EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32012R0699

Uredba Komisije (EU) št. 699/2012 z dne 30. julija 2012 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije in Turčije

UL L 203, 31.7.2012, p. 37–51 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 01/02/2013

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2012/699/oj

31.7.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 203/37


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 699/2012

z dne 30. julija 2012

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije in Turčije

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba), in zlasti člena 7 Uredbe,

po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Začetek

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 1. novembra 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterega pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije in Turčije (v nadaljnjem besedilu: zadevni državi).

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 20. septembra 2011 vložil Obrambni odbor industrije fitingov iz jekla za soležno varjenje Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: pritožniki) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 40 % celotne proizvodnje nekaterega pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

2.   Strani, ki jih postopek zadeva

(3)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in predstavnike zadevnih držav ter znane uvoznike in uporabnike. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(4)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(a)   Vzorčenje proizvajalcev Unije

(5)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev Unije je bilo v obvestilu o začetku za ugotavljanje škode predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku napovedala, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Od 22 proizvajalcev Unije, za katere je bilo pred začetkom preiskave znano, da proizvajajo podobne izdelke, so bile v ta vzorec vključene tri družbe.

(7)

Vzorec je bil izbran na podlagi obsega prodaje in proizvodnje, ki ga je mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Vzorčeni proizvajalci Unije imajo sedež v štirih državah članicah in predstavljajo 48 % skupne prodaje vseh proizvajalcev Unije v Uniji ter 64 % proizvajalcev, ki so se odzvali. Nobena zainteresirana stran ni nasprotovala predlaganemu vzorcu.

(b)   Vzorčenje nepovezanih uvoznikov

(8)

Zaradi morebitnega velikega števila nepovezanih uvoznikov je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in bi v tem primeru izbrala vzorec, je vse uvoznike pozvala, naj se ji javijo in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z izdelkom v preiskavi, v obdobju preiskave od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011.

(9)

Od 38 nepovezanih uvoznikov, s katerimi je Komisija stopila v stik, se je le pet družb v roku odzvalo na vprašanja o vzorčenju. Izkazalo se je, da je ena družba uporabnik in ne uvoznik. Zato se je štelo, da vzorčenje ni potrebno, vprašalniki pa so bili poslani vsem štirim uvoznikom, ki so se odzvali. Na koncu sta le dva uvoznika izpolnila vprašalnik in v celoti sodelovala v preiskavi.

(c)   Vzorčenje proizvajalcev izvoznikov

(10)

Zaradi domnevno velikega števila proizvajalcev izvoznikov je bilo v obvestilu o začetku postopka za ugotavljanje dampinga predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in bi v tem primeru izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike pozvala, naj se ji javijo in predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z izdelkom v preiskavi, v obdobju preiskave od1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011. Opravljeno je bilo tudi posvetovanje z organi zadevnih držav.

(11)

V preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik iz Rusije. Izmed turških proizvajalcev izvoznikov so se odzvale tri družbe, zato je Komisija odločila, da vzorčenje za Turčijo ni potrebno. Tri sodelujoče turške družbe predstavljajo večino turškega izvoza v Unijo v obdobju preiskave.

(d)   Izpolnjeni vprašalniki in preveritve

(12)

Komisija je za izvedbo analize vprašalnike poslala vsem trem sodelujočim turškim proizvajalcem izvoznikom, vzorčenim proizvajalcem Unije ter sodelujočim nepovezanim uvoznikom in uporabnikom.

(13)

Izpolnjene vprašalnike so poslali vsi trije sodelujoči turški proizvajalci izvozniki, vsi vzorčeni proizvajalci Unije, dva nepovezana uvoznika Unije in štirje uporabniki.

(14)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb.

 

Proizvajalci izvozniki v Turčiji:

RSA Tesisat Malzemeleri San ve Ticaret AȘ, Küçükköy, Istanbul, Turčija,

SARDOĞAN Endüstri ve Ticaret, Kurtköy Pendik, Istanbul, Turčija,

UNIFIT Boru Baglanti Elemanlari Ltd. Sti, Tuzla, Istanbul, Turčija.

 

Proizvajalci Unije:

ERNE Fittings, Schlinz, Avstrija,

Virgilio CENA & Figli S.p.A., Brescia, Italija.

3.   Obdobje preiskave

(15)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od leta 2008 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

4.   Ukrepi, ki veljajo za druge tretje države

(16)

Protidampinški ukrepi veljajo za nekateri pribor (fitinge) za cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Malezije, Ljudske republike Kitajske, Republike Koreje in Tajske, zaradi prakse izogibanja pa tudi za nekateri pribor (fitinge) za cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, poslan iz Indonezije, s Šrilanke, Filipinov in Tajvana (z nekaterimi izjemami) (3). Za države, navedene v prejšnjem stavku, se v nadaljnjem besedilu uporablja izraz „države, za katere veljajo protidampinški ukrepi“.

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   Zadevni izdelek

(17)

Zadevni izdelek je pribor (fitingi) za cevi (brez litih fitingov, prirobnic in fitingov z navojem) iz železa ali jekla (razen nerjavnega jekla) z največjim zunanjim premerom do vključno 609,6 mm, vrste, ki se uporablja za varjenje ali druge namene, trenutno uvrščen pod oznake KN ex 7307 93 11, ex 7307 93 19 in ex 7307 99 80 (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(18)

V proizvodnem postopku se brezšivne ali varjene jeklene cevi uporabljajo za proizvodnjo kolen, reducirk in predmetov v obliki črke T, za proizvodnjo kapic pa se kot surovina običajno uporabljajo jekleni listi. Kolena in reducirke se proizvajajo z rezanjem in oblikovanjem, ukrivljanjem ali reduciranjem. Predmeti v obliki črke T se proizvajajo s hidravličnim stiskanjem, kapice pa z oblikovanjem listov ali plošč. Temu običajno sledijo posnemanje robov in peskanje ter pakiranje. V nekaterih primerih se izdelek tudi galvanizira. Vse vrste izdelkov imajo enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter osnovno uporabo.

(19)

Pribor (fitingi) za cevi se uporablja v petrokemijski industriji, gradbeništvu, pridobivanju energije, ladjedelništvu in industrijskih napeljavah. Uporablja se za medsebojno povezovanje cevi v vseh zgoraj navedenih primerih.

2.   Podobni izdelek

(20)

Za zadevni izdelek in nekateri pribor (fitinge) za cevi iz železa ali jekla, ki se prodaja na domačem trgu v zadevnih državah, ter za nekateri pribor (fitinge) za cevi iz železa ali jekla, ki ga v Uniji prodaja industrija Unije, je bilo ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter osnovno uporabo. Zato se ti izdelki začasno štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C.   DAMPING

1.   Rusija

(21)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (11), v tej preiskavi ni sodeloval noben ruski proizvajalec izvoznik. Zato je bil v skladu s členom 18 osnovne uredbe izračun dampinga za Rusijo opravljen na podlagi razpoložljivih dejstev, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

1.1   Normalna vrednost

(22)

Ker ruski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je bila normalna vrednost za Rusijo izračunana na podlagi razpoložljivih dejstev.

(23)

Treba je opozoriti, da je pritožba vsebovala dokaze prima facie o dampingu v zvezi z ruskim uvozom zadevnega izdelka. Izračun, ki je podlaga za navedeni dokaz, je temeljil na konstruirani normalni vrednosti za Rusijo, ker ni bilo natančnejših informacij. Za določitev natančnejše normalne vrednosti pa je Komisija začasno odločila, da je treba normalno vrednost za Rusijo konstruirati na podlagi informacij, pridobljenih med preiskavo od tistih turških proizvajalcev izvoznikov, ki uporabljajo ruske brezšivne jeklene cevi kot surovino za proizvodnjo zadevnega izdelka. Stroški surovin vsekakor predstavljajo veliko večino skupnih proizvodnih stroškov zadevnega izdelka, zato se je ta metoda štela za najbolj smiselno za določitev normalne vrednosti za Rusijo na podlagi razpoložljivih dejstev.

(24)

Normalna vrednost za Rusijo je bila zato izračunana z določitvijo tehtane povprečne normalne vrednosti tistih sodelujočih turških proizvajalcev izvoznikov, ki del svojih surovin kupujejo v Rusiji.

(25)

Pomembno je opozoriti, da je bila izračunana normalna vrednost določena za vrsto izdelka (kolena) z največjim obsegom uvoza, in ne za vse vrste zadevnega izdelka, da bi se omogočila reprezentativna primerjava z izvozno ceno (glej naslednje uvodne izjave).

1.2   Izvozna cena

(26)

Ker ni bilo podrobnejših podatkov o cenah, je bila izvozna cena za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Rusije določena na podlagi Eurostatovih podatkov o uvozu. Zaradi velike raznovrstnosti izdelkov, prijavljenih pod nekaterimi oznakami KN, je bila izvozna cena določena tako, da je bila uporaba Eurostatovih podatkov omejena na vrsto izdelka (kolena) z največjim obsegom uvoza, ki velja za reprezentativno za ves zadevni izdelek. Izvozna cena je tako temeljila na oznaki KN 7307 93 11.

(27)

Zgoraj navedene Eurostatove podatke o uvozu je bilo treba prilagoditi, ker so nekatere uvozne transakcije iz Rusije v Bolgarijo, Estonijo in Litvo vsebovale napačne deklaracije, najverjetneje zaradi napačnega uvrščanja izdelkov. Te transakcije so bile ugotovljene z uporabo statističnih podatkov o uvozu, danih na voljo v zbirki podatkov v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe, in so bile izvzete iz izračuna izvozne cene, da bi se preprečila uporaba izkrivljene izvozne cene pri izračunu dampinga.

1.3   Primerjava

(28)

Stopnja dampinga je bila določena s primerjavo izvozne cene franko tovarna, ki je temeljila na Eurostatovih podatkih, z zgoraj opredeljeno normalno vrednostjo za Rusijo.

(29)

Za določitev izvozne cene franko tovarna je bila izvozna cena CIF, ki je temeljila na Eurostatovih podatkih (in je bila popravljena zaradi odstranitve izkrivljanj, kot je navedeno zgoraj), prilagojena za stroške prevoza. Za ta namen so bili uporabljeni stroški prevoza, izračunani v pritožbi, ker so veljali za razumno oceno.

1.4   Stopnja dampinga

(30)

Stopnja dampinga na ravni države je bila izražena kot odstotni delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(31)

Na podlagi navedenega je začasna stopnja dampinga na ravni države, izražena kot odstotni delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, kot sledi:

Družba

Začasna stopnja dampinga

Vse družbe

23,8 %

2.   Turčija

2.1   Normalna vrednost

(32)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija za vsakega od treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov najprej ugotovila, ali je bila njegova skupna domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna, tj. ali je bil celoten obseg te prodaje vsaj 5 % njegovega skupnega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna za vse sodelujoče proizvajalce izvoznike.

(33)

Komisija je nato opredelila tiste vrste izdelka, ki so jih družbe s skupno reprezentativno domačo prodajo prodale na domačem trgu in so enake ali zelo podobne vrstam, prodanim za izvoz v Unijo.

(34)

Za vsako vrsto podobnega izdelka, ki so jo proizvajalci izvozniki prodali na svojem domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je primerljiva z vrsto zadevnega izdelka, prodano za izvoz v Unijo, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je bil obseg prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu v OP približno 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka za izvoz v Unijo. V preiskavi je bilo za vse tri družbe ugotovljeno, da je bila domača prodaja večine vrst izdelka reprezentativna.

(35)

Komisija je nato proučila, ali se lahko za vsako vrsto zadevnega izdelka, ki je bila prodana na domačem trgu v reprezentativnih količinah, šteje, da je bila prodana v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Pri tem je bil za vsako vrsto izdelka ugotovljen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave.

(36)

Kadar je bil obseg prodaje posamezne vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je enaka izračunanim stroškom proizvodnje ali višja, večji od 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste izdelka in kadar je bila tehtana povprečna prodajna cena te vrste enaka stroškom na enoto ali višja, je bila normalna vrednost po vrstah izdelka izračunana kot tehtano povprečje vseh domačih prodajnih cen zadevne vrste izdelka.

(37)

Kadar je bil obseg dobičkonosne prodaje posamezne vrste izdelka 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste izdelka ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste izdelka nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena samo dobičkonosne domače prodaje zadevne vrste izdelka.

(38)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je dobičkonosna prodaja nekaterih primerljivih vrst izdelka zajemala več kot 80 % skupne domače prodaje, zato je bila v zvezi s to prodajo pri izračunu povprečne cene za normalno vrednost uporabljena vsa domača prodaja. Za druge vrste izdelka, za katere se je tudi štelo, da so bile prodane v običajnem poteku trgovine, je bila uporabljena samo dobičkonosna prodaja.

(39)

Kadar so bile vse vrste izdelka prodane z izgubo, se je štelo, da niso bile prodane v običajnem poteku trgovine. Za vrste izdelka, ki niso bile prodane v običajnem poteku trgovine, in za vrste izdelka, ki niso bili prodane v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je bilo treba normalno vrednost konstruirati. Vse tri preiskovane družbe so prodajale take vrste izdelka za izvoz v Unijo, čeprav v omejenih količinah.

(40)

Za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe so se nastali prodajni, splošni in upravni stroški (v nadaljnjem besedilu: PSU) ter tehtani povprečni dobiček, ki so ga z domačo prodajo podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine v obdobju preiskave ustvarili zadevni sodelujoči proizvajalci izvozniki, prišteli k njihovim povprečnim stroškom proizvodnje v obdobju preiskave. Za vrste izdelka, prodane v nereprezentativnih količinah na domačem trgu, so bili za konstruiranje normalne vrednosti uporabljeni tehtani povprečni dobiček in PSU v običajnem poteku trgovine te nereprezentativne prodaje.

2.2   Izvozna cena

(41)

Zadevni izdelek se je v vseh primerih izvažal neodvisnim strankam v Uniji, zato je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačale ali se plačujejo.

(42)

Izvoz ene od treh sodelujočih turških družb v Unijo je bil v obdobju preiskave zelo omejen. Zadevna družba je trdila, da si želi povečati izvoz v Unijo, vendar uvoznikom ni mogla ponuditi dovolj nizkih cen; zahtevala je, naj se to dejstvo upošteva pri analizi.

(43)

Vendar pa je bilo treba damping za to družbo izračunati na podlagi njene omejene prodaje. Čeprav je bila prodaja družbe v Unijo omejena, je ni mogoče prezreti in je lahko edina podlaga za izračun individualne stopnje dampinga za to družbo. Nezmožnosti družbe za večjo prodajo zaradi domnevno visokih cen vsekakor ni mogoče šteti kot dejavnik, ki bi vplival na izračun dampinga v zvezi s to družbo.

2.3   Primerjava

(44)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi cene franko tovarna. Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve so bile odobrene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so upravičene, pravilne in podprte s preverjenimi dokazi. Prilagoditev je bila odobrena predvsem za stroške prevoza in zavarovanja, vključno s prevozom v državi izvoznici, popuste, provizije, stroške kredita in bančne stroške.

2.4.   Stopnje dampinga

(45)

Začasne stopnje dampinga so bile izražene kot odstotni delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve.

(a)   Stopnja dampinga za preiskovane družbe

(46)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila individualna stopnja dampinga za enega od treh sodelujočih proizvajalcev izvoznikov določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka te družbe v Uniji.

(47)

Pri izračunu dampinga za druga dva sodelujoča turška proizvajalca pa se je izkazalo, da sta družbi izvajali ciljni damping, kar zadeva časovno obdobje, stranke in regije. Vzorec njunih izvoznih cen, ki so se precej razlikovale glede na različne kupce, regije in časovna obdobja, je bil resnično očiten. Poleg tega izračun dampinga na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanim povprečjem izvoznih cen ni pokazal celotnega obsega dampinga, ki sta ga izvajala zadevna proizvajalca.

(48)

Da bi se pokazal celotni obseg dampinga, ki sta ga izvajali zadevni družbi, se je v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe normalna vrednost, določena na podlagi tehtanega povprečja, v njunem primeru zato primerjala s cenami vseh posameznih izvoznih transakcij v Unijo.

(b)   Stopnja dampinga za nesodelujoče družbe

(49)

V zvezi z vsemi nesodelujočimi turškimi proizvajalci izvozniki je bila določena preostala stopnja dampinga. Ker se je raven sodelovanja štela za sorazmerno nizko (obseg izvoza treh sodelujočih turških družb je bil manjši od 80 % celotnega turškega izvoza v Unijo v OP), je preostala stopnja dampinga temeljila na razumni metodi, po kateri je stopnja višja od najvišje posamezne stopnje treh sodelujočih družb. Ta stopnja je bila določena na podlagi prodaje reprezentativnih vrst izdelka, ki jih je proizvedel turški sodelujoči proizvajalec z najvišjo stopnjo dampinga od treh sodelujočih družb.

(50)

Na podlagi navedenega so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotni delež cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, kot sledi:

Družba

Začasna stopnja dampinga

RSA

9,6 %

Sardogan

2,9 %

Unifit

12,1 %

Vse druge družbe

16,7 %

D.   ŠKODA

1.   Proizvodnja Unije in industrija Unije

(51)

V OP je podobni izdelek proizvajalo 22 proizvajalcev Unije. V smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe vseh 22 obstoječih proizvajalcev Unije zastopa industrijo Unije, zato so v nadaljnjem besedilu navedeni kot „industrija Unije“.

(52)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (7), trije vzorčeni proizvajalci Unije predstavljajo približno 50 % skupne prodaje podobnega izdelka v Uniji.

2.   Potrošnja Unije

(53)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije, ki je temeljil na informacijah, pridobljenih iz izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih družb, ocen iz pritožbe za preostale proizvajalce Unije in Eurostatovih podatkov o obsegu uvoza.

(54)

Potrošnja Unije se je med letom 2008 in OP precej zmanjšala, in sicer za 40 %. V letu 2009 se je zmanjšala za 44 %, v letu 2010 je ostala na tej ravni, v OP pa se je malce povečala, in sicer za 4 odstotne točke.

Tabela 1

Potrošnja Unije

 

2008

2009

2010

OP

Enote (v tonah)

98 197

55 172

54 878

58 706

Indeks (2008 = 100)

100

56

56

60

3.   Uvoz iz zadevnih držav

3.1   Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

(55)

Komisija je proučila, ali naj se uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Rusije in Turčije oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(56)

Za obe zadevni državi je preiskava pokazala, da so bile stopnje dampinga nad pragom de minimis, določenem v členu 9(3) osnovne uredbe, in da obseg dampinškega uvoza iz teh dveh držav ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe.

(57)

V zvezi s konkurenčnimi pogoji med uvozom iz Rusije in Turčije ter podobnim izdelkom je preiskava pokazala, da proizvajalci iz teh držav uporabljajo iste prodajne poti in prodajajo podobnim kategorijam strank. Poleg tega je preiskava še pokazala, da se je uvoz iz teh dveh držav v smislu tržnih deležev v obravnavanem obdobju povečeval.

(58)

Dva sodelujoča turška izvoznika sta trdila, da kumulacija uvoza iz Rusije in Turčije v tem primeru ni ustrezna, saj se je uvoz iz teh držav z vidika obsega in cen gibal različno.

(59)

V zvezi s tem se opozarja, da je bilo pri preiskavi ugotovljeno, da se uvoz iz Rusije povečuje, obseg uvoza iz Turčije pa je sorazmerno ustaljen. Vendar se glede na zmanjšanje povpraševanja v obravnavanem obdobju tržni deleži uvoza iz obeh držav povečujejo. Hkrati se zdi, da se njune cene vsaj v obdobju med letom 2009 in OP (visoka povprečna cena ruskega uvoza v letu 2008 je verjetno posledica nepravilnega poročanja) ne razlikujejo preveč, ob tem pa so ruske povprečne cene malce nižje, vendar zelo blizu povprečnim turškim cenam.

(60)

Glede na navedeno se začasno šteje, da so bila vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe izpolnjena ter da je treba uvoz iz Rusije in Turčije proučiti kumulativno.

3.2   Obseg dampinškega uvoza

(61)

Obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz zadevnih držav na trg Unije se je v obravnavanem obdobju povečal za 46 %. Natančneje, uvoz se je v letu 2009 zmanjšal za 31 %, nato pa se je v letu 2010 zelo povečal, in sicer za 89 odstotnih točk, čemur je sledilo manjše zmanjšanje za približno 12 odstotnih točk v OP. Obseg dampinškega uvoza v OP je bil 2 935 ton.

Tabela 2

Dampinški uvoz iz zadevnih držav

 

2008

2009

2010

OP

Enote (v tonah)

2 009

1 392

3 174

2 935

Indeks (2008 = 100)

100

69

158

146

Tržni delež

2 %

3 %

6 %

5 %

Vir: Eurostat.

3.3   Tržni delež dampinškega uvoza

(62)

Ustrezni tržni delež dampinškega uvoza iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju več kot podvojil, saj se je povečal z 2 % na 5 %.

3.4   Cene

(a)   Razvoj cen

(63)

V naslednji tabeli je prikazana povprečna cena dampinškega uvoza iz zadevnih držav na meji Unije brez plačane dajatve, in sicer po Eurostatovih podatkih. V obravnavanem obdobju je bila povprečna cena uvoza iz zadevnih držav na splošno ustaljena pri 1 961 EUR na tono, razen v letu 2010, ko se je znižala za približno 150 EUR.

Tabela 3

Povprečne cene dampinškega uvoza

 

2008

2009

2010

OP

Povprečne prodajne cene na tono

1 961

1 936

1 788

1 961

Indeks (2008 = 100)

100

99

91

100

Vir: Eurostat.

(b)   Nelojalno nižanje cen

(64)

Primerjava cen posameznih vrst izdelka je bila opravljena med prodajnimi cenami sodelujočih turških proizvajalcev izvoznikov in prodajnimi cenami vzorčenih proizvajalcev Unije v Uniji. Ker ruski izvozniki niso sodelovali v preiskavi, so bile za izračun nelojalnega nižanja cen uporabljene povprečne cene CIF iz Eurostatovih podatkov in povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije v Uniji. V zvezi z obema zadevnima državama so bile po potrebi uporabljene prilagoditve, da bi se upoštevali raven trgovanja in stroški, nastali po uvozu, vključno s carino v primeru Rusije.

(65)

Primerjava je pokazala, da je v OP zadevni dampinški izdelek s poreklom iz zadevnih držav, ki se prodaja v Uniji, nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za približno 30 %.

4.   Položaj industrije Unije

(66)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in kazalnikov, ki so vplivali na položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(67)

Kot je pojasnjeno zgoraj, je Komisija uporabila vzorčenje proizvajalcev Unije. Za analizo škode so bili določeni škodni kazalniki na naslednjih dveh ravneh:

makroekonomski elementi (proizvodnja, zmogljivost, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, cene, višina stopenj dampinga in okrevanje od učinkov preteklega dampinga) so bili ocenjeni na ravni celotne proizvodnje Unije, in sicer na podlagi informacij, pridobljenih od sodelujočih proizvajalcev, za druge proizvajalce Unije pa na podlagi ocene, ki je temeljila na podatkih iz pritožbe,

analiza mikroekonomskih elementov (zaloge, plače, dobičkonosnost, donosnost naložb, denarni tok ter zmožnost zbiranja kapitala in možnosti za naložbe) je bila opravljena za vzorčene proizvajalce Unije na podlagi njihovih informacij.

4.1   Makroekonomski elementi

(a)   Proizvodnja

(68)

Proizvodnja Unije se je med letom 2008 in OP zmanjšala za 44 %. Natančneje, v letu 2009 se je zmanjšala za 47 %, v letu 2010 še za 2 odstotni točki, nato pa se je malce povečala, za 5 odstotnih točk v OP, ko je obsegala 53 653 ton.

Tabela 4

Proizvodnja

 

2008

2009

2010

OP

Enote (v tonah)

95 079

49 917

48 017

53 653

Indeks (2008 = 100)

100

53

51

56

Vir: izpolnjeni vprašalniki in pritožba.

(b)   Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(69)

Proizvodna zmogljivost proizvajalcev Unije je bila v celotnem obravnavanem obdobju ustaljena in je obsegala 179 912 ton.

Tabela 5

Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost

 

2008

2009

2010

OP

Enote (v tonah)

179 912

179 912

179 912

179 912

Indeks (2008 = 100)

100

100

100

100

Stopnja izkoriščenosti

53 %

28 %

27 %

30 %

Indeks (2008 = 100)

100

53

51

56

Vir: izpolnjeni vprašalniki in pritožba.

(70)

Izkoriščenost zmogljivosti je v letu 2008 obsegala 53 %, v letu 2009 se je zmanjšala na 28 %, v letu 2010 na 27 %, v OP pa se je malce povečala, in sicer na 30 %. Razvoj stopnje izkoriščenosti jasno kaže gibanje proizvodnje, medtem ko je bila zmogljivost ustaljena.

(c)   Obseg prodaje

(71)

Obseg prodaje proizvajalcev Unije nepovezanim strankam na trgu Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 38 %. Prodaja se je v letu 2009 zmanjšala za 45 % in ostala na tej ravni v letu 2010, v OP pa se je malce povečala, in sicer za 7 odstotnih točk. V OP je prodaja v Uniji obsegala 42 379 ton.

Tabela 6

Prodaja v Uniji

 

2008

2009

2010

OP

Enote (v tonah)

68 870

37 649

37 890

42 379

Indeks (2008 = 100)

100

55

55

62

Vir: izpolnjeni vprašalniki in pritožba.

(d)   Tržni delež

(72)

Tržni delež proizvajalcev Unije je bil v obravnavanem obdobju sorazmerno ustaljen, v OP pa se je celo povečal na 72 %. Povečanje tržnega deleža je posledica tega, da se je obseg prodaje proizvajalcev Unije zmanjšal malo manj kot potrošnja v tem obdobju.

Tabela 7

Tržni delež proizvajalcev Unije

 

2008

2009

2010

OP

Tržni delež

70 %

68 %

69 %

72 %

Indeks (2008 = 100)

100

97

98

103

Vir: izpolnjeni vprašalniki, pritožba in Eurostat.

(e)   Rast

(73)

Ker se je potrošnja med letom 2008 in OP zmanjšala za 40 %, se sklene, da proizvajalci Unije niso mogli izkoristiti rasti trga.

(f)   Zaposlenost

(74)

Stopnja zaposlenosti proizvajalcev Unije se je med letom 2008 in OP zmanjšala za 18 %. Natančneje, število zaposlenih se je precej zmanjšalo, in sicer z 982 v letu 2008 na 824 v letu 2009 oziroma za 16 %, v letu 2010 je ostalo približno na tej ravni, v OP pa se je dodatno zmanjšalo na 801.

Tabela 8

Zaposlenost

 

2008

2009

2010

OP

Enote (število oseb)

982

824

833

801

Indeks (2008 = 100)

100

84

85

82

Vir: izpolnjeni vprašalniki in pritožba.

(g)   Produktivnost

(75)

Produktivnost delovne sile proizvajalcev Unije, merjena s proizvodnjo (v tonah) na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 31 %. To je posledica dejstva, da se je proizvodnja zmanjšala hitreje kot stopnja zaposlenosti.

Tabela 9

Produktivnost

 

2008

2009

2010

OP

Enote (v tonah na zaposlenega)

194

121

115

134

Indeks (2008 = 100)

100

63

60

69

Vir: izpolnjeni vprašalniki in pritožba.

(h)   Prodajne cene

(76)

Letne povprečne prodajne cene proizvajalcev Unije za nepovezane stranke na trgu EU so se v obravnavanem obdobju znižale za več kot 10 %. Natančneje, povprečne cene so se v letu 2009 najprej zvišale za približno 12 %, v letu 2010 pa so strmo padle za 23 odstotnih točk in v OP ostale na tej ravni. V OP je bila povprečna cena proizvajalcev Unije 3 096 EUR na tono.

Tabela 10

Povprečne cene proizvajalcev Unije

 

2008

2009

2010

OP

Enote (v EUR/tono)

3 489

3 911

3 116

3 096

Indeks (2008 = 100)

100

112

89

89

Vir: izpolnjeni vprašalniki in pritožba.

(77)

Kot je navedeno zgoraj, so bile prodajne cene industrije Unije nelojalno znižane zaradi dampinškega uvoza iz Rusije in Turčije.

(i)   Višina stopnje dampinga in okrevanje po preteklem dampingu

(78)

Glede na obseg, tržni delež in cene uvoza iz Rusije in Turčije učinka dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije ni mogoče šteti za zanemarljivega. Pomembno je poudariti, da protidampinški ukrepi veljajo za osem držav, kot je navedeno v uvodni izjavi (16). Ker se je v obdobju, na katero se nanaša ta preiskava, prodaja industrije Unije zmanjšala in je utrpela izgubo, ni mogoče ugotoviti okrevanja po preteklem dampingu, zato velja, da je proizvodnja Unije še dovzetna za škodljive učinke kakršnega koli dampinškega uvoza na trg Unije.

4.2   Mikroekonomski elementi

(a)   Zaloge

(79)

Raven končnih zalog vzorčenih proizvajalcev Unije se je med letom 2008 in OP znižala za 18 %. Natančneje, zaloge so se v letu 2009 malce povečale, in sicer za 2 %, v letu 2010 so se zmanjšale za 13 odstotnih točk, v OP pa še za dodatnih 7 odstotnih točk. V OP so končne zaloge vzorčenih proizvajalcev Unije obsegale 5 338 ton.

Tabela 11

Končne zaloge

Vzorec

2008

2009

2010

OP

Enota (v tonah)

6 526

6 661

5 822

5 338

Indeks (2008 = 100)

100

102

89

82

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(b)   Plače

(80)

Med letom 2008 in OP so se letni stroški dela znižali za 10 %. Natančneje, stroški dela so se v letu 2009 precej znižali, in sicer za skoraj 20 % (kar ustreza zmanjšanju zaposlenosti), v letu 2010 so se povečali za 4 odstotne točke, v OP pa še za dodatnih 5 odstotnih točk.

Tabela 12

Letni stroški dela

Vzorec

2008

2009

2010

OP

Enote (v EUR)

26 412 013

21 500 757

22 490 982

23 860 803

Indeks (2008 = 100)

100

81

85

90

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(c)   Dobičkonosnost in donosnost naložb

(81)

Dobičkonosnost prodaje podobnega izdelka vzorčenih proizvajalcev nepovezanim strankam na trgu Unije, izražena kot odstotni delež neto prodaje, se je v obravnavanem obdobju zmanjšala z zdravega dobička do precejšnje izgube. Natančneje, dobiček se je zmanjšal z 9,6 % v letu 2008 na –1,2 % v letu 2009, v letu 2010 pa se je še poslabšal in padel na –7,8 %. Razmere so se malce izboljšale v OP, ko je bila izguba –7,0 %.

Tabela 13

Dobičkonosnost in donosnost naložb

Vzorec

2008

2009

2010

OP

Dobičkonosnost prodaje v Uniji

9,6 %

–1,2 %

–7,8 %

–7,0 %

Indeks (2008 = 100)

100

–12

–81

–73

Donosnost naložb

23,9 %

–1,7 %

–9,4 %

–10,6 %

Indeks (2008 = 100)

100

–7

–39

–44

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(82)

Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, se je na splošno razvijala podobno kot dobičkonosnost.

(d)   Denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala

(83)

Neto denarni tok iz poslovanja je bil leta 2008 pozitiven in je obsegal 9,3 milijona EUR. Leta 2009 se je malce izboljšal, in sicer na 9,8 milijona EUR, vendar se je v letu 2010 poslabšal in padel na samo 1,5 milijona EUR, v OP pa je dosegel negativno vrednost –4,6 milijona EUR.

(84)

Ni bilo dokazov, da bi imela industrija Unije težave pri zbiranju kapitala, predvsem zato, ker so nekateri proizvajalci vključeni v večje skupine.

Tabela 14

Denarni tok

Vzorec

2008

2009

2010

OP

Enote (v EUR)

9 279 264

9 851 842

1 470 524

–4 662 347

Indeks (2008 = 100)

100

106

16

–50

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

(e)   Naložbe

(85)

Letne naložbe vzorčenih družb v proizvodnjo podobnega izdelka so se v obravnavanem obdobju nenehno zmanjševale. Najbolj so se zmanjšale v letu 2009, in sicer za 32 %, v letu 2010 so se zmanjšale še za 25 odstotnih točk, v OP pa še za 8 odstotnih točk. V celoti so se letne naložbe zmanjšale z 8,3 milijona EUR v letu 2008 na 2,9 milijona EUR v OP.

Tabela 15

Neto naložbe

Vzorec

2008

2009

2010

OP

Enote (v EUR)

8 309 731

5 658 145

3 579 323

2 946 383

Indeks (2008 = 100)

100

68

43

35

Vir: izpolnjeni vprašalniki.

5.   Sklep o škodi

(86)

Analiza makroekonomskih podatkov kaže, da sta se proizvodnja in prodaja proizvajalcev Unije v obravnavanem obdobju precej zmanjšali. To je sovpadlo z zmanjšanjem povpraševanja na trgu Unije, zato se je malce povečal tržni delež industrije Unije. Izkoriščenost zmogljivosti se je zmanjšala z že tako nizkih 53 % v letu 2008 na kar 30 % v OP. Tudi zaposlenost se je zmanjšala, in sicer za 18 %.

(87)

Hkrati je iz zadevnih mikroekonomskih kazalnikov razvidno jasno poslabšanje gospodarskega položaja vzorčenih proizvajalcev Unije. Iz razvoja cen, dobičkonosnosti in donosnosti naložb so razvidne močno negativne razmere, saj so bile v letu 2008 na zdravi ravni, v OP pa so bile izgube že precejšnje. Močno se je poslabšal tudi denarni tok.

(88)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

E.   VZROČNA ZVEZA

1.   Uvod

(89)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali je dampinški uvoz industriji Unije povzročil tolikšno škodo, da se ta lahko opredeli kot znatna. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročili škodo industriji Unije, za zagotovitev, da se morebitna škoda zaradi teh drugih dejavnikov ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

2.   Učinek dampinškega uvoza

(90)

Med letom 2008 in OP se je obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka na trgu, ki se je skrčil za 40 %, povečal za 46 %, zaradi česar se je njegov tržni delež povečal z 2 % na 5 %.

(91)

To povečanje dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju je sovpadalo s padajočim trendom vseh kazalnikov škode za industrijo Unije razen tržnega deleža. Industrija Unije je izgubila 38 % prodaje v Uniji, prodajne cene pa so se zaradi pritiska cenejšega dampinškega uvoza na cene na trgu Unije znižale za 11 %.

(92)

Industrija Unije ob občutnem nelojalnem nižanju cen ni mogla pokriti povišanih stroškov proizvodnje, zaradi česar so se stopnje dobičkonosnosti v OP znižale in postale negativne.

(93)

Glede na navedeno se začasno sklene, da cenejši dampinški uvoz iz Rusije in Turčije povzroča znatno škodo industriji Unije.

3.   Učinek drugih dejavnikov

3.1   Uvoz iz drugih tretjih držav

(94)

V obravnavanem obdobju je bil uvoz iz drugih tretjih držav precejšen, vključno z državami, za katere veljajo protidampinški ukrepi. Skupni tržni delež uvoza iz drugih držav, razen Rusije in Turčije, se je med letom 2008 in OP zmanjšal z 28 % na 23 %.

(95)

V naslednji tabeli je na podlagi Eurostatovih podatkov prikazan razvoj obsega uvoza, cen in tržnih deležev držav, za katere veljajo protidampinški ukrepi, in drugih tretjih držav.

Tabela 16

Uvoz iz drugih držav

Država

 

2008

2009

2010

OP

Države, za katere veljajo protidampinški ukrepi

Obseg (v tonah)

20 614

13 286

9 721

9 784

 

Tržni delež (v %)

21

24

18

17

 

Povp. cena (v EUR)

1 639

1 749

1 468

1 563

Druge tretje države

Obseg (v tonah)

6 705

2 844

4 093

3 608

 

Tržni delež (v %)

7

5

7

6

 

Povp. cena (v EUR)

2 279

2 962

2 319

2 925

Vse tretje države skupaj, razen Rusije in Turčije

Obseg (v tonah)

27 319

16 131

13 814

13 392

 

Tržni delež (v %)

28

29

25

23

 

Povp. cena (v EUR)

1 796

1 963

1 720

1 930

(96)

Kot je navedeno v zgornji tabeli, je uvoz iz osmih držav, za katere veljajo protidampinški ukrepi, še naprej prodiral na trg Unije, čeprav se je njihov tržni delež zmanjšal z 21 % v letu 2008 na 17 % v OP. Povprečne cene navedenega uvoza so na splošno nižje od cen dampinškega uvoza iz zadevnih držav. Seveda so v zgornji tabeli, ki temelji na Eurostatovih podatkih, navedene povprečne cene CIF pred dajatvami. Tudi če se upošteva protidampinška dajatev, so cene navedenega uvoza še vedno nizke in primerljive s cenami ruskega in turškega uvoza ter precej nižje od povprečnih cen proizvajalcev Unije.

(97)

Vendar se priznava, da obstaja precej različnih vrst izdelka v preiskavi in da primerjava skupnih povprečnih cen morda ni pomemben kazalnik. Hkrati velja, da se z veljavnimi protidampinškimi ukrepi odpravljajo škodljivi učinki navedenega uvoza.

(98)

Glede na to in glede na zmanjševanje tržnega deleža uvoza iz držav, za katere veljajo ukrepi, se začasno sklene, da kakršen koli negativni učinek tega cenejšega uvoza ni tolikšen, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(99)

Tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju malce zmanjšal, in sicer s 7 % v letu 2008 na 6 % v OP. Povprečne cene navedenega uvoza so na splošno višje od cen dampinškega uvoza iz zadevnih držav, vendar malo nižje od povprečnih cen proizvajalcev Unije.

(100)

Čeprav primerjave skupnih povprečnih cen zaradi različnosti vrst izdelka ni mogoče šteti za pomemben kazalnik, se glede na zmanjševanje navedenega uvoza začasno sklene, da kakršen koli negativni učinek uvoza iz drugih tretjih držav tudi ni tolikšen, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz zadevnih držav in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

3.2   Vpliv krčenja trga in gospodarske krize

(101)

Finančna in gospodarska kriza v letih 2008/2009 je najverjetnejši vzrok za zmanjšanje potrošnje pribora (fitingov) za cevi. Potrošnja se je med letoma 2008 in 2009 zmanjšala za več kot 40 % in je ostala na tako nizki ravni do konca obravnavanega obdobja (čeprav se je v OP malce povečala). Glede na to, da stalni stroški obsegajo do 40 % proizvodnih stroškov proizvajalcev Unije, se zaradi zmanjšanega povpraševanja, prodaje in proizvodnje precej zvišajo proizvodni stroški na enoto. To seveda pomembno vpliva na dobičkonosnost industrije Unije.

(102)

Ob priznavanju, da bi zmanjšanje proizvodnje lahko vplivalo na položaj industrije Unije, zlasti v letu 2009 (ko je dejansko prišlo do zmanjšanja), je mogoče razumno pričakovati, da bi industrija Unije v običajnih razmerah lahko dvignila svoje cene vsaj srednje- in dolgoročno ter v naslednjih letih pokrila zvišanje stroškov. Vendar se to ni zgodilo, kot je razvidno iz znižanja cen Unije, kot vzrok za to pa se šteje znatno nelojalno nižanje cen zaradi dampinškega uvoza.

(103)

Ob upoštevanju navedenih okoliščin se začasno sklene, da kakršen koli negativni učinek zmanjšanja povpraševanja ni tolikšen, da bi prekinil vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz Rusije in Turčije.

4.   Sklep o vzročni zvezi

(104)

Sklene se, da je dampinški uvoz iz Rusije in Turčije povzročil znatno škodo industriji Unije.

(105)

Analizirani so bili tudi drugi dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da uvoz iz drugih tretjih držav, vključno z državami, za katere veljajo protidampinški ukrepi, in vpliv zmanjšanega povpraševanja, čeprav sta mogoče prispevala k škodi, nista prekinila vzročne zveze.

(106)

Na podlagi zgornje analize, pri kateri so bili vsi znani dejavniki, ki vplivajo na položaj industrije Unije, ustrezno ločeni od škodljivega učinka dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je uvoz iz zadevnih držav industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

F.   INTERES UNIJE

(107)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali kljub začasnemu sklepu o škodljivem dampingu obstajajo tehtni razlogi za sklep, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na presoji vseh raznovrstnih vključenih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka.

1.   Interes industrije Unije

(108)

Pričakuje se, da bo uvedba ukrepov ublažila padanje cen in izgube ter da se bodo prodajne cene industrije Unije začele zviševati, s čimer bi se precej izboljšal njen finančni položaj.

(109)

Po drugi strani se bo finančni položaj industrije Unije najverjetneje še naprej slabšal, če se protidampinški ukrepi ne uvedejo. V tem primeru bi industrija Unije lahko izgubila tržni delež, saj ne zmore slediti tržnim cenam, ki jih določa dampinški uvoz iz zadevnih držav. Verjetni učinki bi vključevali nepotrebno zniževanje stroškov in zaprtje proizvodnih obratov v Uniji, zaradi česar bi bilo izgubljenih precej delovnih mest.

(110)

Ob upoštevanju navedenih dejavnikov se začasno sklene, da je uvedba protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije.

2.   Interes nepovezanih uvoznikov v Uniji

(111)

Kot je navedeno zgoraj, sta samo dva nepovezana uvoznika v celoti sodelovala v tej preiskavi in predložila izpolnjen vprašalnik. Z nadaljnjo prodajo zadevnega izdelka je bil povezan le majhen delež prometa teh dveh uvoznikov. Zato bo učinek ukrepov verjetno minimalen.

3.   Interes uporabnikov

(112)

V tem postopku so sodelovali štirje uporabniki, ki so predložili izpolnjen vprašalnik. Nihče od njih ne uvaža zadevnega izdelka iz zadevnih držav in vsi so navedli, da učinek ukrepov, če bi ga ti sploh imeli, ne bi bil pomemben.

(113)

Ker se ni javil noben uporabnik, ki bi uvažal iz zadevnih držav, in ni bilo informacij o nasprotnem, se lahko začasno sklene, da bo učinek ukrepov na dobičkonosnost in gospodarske razmere industrije uporabnikov precej omejen.

4.   Sklepna ugotovitev o interesu Unije

(114)

Mogoče je sklepati, da bi industrija Unije z uvedbo ukrepov za dampinški uvoz zadevnega izdelka iz Rusije in Turčije po pričakovanjih lahko izboljšala svoj položaj s povečanjem obsega prodaje, zvišanjem prodajnih cen in večjim dobičkom. Sicer so mogoči nekateri negativni učinki v obliki zvišanja stroškov za nekatere uvoznike, vendar bodo ti učinki verjetno omejeni.

(115)

Dva sodelujoča turška izvoznika sta trdila, da bi bil z uvedbo ukrepov zoper majhno državo izvoznico, kot je Turčija, ves trg Unije dejansko prepuščen nekaj proizvajalcem, kar bi negativno vplivalo na konkurenčno okolje.

(116)

V zvezi s tem se opozarja, da protidampinška dajatev praviloma ni namenjena prepovedi in ustavitvi trgovinskih tokov iz držav v preiskavi. Ukrepi naj bi zagotovili enake pogoje udeležencem na trgu. Hkrati je pomemben podatek, da je na trgu Unije več kot 20 evropskih proizvajalcev, uvoz iz drugih tretjih držav pa je precejšen. Zato se pridržki glede konkurenčnega okolja na trgu Unije ne zdijo utemeljeni.

(117)

Glede na navedeno se začasno sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Rusije in Turčije.

G.   ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(118)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Rusije in Turčije, da se prepreči nadaljnja škoda industriji Unije zaradi dampinškega uvoza.

1.   Stopnja odprave škode

(119)

Treba bi bilo določiti raven začasnih ukrepov za uvoz s poreklom iz zadevnih držav, ki bo zadostna za odpravo dampinga, ne preseže pa se stopnja škode, povzročene Uniji zaradi dampinškega uvoza. Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se šteje, da morajo kakršni koli ukrepi industriji Unije omogočiti, da pokrije stroške proizvodnje in na splošno doseže dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko dosegla v običajnih konkurenčnih razmerah, tj. če ni dampinškega uvoza.

(120)

Ker so ugotovljene stopnje nelojalnega nižanja cen v vseh primerih višje od zadevnih stopenj dampinga in je imela industrija Unije v OP izgubo, bi bila kakršna koli izračunana stopnja odprave škode kot taka v vsakem primeru višja. Zato se je štelo, da podroben izračun stopenj škode ni potreben.

2.   Začasni ukrepi

(121)

Glede na navedeno in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se šteje, da je treba za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Rusije in Turčije uvesti začasno protidampinško dajatev na ravni nižjih od ugotovljenih stopenj dampinga ali odprave škode v skladu s pravilom nižje dajatve, kar je v vseh primerih stopnja dampinga.

(122)

Ker ruski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, je bila stopnja dampinga na ravni države za Rusijo izračunana, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (21) do 31.

(123)

Ker se je raven sodelovanja štela za sorazmerno nizko, je za Turčijo preostala stopnja dampinga temeljila na razumni metodi, po kateri je stopnja višja od najvišje posamezne stopnje treh sodelujočih družb, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (49).

(124)

Na podlagi navedenega so predlagane stopnje dajatve, kot sledi:

Država

Družba

Začasna protidampinška dajatev

Rusija

Vse družbe

23,8 %

Turčija

RSA

9,6 %

 

Sardogan

2,9 %

 

Unifit

12,1 %

 

Vse druge družbe

16,7 %

(125)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato ustrezajo razmeram, ugotovljenim v navedeni preiskavi v zvezi s temi družbami. Te stopnje dajatve (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki velja za „vse druge družbe“) tako veljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevnih držav, ki jih proizvedejo družbe in torej posamezne navedene pravne osebe. Za uvožene izdelke, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni izrecno navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ni mogoče uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki velja za „vse druge družbe“.

(126)

Vse zahtevke za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) bi bilo treba takoj poslati Komisiji (4) z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače prodaje in izvoza, povezani na primer s tako spremembo imena ali proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobljenim seznamom družb, upravičenih do individualnih stopenj dajatve.

(127)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja protidampinške dajatve bi bilo treba stopnjo dajatve za vse preostale družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

H.   KONČNA DOLOČBA

(128)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba opredeliti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku postopka, pisno izrazijo stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega bi bilo treba poudariti, da so ugotovitve o uvedbi dajatev iz te uredbe začasne in jih bo za določitev kakršnih koli dokončnih ukrepov morda treba znova proučiti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se začasna protidampinška dajatev na uvoz pribora (fitingov) za cevi (brez litih fitingov, prirobnic in fitingov z navojem) iz železa ali jekla (razen nerjavnega jekla) z največjim zunanjim premerom do vključno 609,6 mm, vrste, ki se uporablja za varjenje ali druge namene, trenutno uvrščenega pod oznake ex 7307 93 11, ex 7307 93 19 in ex 7307 99 80 (oznake TARIC 7307931191, 7307931193, 7307931194, 7307931195, 7307931199, 7307931991, 7307931993, 7307931994, 7307931995, 7307931999, 7307998092, 7307998093, 7307998094, 7307998095 in 7307998098) s poreklom iz Rusije in Turčije.

2.   Stopnja začasne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Unije pred plačilom dajatve za izdelke iz odstavka 1, ki jih proizvajajo naslednje družbe, je:

Država

Družba

Začasna protidampinška dajatev

Dodatna oznaka TARIC

Rusija

Vse družbe

23,8 %

Turčija

RSA Tesisat Malzemeleri San ve Ticaret AȘ, Küçükköy, Istanbul

9,6 %

B295

 

SARDOĞAN Endüstri ve Ticaret, Kurtköy Pendik, Istanbul

2,9 %

B296

 

UNIFIT Boru Baglanti Elemanlari Ltd. Sti, Tuzla, Istanbul

12,1 %

B297

 

Vse druge družbe

16,7 %

B999

3.   Sprostitev izdelka iz odstavka 1 v prosti promet v Uniji je pogojena z varščino, ki je enaka znesku začasne dajatve.

4.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

Brez poseganja v člen 20 Uredbe (ES) št. 1225/2009 lahko zainteresirane strani v enem mesecu od začetka veljavnosti te uredbe zahtevajo razkritje poglavitnih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba, ter pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za ustno zaslišanje pred Komisijo.

V skladu s členom 21(4) Uredbe (ES) št. 1225/2009 lahko zadevne strani predložijo pripombe o uporabi te uredbe v enem mesecu od začetka njene veljavnosti.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 te uredbe se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. julija 2012

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  UL C 320, 1.11.2011, str. 4.

(3)  UL L 275, 16.10.2008, str. 18, in UL L 233, 4.9.2009, str. 1.

(4)  

European Commission

Directorate-General for Trade

Direction H

Office Nerv 105

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


Top