učinkovitost omrežij, okolje, varnost delavcev in delovne pogoje, dostopnost ter druga področja javne politike. Zato je treba z okrepljeno podporo organizacij, ki zastopajo potrošnike ter okoljske in družbene interese, okrepiti vlogo in prispevek družbenih zainteresiranih strani pri razvoju standardov.

(23)

Obveznost evropskih organizacij za standardizacijo, da spodbujajo in olajšujejo zastopanje in dejansko udeležbo vseh zadevnih zainteresiranih strani, ne pomeni glasovalnih pravic za te zainteresirane strani, razen če take glasovalne pravice niso predpisane z notranjim poslovnikom evropskih organizacij za standardizacijo.

(24)

Evropski sistem za standardizacijo bi moral tudi v celoti upoštevati Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov (10). Zato je pomembno, da organizacije, ki zastopajo interese potrošnikov v zadostni meri zastopajo in vključujejo interese invalidov. Poleg tega bi bilo treba sodelovanje invalidov v procesu standardizacije olajšati z vsemi sredstvi, ki so na razpolago.

(25)

Zaradi pomembnosti standardizacije kot orodja za podporo zakonodaje in politik Unije ter da se prepreči naknadno nasprotovanje harmoniziranim standardom in njihovo spreminjanje, je pomembno, da javni organi sodelujejo pri standardizaciji v vseh fazah razvoja teh standardov, v katerih jih je mogoče vključiti, zlasti na področjih, za katere velja usklajevalna zakonodaja Unije za proizvode.

(26)

Standardi bi morali upoštevati okoljske vplive v celotnem življenjskem ciklu proizvodov in storitev. Skupno raziskovalno središče Komisije (JRC) je razvilo pomembna in javno dostopna orodja za oceno takih vplivov v celotnem življenjskem ciklu. Zato bi morala ta uredba zagotoviti aktivno vlogo JRC v evropskem standardizacijskem sistemu.

(27)

Uspešnost sodelovanja med Komisijo in sistemom evropske standardizacije je odvisna od skrbnega načrtovanja prihodnjih zahtev glede razvoja standardov. To načrtovanje bi se lahko izboljšalo, zlasti s sodelovanjem zainteresiranih strani, vključno z nacionalnimi organi za tržni nadzor, z uvedbo mehanizmov za zbiranje mnenj in z omogočanjem izmenjave informacij med vsemi zainteresiranimi stranmi. Ker Direktiva 98/34/ES že določa možnost, da se od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva razvoj evropskih standardov, je ustrezno uvesti boljše in preglednejše načrtovanje v okviru letnega programa dela, ki bi moral vključevati pregled vseh zahtev za standarde, ki jih Komisija namerava predložiti evropskim organizacijam za standardizacijo. Treba je zagotoviti visoko raven sodelovanja med evropskimi organizacijami za standardizacijo in evropskimi organizacijami zainteresiranih strani, ki prejemajo finančna sredstva Unije v skladu s to uredbo, ter Komisijo pri določitvi njenega letnega programa dela Unije za standardizacijo in pripravo zahtev za standarde, da se analizirajo tržni pomen predlagane zadeve in cilji politike, ki jih je določil zakonodajalec, ter dovoli evropskim organizacijam za standardizacijo, da se hitreje odzovejo na zahtevane dejavnosti standardizacije.

(28)

Pred predložitvijo zadeve v zvezi z zahtevo po evropskih standardih ali evropskih standardizacijskih dokumentih ali pritožbe nad harmoniziranim standardom odboru, ustanovljenem s to uredbo, bi se morala Komisija posvetovati s strokovnjaki držav članic, na primer z vključitvijo odborov, določenih z ustreznimi zakonodajnimi akti Unije ali z drugimi oblikami posvetovanja s strokovnjaki za posamezen sektor, kjer takšni odbori ne obstajajo.

(29)

Več direktiv, s katerimi se usklajujejo pogoji za trženje proizvodov, določa, da lahko Komisija od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva sprejetje harmoniziranih standardov, na podlagi katerih se domneva skladnost z ustreznimi bistvenimi zahtevami. Vendar veliko teh direktiv vsebuje najrazličnejše določbe v zvezi z nasprotovanjem tem standardom, če ne zajemajo vseh veljavnih zahtev ali jih ne zajemajo v celoti. Neskladne določbe, ki povzročajo negotovost gospodarskih subjektov in evropskih organizacij za standardizacijo, vsebujejo zlasti Direktiva Sveta 89/686/EGS z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo (11), Direktiva Sveta 93/15/EGS z dne 5. aprila 1993 o usklajevanju določb v zvezi z dajanjem eksplozivov za civilno uporabo v promet in njihovim nadzorom (12), Direktiva 94/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. marca 1994 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z opremo in zaščitnimi sistemi, namenjenimi za uporabo v potencialno eksplozivnih atmosferah (13), Direktiva 94/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 1994 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo (14), Direktiva 95/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 1995 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z dvigali (15), Direktiva 97/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. maja 1997 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s tlačno opremo (16), Direktiva 2004/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o merilnih instrumentih (17), Direktiva 2007/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o dajanju pirotehničnih izdelkov v promet (18), Direktiva 2009/23/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o neavtomatskih tehtnicah (19) in Direktiva 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 v zvezi z enostavnimi tlačnimi posodami (20). Zato je treba v to uredbo vključiti enotni postopek iz Sklepa št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov (21), črtati zadevne določbe iz navedenih direktiv ter v pristojnosti Evropskega parlamenta vključiti tudi pravico do nasprotovanja harmoniziranemu standardu v skladu s to uredbo.

(30)

Javni organi bi morali pri naročanju strojne in programske opreme ter storitev informacijske tehnologije čim bolje uporabiti vse zadevne tehnične specifikacije, na primer z izbiro tehničnih specifikacij, ki jih lahko izvajajo vsi zainteresirani dobavitelji, da se zagotovi večja konkurenčnost in zmanjša tveganje vezanosti na določeno tehniko. Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (22), Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (23), Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti (24) in Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (25) določajo, da bi bilo treba tehnične specifikacije pri javnem naročanju določiti s sklicevanjem na nacionalne standarde, ki so privzeti evropski standardi, evropski tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodni standardi, drugi tehnični referenčni sistemi, ki so jih določile evropske organizacije za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo proizvodov, ali enakovredno. Vendar tehnične specifikacije na področju IKT pogosto razvijajo druge organizacije za razvoj standardizacije, pri čemer ti standardi ne spadajo v nobeno od kategorij standardov in soglasij iz direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES ali 2009/81/ES ali Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002. Zato je treba v odgovor na hiter razvoj na področju IKT ter za lažje zagotavljanje čezmejnih storitev, spodbujanje konkurence, interoperabilnosti in inovacij, za tehnične specifikacije v javnih naročilih predvideti možnost sklicevanja na tehnične specifikacije IKT.

(31)

Tehnične specifikacije, ki jih niso sprejele evropske organizacije za standardizacijo, nimajo enakovrednega statusa kot evropski standardi. Nekatere tehnične specifikacije IKT niso razvite v skladu s temeljnimi načeli. Zato bi bilo treba s to uredbo določiti postopek za opredelitev tehničnih specifikacij IKT, na katerega bi se bilo mogoče sklicevati v javnem naročanju in, ki bi vključeval široko posvetovanje z najrazličnejšimi zainteresiranimi stranmi, vključno z evropskimi organizacijami za standardizacijo, podjetji in javnimi organi. Ta uredba bi morala določati tudi zahteve v obliki seznama meril za take tehnične specifikacije in z njimi povezane procese razvoja. Zahteve za opredelitev tehničnih specifikacij IKT bi morale zagotoviti upoštevanje ciljev javne politike in družbenih potreb ter bi morale temeljiti na temeljnih načelih.

(32)

Da bi spodbudili inovacije in konkurenco, opredelitev določene tehnične specifikacije ne bi smela onemogočiti opredelitve tehnične specifikacije v skladu z določbami te uredbe. Vsaka opredelitev bi morala temeljiti na izpolnjevanju meril, pri čemer bi morala tehnična specifikacija doseči pomembno raven tržne razširjenosti.

(33)

Opredeljene tehnične specifikacije IKT bi lahko prispevale k izvajanju Sklepa št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave (ISA) (26), ki za obdobje 2010–2015 določa program o interoperabilnostnih rešitvah za evropske javne uprave ter institucije in organe Unije in zagotavlja enotne in skupne rešitve za pospeševanje interoperabilnosti.

(34)

Na področju IKT lahko pride do položaja, ko je primerno spodbujati uporabo ustreznih standardov na ravni Unije ali zahtevati skladnost z njimi, da se zagotovi interoperabilnost na enotnem trgu in izboljša možnost izbire za uporabnike. V drugih okoliščinah se lahko zgodi tudi, da določeni evropski standardi ne izpolnjujejo več potreb potrošnikov ali da ovirajo tehnološki razvoj. Zato Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (27) Komisiji omogoča, da po potrebi od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva pripravo, uvedbo in objavo v Uradnem listu Evropske unije seznama standardov ali specifikacij z namenom spodbujanja njihove uporabe ali da se predpiše obvezno izvajanje teh standardov ali da se ti standardi oziroma specifikacije odstranijo s seznama.

(35)

Ta uredba evropskim organizacijam za standardizacijo ne bi smela preprečiti nadaljnjega razvoja standardov na področju IKT ter krepitve sodelovanja z drugimi organi, ki razvijajo standarde, zlasti na področju IKT, da se zagotovi skladnost in prepreči razdrobljenost ali podvajanje med izvajanjem standardov in specifikacij.

(36)

Postopek za opredelitev tehničnih specifikacij IKT iz te uredbe ne bi smel ogroziti skladnosti evropskega standardizacijskega sistema. Zato bi morala ta uredba določiti tudi pogoje, pod katerimi se tehnična specifikacija obravnava kot specifikacija, ki ni v nasprotju z drugimi evropskimi standardi.

(37)

Pred opredelitvijo tehničnih specifikacij IKT, ki bi bile lahko primerne za sklicevanje v javnem naročanju, bi se lahko platforma več zainteresiranih strani, vzpostavljena s Sklepom Komisije z dne 28. novembra 2011 (28), uporabljala kot forum za posvetovanje z evropskimi in nacionalnimi zainteresiranimi stranmi, evropskimi organizacijami za standardizacijo in državami članicami, da se zagotovi legitimnost procesa.

(38)

Sklep št. 1673/2006/ES določa predpise o prispevku Unije pri financiranju evropske standardizacije, da se zagotovita razvoj in revizija evropskih standardov in drugih evropskih standardizacijskih dokumentov v podporo ciljem, zakonodaji in politikam Unije. Zaradi upravne in proračunske poenostavitve je primerno, da se določbe navedenega sklepa vključijo v to uredbo in da se, kjerkoli je to mogoče, uporabi najmanj obremenjujoč postopek.

(39)

Ob upoštevanju zelo širokega področja vključenosti evropske standardizacije v podporo zakonodaji in politikam Unije ter različnih vrst dejavnosti standardizacije je treba določiti različne načine financiranja. To zadeva zlasti donacije brez razpisov za zbiranje predlogov evropskim organizacijam za standardizacijo in nacionalnim organom za standardizacijo v skladu z drugim pododstavkom člena 110(1) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (29), in točko (d) člena 168(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002. Nadalje, enake določbe bi se morale uporabljati tudi za tiste organe, ki v tej uredbi sicer niso opredeljeni kot evropske organizacije za standardizacijo, so pa pooblaščeni v temeljnem aktu in zadolženi za izvajanje pripravljalnih del za podporo evropski standardizaciji v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo.

(40)

V kolikor Evropske organizacije za standardizacijo trajno podpirajo dejavnosti Unije, bi morale imeti na voljo učinkovite in zmogljive osrednje sekretariate. Komisiji bi zato moralo biti dovoljeno, da tem organizacijam, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu, dodeli donacije, ne da bi v primeru donacij za poslovanje uporabila načelo postopnega zmanjševanja iz člena 113(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

(41)

Sklep št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013) (30), Sklep št. 1926/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o uvedbi programa ukrepov Skupnosti na področju potrošniške politike (2007–2013) (31) ter Uredba (ES) št. 614/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. maja 2007 o finančnem instrumentu za okolje (LIFE+) (32) že zagotavljajo možnost finančne podpore evropskim organizacijam, ki zastopajo MSP, potrošnike in okoljske interese v standardizaciji, posebne donacije pa se plačujejo evropskim organizacijam, ki zastopajo družbene interese v standardizaciji. Financiranje v skladu s Sklepom št. 1639/2006/ES, Sklepom št. 1926/2006/ES in Uredbo (ES) št. 614/2007 se zaključi 31. decembra 2013. Za razvoj evropske standardizacije je bistveno, da se še naprej podpira in spodbuja dejavno sodelovanje evropskih organizacij, ki zastopajo MSP, potrošnike ter okoljske in družbene interese. Take organizacije si prizadevajo za cilj, ki je v splošnem evropskem interesu, in na podlagi posebnega pooblastila nacionalnih nepridobitnih organizacij sestavljajo evropsko mrežo nepridobitnih organizacij, ki delujejo v državah članicah ter spodbujajo načela in politike, skladne s cilji Pogodb. Evropske organizacije, ki v evropski standardizaciji zastopajo MSP, potrošnike ter okoljske in družbene interese, imajo zaradi okoliščin, v katerih delujejo, in svojih statutarno določenih ciljev trajno vlogo, ki je bistvena za cilje in politike Unije. Komisija bi zato morala imeti možnost, da tem organizacijam še naprej dodeljuje donacije, ne da bi v primeru donacij za poslovanje uporabila načelo postopnega zmanjševanja iz člena 113(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

(42)

Financiranje dejavnosti standardizacije bi moralo omogočati tudi kritje pripravljalnih ali dodatnih dejavnosti, povezanih z nastajanjem evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov za proizvode in za storitve. To je potrebno predvsem za raziskovalno delo, pripravo pripravljalnih dokumentov za zakonodajo, izvajanje medlaboratorijskih preskusov, potrjevanje veljavnosti ali vrednotenje standardov. Pospeševanje standardizacije na evropski in mednarodni ravni bi se moralo nadaljevati tudi s programi v zvezi s tehnično pomočjo tretjim državam in sodelovanjem z njimi. Za izboljšanje dostopa do trgov in povečanje konkurenčnosti podjetij v Uniji bi moralo biti mogoče dodeliti donacije drugim organom z razpisi za zbiranje predlogov ali po potrebi z oddajo javnih naročil.

(43)

Namen financiranja Unije bi moral biti oblikovanje evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov za proizvode in za storitve, omogočanje njihove uporabe podjetjem preko okrepljene podpore za njihovo prevajanje v različne uradne jezike Unije, z namenom omogočiti MSP, da v celoti izkoristijo razumevanje in uporabo evropskih standardov, krepitev kohezije sistema evropske standardizacije ter zagotovitev pravičnega in preglednega dostopa do evropskih standardov za vse akterje na trgu po vsej Uniji. To je še zlasti pomembno v primerih, ko uporaba standardov omogoča skladnost z zadevno zakonodajo Unije.

(44)

Za zagotovitev učinkovite uporabe te uredbe bi morala obstajati možnost uporabe potrebnega strokovnega znanja, zlasti na področju revizije in finančnega upravljanja, in tudi sredstev za administrativno podporo, ki bi lahko olajšala njeno izvajanje, ter možnost rednega vrednotenja primernosti dejavnosti, ki jih financira Unija, da se zagotovi njihova koristnost in učinek.

(45)

Prav tako bi bilo treba sprejeti primerne ukrepe za preprečevanje goljufij in nepravilnosti ter za izterjavo sredstev, ki so bila neupravičeno izplačana, v skladu z uredbama Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (33) in (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (34), ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (35).

(46)

Da se posodobi seznam evropskih organizacij za standardizacijo in prilagodi merila za organizacije, ki zastopajo MSP in družbene zainteresirane strani, nadaljnjemu razvoju, kar zadeva njihovo nepridobitnost in reprezentativnost bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembami prilog k tej uredbi. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(47)

Odbor, ustanovljen s to uredbo, bi moral pomagati Komisiji pri vseh zadevah, ki so povezane z izvajanjem te uredbe, in pri tem primerno upoštevati mnenja strokovnjakov za posamezne sektorje.

(48)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (36).

(49)

Za sprejetje izvedbenih aktov v zvezi z nasprotovanjem harmoniziranim standardom in kadar sklicevanje na harmonizirani standard še ni bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, bi se moral uporabljati svetovalni postopek, če zadevni standard še ni ustvaril domneve o skladnosti z bistvenimi zahtevami iz ustrezne usklajevalne zakonodaje Unije.

(50)

Za vsako zahtevo po standardizaciji, predloženo evropskim organizacijam za standardizacijo, in za sprejetje izvedbenih aktov v zvezi z nasprotovanjem harmoniziranim standardom, kadar je bilo sklicevanje na harmonizirani standard že objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, bi se moral uporabljati postopek pregleda, saj bi taka odločitev lahko imela posledice na domnevo o skladnosti z ustreznimi bistvenimi zahtevami.

(51)

Za dosego glavnih ciljev te uredbe in za omogočanje postopka hitrejšega sprejemanja odločitev ter zmanjšanje skupnega časa za razvoj standardov bi se morali v največji možni meri uporabiti postopkovni ukrepi, določeni v Uredbi (EU) št. 182/2011, kar predsedniku ustreznega odbora omogoča, da v skladu z nujnostjo zadeve določi časovni rok, do katerega bi moral odbor posredovati svoje mnenje. Poleg tega bi moralo biti v upravičenih primerih možno, da se mnenje odbora sprejme na podlagi pisnega postopka, pri čemer bi se moral molk člana odbora obravnavati kot tiho soglasje.

(52)

Ker ciljev te uredbe, in sicer zagotavljanje uspešnosti in učinkovitosti standardov in standardizacije kot orodja politike Unije na podlagi sodelovanja med evropskimi organizacijami za standardizacijo, nacionalnimi organi za standardizacijo, državami članicami in Komisijo, nastajanje evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov za proizvode in storitve v podporo zakonodaji in politikam Unije, opredelitev tehničnih specifikacij IKT, na katere se je mogoče sklicevati, financiranje evropske standardizacije in sodelovanja zainteresiranih strani pri evropski standardizaciji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in jih je zaradi njihovega učinka lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(53)

Direktive 89/686/EGS, 93/15/EGS, 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(54)

Sklep št. 1673/2006/ES in Sklep 87/95/EGS bi bilo treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila o sodelovanju med evropskimi organizacijami za standardizacijo, nacionalnimi organi za standardizacijo, državami članicami in Komisijo, za nastajanje evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov za proizvode in za storitve v podporo zakonodaji in politikam Unije, opredelitvi tehničnih specifikacij IKT, na katere se je mogoče sklicevati, financiranju evropske standardizacije in sodelovanju zainteresiranih strani v evropski standardizaciji.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„standard“ pomeni tehnično specifikacijo, ki jo je sprejel priznan organ za standardizacijo za večkratno ali stalno uporabo, skladnost s katero ni obvezna in sodi v eno od naslednjih kategorij:

(a)

„mednarodni standard“ pomeni standard, ki ga je sprejel mednarodni organ za standardizacijo;

(b)

„evropski standard“ pomeni standard, ki ga je sprejela evropska organizacija za standardizacijo;

(c)

„harmonizirani standard“ pomeni evropski standard, sprejet na podlagi zahteve Komisije za uporabo usklajevalne zakonodaje Unije;

(d)

„nacionalni standard“ pomeni standard, ki ga je sprejel nacionalni organ za standardizacijo;

2.

„evropski standardizacijski dokument“ pomeni vsako drugo tehnično specifikacijo, ki ni evropski standard in jo je evropska organizacija za standardizacijo sprejela za večkratno ali stalno uporabo ter skladnost s katero ni obvezna;

3.

„osnutek standarda“ pomeni dokument, ki vsebuje besedilo tehničnih specifikacij o zadevnem predmetu in je predviden za sprejetje v skladu z ustreznim standardizacijskim postopkom tak, kakršen je bil oblikovan po pripravljalnih delih ter predložen javnosti za pripombe ali pregled;

4.

„tehnična specifikacija“ pomeni dokument, ki predpisuje tehnične zahteve, ki jih mora izpolniti proizvod, proces, storitev ali sistem, in ki določa eno ali več od naslednjega:

(a)

zahtevane lastnosti proizvoda, kot so raven kakovosti, delovanje, interoperabilnost, varstvo okolja, zdravje, varnost ali mere, vključno z zahtevami, ki se uporabljajo za proizvod v zvezi z imenom, pod katerim se proizvod prodaja, izrazjem, simboli, preskušanjem in načini preskušanja, embalažo, označevanjem ali etiketiranjem in postopki za ugotavljanje skladnosti;

(b)

proizvodne metode in postopke, ki se uporabljajo pri kmetijskih proizvodih, kakor so opredeljeni v členu 38(1) PDEU, proizvodi za prehrano ljudi in živali, zdravila ter proizvodne metode in postopke v zvezi z drugimi proizvodi, kadar ti vplivajo na njihove lastnosti;

(c)

zahtevane lastnosti storitve, kot so raven kakovosti, delovanje, interoperabilnost, varovanje okolja, zdravje ali varnost, vključno z zahtevami, ki za ponudnika veljajo v zvezi z informacijami, ki morajo biti na voljo prejemniku, kot je določeno v členu 22(1) do (3) Direktive 2006/123/ES;

(d)

metode in merila za ocenjevanje delovanja gradbenih proizvodov, kot so opredeljeni v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 305/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov (37), kar zadeva njihove bistvene značilnosti.

5.

„tehnična specifikacija IKT“ pomeni tehnično specifikacijo na področju informacijske in komunikacijske tehnologije;

6.

„proizvod“ pomeni vsak industrijsko izdelan proizvod in kateri koli kmetijski proizvod, vključno z ribjimi proizvodi;

7.

„storitev“ pomeni vsako samostojno gospodarsko dejavnost, ki se praviloma opravlja za plačilo, kot je opredeljeno v členu 57 PDEU;

8.

„Evropska organizacija za standardizacijo“ pomeni organizacijo iz seznama v Prilogi I;

9.

„mednarodni organ za standardizacijo“ pomeni Mednarodno organizacijo za standardizacijo (ISO), Mednarodno elektrotehniško komisijo (IEC) in Mednarodno zvezo za telekomunikacije (ITU);

10.

„nacionalni organ za standardizacijo“ pomeni organ, o katerem država članica obvesti Komisijo v skladu s členom 27 te uredbe.

POGLAVJE II

PREGLEDNOST IN SODELOVANJE ZAINTERESIRANIH STRANI

Člen 3

Preglednost programov dela organov za standardizacijo

1.   Vsaka evropska organizacija za standardizacijo in nacionalni organ za standardizacijo vsaj enkrat letno oblikuje svoj program dela. Ta program dela vključuje informacije o standardih in evropskih standardizacijskih dokumentih, ki jih evropska organizacija za standardizacijo ali nacionalni organ za standardizacijo namerava pripraviti ali spremeniti, jih pripravlja ali spreminja ter jih je sprejel v obdobju prejšnjega programa dela, razen če gre za istoveten ali enakovreden prenos mednarodnih ali evropskih standardov.

2.   V programu dela se za vsak standard in evropski standardizacijski dokument navedejo:

(a)

predmet urejanja;

(b)

dosežena stopnja razvoja standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov;

(c)

sklicevanje na katere koli mednarodne standarde, uporabljene kot podlaga.

3.   Vsaka evropska organizacija za standardizacijo in nacionalni organ za standardizacijo objavi svoj program dela na svojem spletnem mestu ali katerem koli drugem javno dostopnem spletnem mestu, ter objavi obvestilo o obstoju programa dela v nacionalni ali, kadar je ustrezno, evropski publikaciji o standardizacijskih dejavnostih.

4.   Vsaka evropska organizacija za standardizacijo in nacionalni organ za standardizacijo najpozneje ob objavi svojega programa dela o njem uradno obvestita vse druge evropske organizacije za standardizacijo in nacionalne organe za standardizacijo ter Komisijo. Komisija to informacijo posreduje državam članicam preko odbora iz člena 22.

5.   Nacionalni organi za standardizacijo ne morejo nasprotovati dejstvu, da se o predmetu standardizacije v njihovem programu dela razpravlja na evropski ravni v skladu s pravili, ki jih določijo evropske organizacije za standardizacijo, in ne sme sprejeti nobenih ukrepov, ki bi lahko vplivali na odločitev v zvezi s tem.

6.   Med pripravo harmoniziranega standarda ali po njegovem sprejetju nacionalni organi za standardizacijo ne sprejmejo ukrepov, ki bi lahko posegali v nameravano harmonizacijo, in zlasti na zadevnem področju ne objavijo novega ali spremenjenega nacionalnega standarda, ki ni popolnoma skladen z obstoječim harmoniziranim standardom. Po objavi novega harmoniziranega standarda se v razumnem roku umaknejo vsi nasprotujoči si nacionalni standardi.

Člen 4

Preglednost standardov

1.   Vsaka evropska organizacija za standardizacijo in nacionalni organ za standardizacijo drugim evropskim organizacijam za standardizacijo, nacionalnim organom za standardizacijo ali Komisiji na njihovo zahtevo vsaj v elektronski obliki predloži osnutek nacionalnega standarda, evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta.

2.   Vsaka evropska organizacija za standardizacijo in nacionalni organ za standardizacijo v treh mesecih odgovori na pripombe, ki jih v zvezi s katerim koli osnutkom iz odstavka 1 prejme od katere koli druge evropske organizacije za standardizacijo, nacionalnega organa za standardizacijo ali Komisije, in jih ustrezno upošteva.

3.   Kadar nacionalni organ za standardizacijo prejme pripombe, v katerih je navedeno, da bi imel osnutek standarda negativen učinek na notranji trg, se pred sprejetjem standarda posvetuje z evropskimi organizacijami za standardizacijo in Komisijo.

4.   Nacionalni organi za standardizacijo:

(a)

zagotovijo dostop do osnutkov nacionalnih standardov tako, da lahko vse zadevne strani, zlasti iz drugih držav članic, predložijo pripombe;

(b)

dovolijo drugim nacionalnim organom za standardizacijo, da so pasivno ali aktivno vključeni v načrtovane dejavnosti, tako da pošljejo opazovalca.

Člen 5

Udeležba zainteresiranih strani v evropski standardizaciji

1.   Evropske organizacije za standardizacijo spodbujajo in omogočajo ustrezno zastopanost in učinkovito udeležbo vseh zadevnih zainteresiranih strani, vključno z MSP, potrošniškimi organizacijami ter okoljsko in družbeno zainteresiranimi stranmi pri njihovih standardizacijskih dejavnostih. Zlasti spodbujajo in omogočajo takšno zastopanost in udeležbo prek evropskih organizacij zainteresiranih strani, ki prejemajo finančna sredstva Unije v skladu s to uredbo, na ravni razvoja politike in v naslednjih fazah razvoja evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov:

(a)

predlaganje in sprejemanje novih projektov;

(b)

tehnična razprava o predlogih;

(c)

predložitev pripomb na osnutke;

(d)

revizija obstoječih evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov;

(e)

širjenje informacij in ozaveščanje o sprejetih evropskih standardih ali evropskih standardizacijskih dokumentih.

2.   Poleg sodelovanja z organi za nadzor trga v državah članicah, raziskovalnimi službami Komisije in evropskimi organizacijami zainteresiranih strani, ki prejemajo finančna sredstva Unije v skladu s to uredbo, Evropske organizacije za standardizacijo spodbujajo in omogočajo ustrezno zastopanost podjetij, raziskovalnih centrov, univerz in drugih pravnih subjektov na tehnični ravni v dejavnostih standardizacije, povezanih z nastajajočim področjem s pomembnimi posledicami za politiko ali tehnične inovacije, če so zadevni pravni subjekti sodelovali pri projektu, ki je povezan z navedenim področjem ter ga Unija financira v okviru večletnega okvirnega programa za dejavnosti na področju raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja, sprejetem v skladu s členom 182 PDEU.

Člen 6

Dostop MSP do standardov

1.   Nacionalni organi za standardizacijo spodbujajo in omogočajo dostop MSP do standardov in postopkov razvoja standardov, da se doseže visoka raven udeležbe v sistemu standardizacije, na primer z:

(a)

opredelitvijo standardizacijskih projektov, ki so posebej zanimivi za MSP, v svojih letnih programih dela;

(b)

omogočanjem dostopa MSP do dejavnosti standardizacije, pri čemer od njih ne zahtevajo, da postanejo člani nacionalnega organa za standardizacijo;

(c)

omogočanjem prostega dostopa ali posebnih pristojbin za udeležbo v dejavnostih standardizacije;

(d)

zagotavljanjem prostega dostopa do osnutka standardov;

(e)

omogočanjem brezplačnega dostopa do izvlečkov standardov na njihovem spletnem mestu;

(f)

uporabo posebnih pristojbin za posredovanje standardov ali posredovanje kompletov standardov po znižani ceni.

2.   Nacionalni organi za standardizacijo izmenjujejo dobre prakse za izboljšanje udeležbe MSP v dejavnostih standardizacije ter za večjo in lažjo uporabo standardov s strani MSP.

3.   Nacionalni organi za standardizacijo pošljejo letna poročila evropskim organizacijam za standardizacijo v zvezi s svojimi dejavnostmi iz odstavkov 1 in 2 ter vsemi drugimi ukrepi za izboljšanje pogojev MSP za uporabo standardov in sodelovanja v postopku razvoja standardov. Nacionalni organi za standardizacijo objavijo ta poročila na svojih spletnih mestih.

Člen 7

Udeležba javnih organov pri evropski standardizaciji

Države članice po potrebi spodbudijo udeležbo javnih organov, vključno z organi za nadzor trga, pri nacionalnih dejavnostih standardizacije, katerih namen je razvoj ali revizija standardov, kot zahteva Komisija v skladu s členom 10.

POGLAVJE III

EVROPSKI STANDARDI IN EVROPSKI STANDARDIZACIJSKI DOKUMENTI V PODPORO ZAKONODAJI IN POLITIKAM UNIJE

Člen 8

Letni program dela Unije za evropsko standardizacijo

1.   Komisija sprejme letni program dela Unije za evropsko standardizacijo, ki opredeljuje strateške prednostne naloge za evropsko standardizacijo, ob upoštevanju dolgoročnih strategij Unije za rast. V njem se navedejo evropski standardi in evropski standardizacijski dokumenti, ki jih namerava Komisija v skladu s členom 10 zahtevati od evropskih organizacij za standardizacijo.

2.   V letnem programu dela Unije za evropsko standardizacijo se opredelijo specifični cilji in politike za evropske standarde in evropske standardizacijske dokumente, ki jih Komisija namerava zahtevati od evropskih organizacij za standardizacijo v skladu s členom 10. V nujnih primerih lahko Komisija zahteva pripravo standarda brez predhodne napovedi.

3.   Letni program dela Unije za evropsko standardizacijo prav tako vključuje cilje za mednarodno razsežnost evropske standardizacije v podporo zakonodaji in politikam Unije.

4.   Letni program dela Unije za evropsko standardizacijo se sprejme po končanem širšem posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi, vključno z evropskimi organizacijami za standardizacijo in evropskimi organizacijami zainteresiranih strani, ki prejemajo finančna sredstva Unije v skladu s to uredbo, ter državami članicami preko odbora iz člena 22 te uredbe.

5.   Komisija letni program dela Unije za evropsko standardizacijo po njegovem sprejetju objavi na svojem spletnem mestu.

Člen 9

Sodelovanje z raziskovalnimi službami

Raziskovalne službe Komisije prispevajo k pripravi letnega programa dela Unije za evropsko standardizacijo iz člena 8 in evropskim organizacijam za standardizacijo zagotovijo na njihovem strokovnem področju znanstveni prispevek za zagotovitev, da evropski standardi upoštevajo gospodarsko konkurenčnost in socialne potrebe, kot je skrb glede okoljske trajnosti, varnosti in zaščite.

Člen 10

Zahteve za standardizacijo, predložene evropskim organizacijam za standardizacijo

1.   Komisija lahko v okviru pristojnosti, določenih s Pogodbama, od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva pripravo evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta v določenem roku. Evropski standardi in evropski standardizacijski dokumenti so tržno usmerjeni, upoštevajo javni interes kakor tudi cilje politike, ki so jasno navedeni v zahtevi Komisije, in temeljijo na konsenzu. Komisija določi zahteve glede vsebine, ki jih mora izpolnjevati zahtevani dokument, in rok za njegovo sprejetje.

2.   Odločitve iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22(3) po posvetovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo in evropskimi organizacijami zainteresiranih strani, ki prejemajo finančna sredstva Unije v skladu s to uredbo, kakor tudi odborom, ustanovljenim z ustrezno zakonodajo Unije, če takšen odbor obstaja, ali z drugimi oblikami posvetovanja s strokovnjaki za posamezen sektor.

3.   Zadevna evropska organizacija za standardizacijo v enem mesecu od prejema zahteve iz odstavka 1 navede, ali jo sprejema.

4.   Če je bila podana zahteva za financiranje, Komisija v dveh mesecih od prejema obvestila o sprejetju iz odstavka 3 obvesti zadevno evropsko organizacijo za standardizacijo o dodelitvi donacije za pripravo evropskega standarda ali evropskega standardizacijskega dokumenta.

5.   Evropske organizacije za standardizacijo Komisijo obvestijo o dejavnostih v zvezi s pripravo dokumentov iz odstavka 1. Komisija skupaj z evropskimi organizacijami za standardizacijo oceni skladnost dokumentov, ki so jih pripravile evropske organizacije za standardizacijo, s svojo začetno zahtevo.

6.   Kadar harmonizirani standard ustreza zahtevam, ki naj bi jih vključeval in ki so določene z ustrezno usklajevalno zakonodajo Unije, Komisija v Uradnem listu Evropske unije nemudoma objavi sklic na tak harmoniziran standard ali pa objava poteka na drug način v skladu s pogoji, ki so določeni v ustreznem aktu usklajevalne zakonodaje Unije.

Člen 11

Uradno nasprotovanje harmoniziranim standardom

1.   Če država članica ali Evropski parlament meni, da harmonizirani standard ne izpolnjuje v celoti zahtev, ki naj bi jih zajemal in ki so določene v ustrezni usklajevalni zakonodaji Unije, o tem s podrobnim pojasnilom obvesti Komisijo, Komisija pa po posvetovanju z odborom, ustanovljenim z ustrezno usklajevalno zakonodajo Unije, če ta obstaja, ali z drugimi oblikami posvetovanja s strokovnjaki za posamezen sektor, odloči:

(a)

da sklicevanje na zadevni harmonizirani standard objavi ali ne objavi v Uradnem listu Evropske unije ali da ga objavi z omejitvijo;

(b)

da sklicevanje na zadevni harmonizirani standard v Uradnem listu Evropske unije ohrani ali ga ohrani z omejitvijo ali da ga umakne.

2.   Komisija na svojem spletnem mestu objavi informacije o harmoniziranih standardih, za katere se je uporabila odločitev iz odstavka 1.

3.   Komisija o odločitvi iz odstavka 1 obvesti zadevno evropsko organizacijo za standardizacijo in po potrebi zahteva revizijo zadevnih harmoniziranih standardov.

4.   Odločitev iz točke (a) odstavka 1 tega člena se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 22(2).

5.   Odločitev iz točke (b) odstavka 1 tega člena se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 22(3).

Člen 12

Obveščanje organizacij zainteresiranih strani

Komisija vzpostavi sistem obveščanja zainteresiranih strani, vključno z evropskimi organizacijami za standardizacijo in evropskimi organizacijami zainteresiranih strani, ki prejemajo finančna sredstva Unije v skladu s to uredbo, da zagotovi ustrezno posvetovanje in pomembnost za trg pred:

(a)

sprejetjem letnega programa dela Unije za evropsko standardizacijo iz člena 8(1);

(b)

sprejetjem zahtev za standardizacijo iz člena 10;

(c)

sprejetjem odločitve o uradnem nasprotovanju harmoniziranim standardom, kot je določeno v členu 11(1);

(d)

sprejetjem odločitve o opredelitvah tehničnih specifikacij IKT iz člena 13;

(e)

sprejetjem delegiranih aktov iz člena 20.

POGLAVJE IV

TEHNIČNE SPECIFIKACIJE IKT

Člen 13

Opredelitev tehničnih specifikacij, na katere se je mogoče sklicevati

1.   Komisija se lahko na predlog države članice ali na lastno pobudo odloči, da opredeli tehnične specifikacije, ki niso nacionalni, evropski ali mednarodni standardi, vendar izpolnjujejo zahteve iz Priloge II, na katere se je mogoče sklicevati, predvsem z namenom zagotovitve interoperabilnosti, v javnih naročilih.

2.   Komisija se lahko na predlog države članice ali na lastno pobudo odloči, da v primeru, ko je tehnična specifikacija IKT, ki je opredeljena v skladu z odstavkom 1, spremenjena, umaknjena ali ne izpolnjuje več zahtev iz Priloge II, spremenjeno tehnično specifikacijo IKT opredeli ali opredelitev umakne.

3.   Odločitve iz odstavkov 1 in 2 se sprejmejo po posvetovanju z evropsko platformo več zainteresiranih strani o standardizaciji IKT, ki vključuje evropske organizacije za standardizacijo, države članice in zadevne zainteresirane strani, in po posvetovanju z odborom, ustanovljenim z ustrezno zakonodajo Unije, če ta obstaja, ali drugih oblikah posvetovanja s strokovnjaki za posamezen sektor, če takšen odbor ne obstaja.

Člen 14

Uporaba tehničnih specifikacij IKT v javnih naročilih

Tehnične specifikacije IKT iz člena 13 te uredbe predstavljajo skupne tehnične specifikacije iz direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES ter Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002.

POGLAVJE V

FINANCIRANJE EVROPSKE STANDARDIZACIJE

Člen 15

Financiranje organizacij za standardizacijo s strani Unije

1.   Financiranje s strani Unije se lahko evropskim organizacijam za standardizacijo odobri za naslednje dejavnosti standardizacije:

(a)

razvoj in revizijo evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, ki so potrebni in ustrezni za podporo zakonodaji in politikam Unije;

(b)

preverjanje kakovosti in skladnosti evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov z ustrezno zakonodajo in politikami Unije;

(c)

izvedbo pripravljalnega ali dodatnega dela v zvezi z evropsko standardizacijo, vključno s študijami, dejavnostmi sodelovanja, vključno z mednarodnim sodelovanjem, seminarji, ocenami, primerjalnimi analizami, raziskovalnim delom, laboratorijskim delom, medlaboratorijskimi preskusi, vrednotenjem skladnosti ter ukrepi za skrajšanje obdobij za razvoj in revizijo evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov brez poseganja v temeljna načela, zlasti načela odprtosti, kakovosti, preglednosti in konsenza med vsemi zainteresiranimi stranmi;

(d)

dejavnosti osrednjih sekretariatov evropskih organizacij za standardizacijo, vključno z razvojem politik, usklajevanjem dejavnosti standardizacije, izvajanjem tehničnega dela in zagotavljanjem informacij zainteresiranim stranem;

(e)

prevajanje evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, ki se uporabljajo v podporo zakonodaji in politikam Unije, v uradne jezike Unije, ki niso delovni jeziki evropskih organizacij za standardizacijo, ali v upravičenih primerih v jezike, ki niso uradni jeziki Unije;

(f)

zbiranje informacij za pojasnitev, razlago in poenostavitev evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov, vključno s pripravo priročnikov, izvlečkov standardov, informacijami o dobrih praksah in ukrepi ozaveščanja, strategijami in programi usposabljanja;

(g)

dejavnosti za izvajanje programov tehnične pomoči, sodelovanje s tretjimi državami ter spodbujanje in podpora sistema evropske standardizacije ter evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov med zainteresiranimi stranmi v Uniji in na mednarodni ravni.

2.   Financiranje s strani Unije se lahko odobri tudi:

(a)

nacionalnim organom za standardizacijo za standardizacijske dejavnosti iz odstavka 1, ki jih izvajajo v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo;

(b)

drugim organom, ki prispevajo k dejavnostim iz točke (a) odstavka 1 ali v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo izvajajo dejavnosti iz točk (c) in (g) odstavka 1.

Člen 16

Financiranje drugih evropskih organizacij s strani Unije

Financiranje s strani Unije se lahko odobri evropskim organizacijam zainteresiranih strani, ki izpolnjujejo merila iz Priloge III te uredbe, za naslednje dejavnosti:

(a)

delovanje teh organizacij in njihovih dejavnosti v zvezi z evropsko ali mednarodno standardizacijo, vključno z izvajanjem tehničnega dela ter zagotavljanjem informacij članom in drugim zainteresiranim stranem;

(b)

zagotavljanje pravnega in tehničnega strokovnega znanja, vključno s študijami, v zvezi z oceno potrebe po evropskih standardih in evropskih standardizacijskih dokumentih ter v zvezi z njihovim razvojem, in usposabljanja strokovnjakov;

(c)

sodelovanje pri tehničnem delu v zvezi z razvojem in revizijo evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov, ki sta potrebna in ustrezna za podporo zakonodaji in politikam Unije;

(d)

spodbujanje evropskih standardov in evropskih standardizacijskih dokumentov ter obveščanje o standardih in njihovi uporabi med zainteresiranimi stranmi, vključno z MSP in potrošniki.

Člen 17

Načini financiranja

1.   Financiranje s strani Unije se zagotovi v obliki:

(a)

donacij brez razpisa za zbiranje predlogov ali pogodb po zaključenih postopkih javnega naročanja za:

(i)

evropske organizacije za standardizacijo in nacionalne organe za standardizacijo za izvajanje dejavnosti iz člena 15(1);

(ii)

organe, določene na podlagi temeljnega akta v smislu člena 49 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 za izvajanje dejavnosti iz točke (c) člena 15(1) te uredbe, v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo;

(b)

donacij po zaključenem razpisu za zbiranje predlogov ali pogodb po zaključenih postopkih javnega naročanja za točko (b) člena 15(2):

(i)

kot prispevek k razvoju in reviziji evropskih standardov ali evropskih standardizacijskih dokumentov iz točke (a) člena 15(1);

(ii)

za izvajanje pripravljalnega ali dodatnega dela iz točke (c) člena 15(1);

(iii)

za izvajanje dejavnosti iz točke (g) člena 15(1);

(c)

donacij po zaključenem razpisu za zbiranje predlogov za evropske organizacije zainteresiranih strani, ki izpolnjujejo merila iz Priloge III te uredbe, za izvajanje dejavnosti iz člena 16.

2.   Dejavnosti organov iz odstavka 1 se lahko financirajo z:

(a)

donacijami za ukrepe;

(b)

donacijami za poslovanje evropskih organizacij za standardizacijo in evropskih organizacij zainteresiranih strani, ki izpolnjujejo merila iz Priloge III te uredbe, v skladu s pravili iz Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. Donacije za poslovanje se v primeru podaljšanja ne zmanjšajo samodejno.

3.   Komisija sprejme odločitev o načinu financiranja iz odstavkov 1 in 2, zneskih donacij ter po potrebi o najvišjem deležu financiranja za posamezno vrsto dejavnosti.

4.   Razen v ustrezno upravičenih primerih se donacije za standardizacijske dejavnosti iz točk (a) in (b) člena 15(1) dodelijo v obliki pavšalnih zneskov in se za dejavnosti standardizacije iz točke (a) člena 15(1) izplačajo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

evropski standardi ali evropski standardizacijski dokumenti, ki jih Komisija zahteva v skladu s členom 10, se sprejmejo ali revidirajo v obdobju, ki ne presega obdobja iz zahteve iz navedenega člena;

(b)

MSP, potrošniške organizacije ter okoljske in družbene zainteresirane strani so v dejavnostih evropske standardizacije ustrezno zastopani in lahko v dejavnostih sodelujejo, kot je določeno v členu 5(1).

5.   Skupni cilji sodelovanja ter administrativni in finančni pogoji v zvezi z donacijami, dodeljenimi evropskim organizacijam za standardizacijo in evropskim organizacijam zainteresiranih strani, ki izpolnjujejo merila iz Priloge III te uredbe, se določijo v okvirnih sporazumih o partnerstvu med Komisijo ter temi organizacijami za standardizacijo in organizacijami zainteresiranih strani v skladu z uredbama (ES, Euratom) št. 1605/2002 in (ES, Euratom) št. 2342/2002. Komisija o sklenitvi teh sporazumov obvesti Evropski parlament in Svet.

Člen 18

Upravljanje

S sredstvi, ki jih proračunski organ določi za financiranje dejavnosti standardizacije, se lahko krijejo tudi administrativni stroški za pripravo, spremljanje, preglede, revizije in vrednotenje, ki so neposredno potrebni za izvajanje členov 15, 16 in 17, vključno s študijami, sestanki, dejavnostmi obveščanja in objavljanja, stroški za računalniška omrežja za izmenjavo informacij ter vsemi drugimi stroški za administrativno in tehnično pomoč, ki jo Komisija lahko uporabi za dejavnosti standardizacije.

Člen 19

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija zagotovi zaščito finančnih interesov Unije pri izvajanju dejavnosti, financiranih na podlagi te uredbe s preventivnimi ukrepi proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim z izvajanjem učinkovitih pregledov, izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter, kadar se ugotovijo nepravilnosti, naložitvijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni v skladu z uredbami (ES, Euratom) št. 2988/95, (Euratom, ES) št. 2185/96 in (ES) št. 1073/1999.

2.   Za dejavnosti Unije, ki se financirajo v skladu s to uredbo, pojem nepravilnosti, opredeljen v členu 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95, pomeni katero koli kršitev določbe prava Unije ali kršitev pogodbene obveznosti, ki izhaja iz dejanja ali opustitve dejanja gospodarskega subjekta, ki zaradi neupravičenega odhodka ogroža ali bi lahko ogrozila splošni proračun Unije ali ostale proračune, ki jih ta upravlja.

3.   Vsi sporazumi in pogodbe, sklenjeni na podlagi te uredbe, vsebujejo določbe o spremljanju in finančnem nadzoru, ki ju izvaja Komisija ali predstavnik, ki ga Komisija pooblasti, ter revizijah, ki jih opravi Evropsko računsko sodišče, po potrebi na kraju samem.

POGLAVJE VI

DELEGIRANI AKTI, ODBOR IN POROČANJE

Člen 20

Delegirani akti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 21 v zvezi s spremembami prilog za:

(a)

posodobitev seznama evropskih organizacij za standardizacijo iz Priloge I za upoštevanje sprememb v njihovem imenu ali strukturi;

(b)

prilagoditev meril za evropske organizacije zainteresiranih strani iz Priloge III te uredbe, nadaljnjemu razvoju, ki se nanaša na njihovo nepridobitnost in reprezentativnost. Takšne prilagoditve ne povzročajo oblikovanja novih meril ali odprave obstoječih meril ali kategorij organizacij.

Člen 21

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 20 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. januarja 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz člena 20 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 20, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 22

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.   Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, če se v roku za predložitev mnenja za to odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

Člen 23

Sodelovanje odbora z organizacijami za standardizacijo in zainteresiranimi stranmi

Odbor iz člena 22(1) deluje v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo in evropskimi organizacijami zainteresiranih strani, ki prejemajo finančna sredstva Unije v skladu s to uredbo.

Člen 24

Poročila

1.   Evropske organizacije za standardizacijo Komisiji vsako leto pošljejo poročilo o izvajanju te uredbe. Poročilo vsebuje podrobne informacije o:

(a)

uporabi členov 4, 5, 10, 15 in 17;

(b)

zastopanosti MSP, potrošniških organizacij ter okoljskih in družbenih zainteresiranih strani v nacionalnih organih za standardizacijo;

(c)

zastopanosti MSP na podlagi letnih poročil iz člena 6(3);

(d)

uporabi IKT v sistemu standardizacije;

(e)

sodelovanje med nacionalnimi organi za standardizacijo in evropskimi organizacijami za standardizacijo.

2.   Evropske organizacije zainteresiranih strani, ki so prejele finančna sredstva Unije v skladu s to uredbo, Komisiji vsako leto pošljejo poročilo o svojih dejavnostih. To poročilo vsebuje zlasti podrobne informacije o članstvu teh organizacij in dejavnostih iz člena 16.

3.   Komisija najpozneje do 31. decembra 2015 in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe. To poročilo vsebuje analizo letnih poročil iz odstavkov 1 in 2, oceno ustreznosti dejavnosti standardizacije, ki jih financira Unija, glede na zahteve zakonodaje in politik Unije ter oceno potenciala novih ukrepov za poenostavitev financiranja evropske standardizacije ter zmanjšanje administrativnega bremena za evropske organizacije za standardizacijo.

Člen 25

Pregled

Komisija do 2. januarja 2015 oceni vpliv postopka, določenega s členom 10 te uredbe, na časovni okvir za izdajo zahtev za standardizacijo. Komisija predstavi svoje sklepe v obliki poročila Evropskemu parlamentu in Svetu. Kadar je ustrezno, se poročilu priloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 26

Spremembe

1.   Črtajo se naslednje določbe:

(a)

člen 6(1) Direktive 89/686/EGS;

(b)

člen 5 Direktive 93/15/EGS;

(c)

člen 6(1) Direktive 94/9/ES;

(d)

člen 6(1) Direktive 94/25/ES;

(e)

člen 6(1) Direktive 95/16/ES;

(f)

člen 6 Direktive 97/23/ES;

(g)

člen 14 Direktive 2004/22/ES;

(h)

člen 8(4) Direktive 2007/23/ES;

(i)

člen 7 Direktive 2009/23/ES;

(j)

člen 6 Direktive 2009/105/ES.

Sklicevanja na črtane določbe se razumejo kot sklicevanja na člen 11 te uredbe.

2.   Direktiva 98/34/ES se spremeni:

(a)

v členu 1 se odstavki 6 do 10 črtajo;

(b)

členi 2, 3 in 4 se črtajo;

(c)

v členu 6(1) se črta besedilo „s predstavniki standardizacijskih organov, ki so navedeni v prilogah I in II“;

(d)

v členu 6(3) se črta prva alinea;

(e)

v členu 6(4) se črtajo točke (a), (b) in (e);

(f)

člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Države članice sporočijo Komisiji vse zahteve, ki so jih v skladu s členom 8(1) posredovale institucijam za standardizacijo, za pripravo tehničnih specifikacij ali standarda za določen proizvod z namenom uzakonitve tehničnega predpisa za takšne proizvode kot osnutka tehničnega predpisa in pojasnijo razloge za njihovo uzakonitev.“;

(g)

v členu 11 se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija letne statistične podatke o prejetih uradnih obvestilih objavi v Uradnem listu Evropske unije.“;

(h)

prilogi I in II se črtata.

Sklicevanja na črtane določbe se razumejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV k tej uredbi

Člen 27

Nacionalni organi za standardizacijo

Države članice obvestijo Komisijo o svojih organih za standardizacijo.

Komisija seznam nacionalnih organov za standardizacijo in vse posodobitve tega seznama objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 28

Prehodne določbe

V aktih Unije, ki določajo domnevo o skladnosti z bistvenimi zahtevami z uporabo harmoniziranih standardov, sprejetih v skladu z Direktivo 98/34/ES, se sklicevanje na Direktivo 98/34/ES razume kot sklicevanje na to uredbo, z izjemo sklicevanj na odbor, ustanovljen s členom 5 Direktive 98/34/ES v zvezi s tehničnimi predpisi.

Kadar drug akt Unije določa postopek nasprotovanja harmoniziranim standardom, se člen 11 te uredbe za navedeni akt ne uporablja.

Člen 29

Razveljavitev

Sklep št. 1673/2006/ES in Sklep 87/95/EGS se razveljavita.

Sklicevanja na razveljavljena sklepa se razumejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV k tej uredbi.

Člen 30

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 25. oktobra 2012

Za Evropski parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

A. D. MAVROYIANNIS


(1)  UL C 376, 22.12.2011, str. 69.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 11. septembra 2012 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 4. oktobra 2012.

(3)  UL L 204, 21.7.1998, str. 37.

(4)  UL L 315, 15.11.2006, str. 9.

(5)  UL L 36, 7.2.1987, str. 31.

(6)  UL C 70 E, 8.3.2012, str. 56.

(7)  UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

(8)  UL L 255, 30.9.2005, str. 22.

(9)  Odobren s Sklepom Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti

(UL L 336, 23.12.1994, str. 1).

(10)  Odobrena s Sklepom Sveta 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (UL L 23, 27.1.2010, str. 35).

(11)  UL L 399, 30.12.1989, str. 18.

(12)  UL L 121, 15.5.1993, str. 20.

(13)  UL L 100, 19.4.1994, str. 1.

(14)  UL L 164, 30.6.1994, str. 15.

(15)  UL L 213, 7.9.1995, str. 1.

(16)  UL L 181, 9.7.1997, str. 1.

(17)  UL L 135, 30.4.2004, str. 1.

(18)  UL L 154, 14.6.2007, str. 1.

(19)  UL L 122, 16.5.2009, str. 6.

(20)  UL L 264, 8.10.2009, str. 12.

(21)  UL L 218, 13.8.2008, str. 82.

(22)  UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

(23)  UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

(24)  UL L 216, 20.8.2009, str. 76.

(25)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(26)  UL L 260, 3.10.2009, str. 20.

(27)  UL L 108, 24.4.2002, str. 33.

(28)  UL C 349, 30.11.2011, str. 4.

(29)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(30)  UL L 310, 9.11.2006, str. 15.

(31)  UL L 404, 30.12.2006, str. 39.

(32)  UL L 149, 9.6.2007, str. 1.

(33)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(34)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(35)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(36)  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(37)  UL L 88, 4.4.2011, str. 5.


PRILOGA I

EVROPSKE ORGANIZACIJE ZA STANDARDIZACIJO

1.   CEN– Evropski odbor za standardizacijo

2.   Cenelec– Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki

3.   ETSI– Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde


PRILOGA II

ZAHTEVE ZA OPREDELITEV TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ IKT

1.

Tehnične specifikacije so tržno sprejemljive in njihovo izvajanje ne ovira interoperabilnosti z izvajanjem obstoječih evropskih in/ali mednarodnih standardov. Tržno sprejemljivost je mogoče dokazati s praktičnimi primeri skladne uporabe s strani različnih prodajalcev.

2.

Tehnične specifikacije so skladne, ker niso v nasprotju z evropskimi standardi, torej zajemajo področja, na katerih sprejemanje novih evropskih standardov ni predvideno v razumnem roku, če se veljavni standardi na trgu niso uveljavili ali če so ti standardi zastareli in če prenos tehničnih specifikacij v evropske standardizacijske dokumente ni predviden v razumnem roku.

3.

Tehnične specifikacije je pripravila nepridobitna organizacija, ki je strokovno združenje, industrijsko ali trgovinsko združenje ali katera koli druga organizacija s članstvom, ki v okviru svoje stroke razvija tehnične specifikacije IKT ter ni evropska organizacija za standardizacijo, nacionalni ali mednarodni organ za standardizacijo, pri čemer je tehnične specifikacije pripravila po postopkih, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)

odprtost:

tehnične specifikacije so bile razvite na podlagi odprtega odločanja, v katerem so lahko sodelovale vse zainteresirane strani na trgu ali trgih, na katere vplivajo te tehnične specifikacije;

(b)

konsenz:

postopek sprejemanja odločitev je temeljil na sodelovanju in konsenzu ter ni dajal prednosti nobeni posamezni zainteresirani strani. Konsenz pomeni splošno strinjanje, pri katerem glede bistvenih vprašanj ni stalnega nasprotovanja kateremu koli pomembnemu delu zadevnih interesov in ki je doseženo v okviru postopka, v katerem se upoštevajo stališča vseh zadevnih strani in se obravnavajo vsi nasprotni argumenti. Konsenz ne pomeni enoglasnosti;

(c)

preglednost:

(i)

vse informacije o tehničnih razpravah in odločanju so bile arhivirane in označene;

(ii)

informacije o (novih) standardizacijskih dejavnostih so bile javno in obširno objavljene preko primernih in dostopnih sredstev;

(iii)

zaradi uravnoteženosti se je k udeležbi poskušalo pritegniti vse zadevne kategorije zainteresiranih strani;

(iv)

upoštevale so se pripombe zainteresiranih strani, na katere se je tudi odgovorilo.

4.

Tehnične specifikacije izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

vzdrževanje: za daljše obdobje se zagotovita stalna podpora in vzdrževanje objavljenih specifikacij;

(b)

dostopnost: specifikacije so javno dostopne za izvajanje in uporabo pod razumnimi pogoji (vključno s primernim plačilom ali brezplačno);

(c)

za pravice intelektualne lastnine, bistvene za izvajanje specifikacij, se prosilcem podeli licenca pod (poštenimi) razumnimi in nediskriminatornimi pogoji (načelo (F)RAND), ki po presoji imetnika pravic intelektualne lastnine vključujejo podelitev licence za bistveno intelektualno lastnino brez nadomestila;

(d)

ustreznost:

(i)

specifikacije so učinkovite in ustrezne;

(ii)

specifikacije morajo ustrezati potrebam trga in predpisanim zahtevam;

(e)

nevtralnost in stabilnost:

(i)

kadar koli je mogoče, so specifikacije usmerjene v delovanje in ne v obliko ali opisne značilnosti;

(ii)

specifikacije ne izkrivljajo trga ali omejujejo možnosti, da njihovi izvajalci razvijejo konkurenco in inovacije na njihovi podlagi;

(iii)

specifikacije temeljijo na naprednem znanstvenem in tehnološkem razvoju;

(f)

kakovost:

(i)

kakovost in stopnja podrobnosti zadostujeta za razvoj najrazličnejših konkurenčnih interoperabilnih proizvodov in storitev;

(ii)

standardizirane vmesnike skrijejo ali nadzirajo samo organizacije, ki so sprejele tehnične specifikacije.


PRILOGA III

EVROPSKE ORGANIZACIJE ZAINTERESIRANIH STRANI, UPRAVIČENE DO FINANČNIH SREDSTEV UNIJE

1.

Evropska organizacija, ki v evropskih standardizacijskih dejavnostih zastopa MSP ter:

(a)

je nevladna in nepridobitna;

(b)

katere statutarno določeni cilji in dejavnosti so zastopanje interesov MSP v postopku standardizacije na evropski ravni, dvigniti njihovo raven osveščenosti za standardizacijo in jih pritegniti k sodelovanju v procesu standardizacije;

(c)

so jo nepridobitne organizacije, ki zastopajo MSP v vsaj dveh tretjinah držav članic, pooblastile za zastopanje interesov MSP v postopku standardizacije na evropski ravni.

2.

Evropska organizacija, ki v evropskih standardizacijskih dejavnostih zastopa potrošnike ter:

(a)

je nevladna, nepridobitna ter neodvisna od interesov industrije, trgovine in podjetij ali drugih navzkrižnih interesov;

(b)

katere statutarno določeni cilji in dejavnosti so zastopanje interesov potrošnikov v postopku standardizacije na evropski ravni;

(c)

so jo nacionalne nepridobitne potrošniške organizacije v vsaj dveh tretjinah držav članic pooblastile za zastopanje interesov potrošnikov v postopku standardizacije na evropski ravni.

3.

Evropska organizacija, ki v evropskih standardizacijskih dejavnostih zastopa okoljske interese ter:

(a)

je nevladna, nepridobitna ter neodvisna od interesov industrije, trgovine in podjetij ali drugih navzkrižnih interesov;

(b)

katere statutarno določeni cilji in dejavnosti so zastopanje okoljskih interesov v postopku standardizacije na evropski ravni;

(c)

so jo nacionalne nepridobitne okoljske organizacije v vsaj dveh tretjinah držav članic pooblastile za zastopanje okoljskih interesov v postopku standardizacije na evropski ravni.

4.

Evropska organizacija, ki v evropskih standardizacijskih dejavnostih zastopa družbene interese ter:

(a)

je nevladna, nepridobitna ter neodvisna od interesov industrije, trgovine in podjetij ali drugih navzkrižnih interesov;

(b)

katere statutarno določeni cilji in dejavnosti so zastopanje družbenih interesov v postopku standardizacije na evropski ravni;

(c)

so jo nacionalne nepridobitne družbene organizacije v vsaj dveh tretjinah držav članic pooblastile za zastopanje družbenih interesov v postopku standardizacije na evropski ravni.


PRILOGA IV

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 98/34/ES

Ta uredba

Člen 1(6)

Člen 2(1)

Člen 1(7)

Člen 1(8)

Člen 2(3)

Člen 1(9)

Člen 2(8)

Člen 1(10)

Člen 2(10)

Člen 2(1)

Člen 3(1)

Člen 2(2)

Člen 3(2)

Člen 2(3)

Člen 3(3) in (4)

Člen 2(4)

Člen 27

Člen 2(5)

Člen 20(a)

Člen 3

Člen 4(1)

Člen 4(1)

Člen 3(3) in (5) ter Člen 4(4)

Člen 4(2)

Člen 6(3), prva alinea

Člen 6(4)(a)

Člen 20(a)

Člen 6(4)(b)

Člen 6(4)(e)

Člen 10(2)

Priloga I

Priloga I

Priloga II

Člen 27

Sklep št. 1673/2006/ES

Ta uredba

Člen 1

Člen 1

Člena 2 in 3

Člen 15

Člen 4

Člen 5

Člen 17

Člen 6(1)

Člen 18

Člen 6(2)

Člen 24(3)

Člen 7

Člen 19

Sklep 87/95/EGS

Ta uredba

Člen 1

Člen 2

Člen 2

Člen 3

Člen 3

Člen 13

Člen 4

Člen 8

Člen 5

Člen 14

Člen 6

Člen 7

Člen 8

Člen 24(3)

Člen 9


Top