30.3.2012

SL

Uradni list Evropske unije

L 92/4

---

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 282/2012

z dne 28. marca 2012

o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode

(kodificirano besedilo)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) in zlasti člena 43(a), (d), (f) in (j), člena 47(2), člena 134, člena 143(b), člena 148, člena 161(3), člena 171 in člena 172(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (2) in zlasti členov 37 in 38 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1216/2009 z dne 30. novembra 2009 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (3), in zlasti člena 4(4), člena 6(4), člena 7(3) in člena 11(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (4) in zlasti člena 25 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (5), in zlasti člena 142(c) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o vzpostavitvi kmetijsko-monetarne ureditve za evro (6) in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Uredba Komisije (EGS) št. 2220/85 z dne 22. julija 1985 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (7) je bila večkrat (8) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)	Številne določbe v kmetijskih uredbah Unije zahtevajo varščino, da se zagotovi plačilo zapadlega zneska, če obveznost ni izpolnjena. Po izkušnjah se ta zahteva v praksi razlaga zelo različno. Da bi se izognili neenakim konkurenčnim pogojem je treba natančneje opredeliti to zahtevo.

(3)	Določiti je treba zlasti obliko varščine.

(4)

Številne določbe v kmetijskih uredbah Unije določajo, da se dana varščina zaseže, če je kršena katera od zajamčenih obveznosti, ne da bi pri tem razlikovali med kršitvami primarnih in sekundarnih ali podrejenih obveznosti. V korist pravičnosti je, da se razlikuje med posledicami kršitve primarne obveznosti in posledicami kršitve sekundarne ali podrejene obveznosti. Treba je zlasti zagotoviti določbe, kjer je to dovoljeno, da se zaseže samo del varščine, ko je primarna obveznost dejansko izpolnjena, vendar je končni rok za izpolnitev zelo malo prekoračen, ali pa ko ni izpolnjena sekundarna ali podrejena obveznost.

(5)	Ne bi se smelo razlikovati med posledicami neizpolnitve obveznosti glede na to, ali je bilo prejeto predplačilo ali ne. Varščine, dane za predplačila, naj bi urejala posebna pravila.

(6)

Stroški za položitev varščine, ki jih imata stranka, ki daje varščino, in pristojni organ, so lahko nesorazmerni z zneskom, katerega plačilo varščina jamči, če je ta znesek pod določenim limitom. Pristojni organi bi morali zato imeti pravico, da odstopijo od zahteve za varščino, če je ta znesek pod določenim limitom. Pristojni organ bi moral biti potem pooblaščen, da odstopi od zahteve za varščino, kjer je zaradi narave pogodbene stranke, ki bi morala izpolniti to zahtevo, to nepotrebno.

(7)	Pristojni organ bi moral imeti pravico zavrniti ponujeno varščino, če meni, da je nezadovoljiva.

(8)	Treba bi bilo določiti rok za predložitev dokazov, potrebnih za sprostitev zavarovanega zneska, če tak rok ni določen drugje.

(9)	V zvezi s tečajem, ki naj se uporablja za preračunavanje zavarovanega zneska, izraženega v eurih, v nacionalno valuto, bi bilo treba opredeliti operativni dogodek iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2799/98 v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1913/2006 (9).

(10)	Treba bi bilo določiti postopek, ki sledi zasegu varščine.

(11)	Komisija bi morala biti usposobljena, da spremlja izvajanje določb o varščinah.

(12)	Ta uredba določa pravila, ki naj se uporabljajo na splošno v vseh sektorjih in za vse proizvode, razen če zakonodaja Unije za določen sektor ne določa drugačnih pravil.

(13)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov in so bili posredovani v vednost drugim pristojnim odborom –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN DEFINICIJE

Člen 1

Ta uredba določa pravila glede varščin, ki jih je treba zagotavljati ali v okviru naslednjih uredb ali drugih uredb ki so bile sprejete na njihovi podlagi, razen če so s temi uredbami določena druga pravila:

(a)	uredbe, ki določajo skupne ureditve trgov za nekatere kmetijske proizvode: — Uredba (ES) št. 104/2000 (ribiški proizvodi in proizvodi iz ribogojstva); — Uredba (ES) št. 1234/2007 (Uredba o enotni SUT);

(b)	Uredba (ES) št. 73/2009 (sheme neposrednih podpor);

(c)	Uredba (ES) št. 1216/2009 (trgovinski režimi, ki se uporabljajo za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov).

Člen 2

Ta uredba se uporablja v vseh primerih, v katerih uredbe iz člena 1 določajo varščino, kot je opredeljeno v členu 3, ne glede na to, ali se uporablja izraz „varščina“ ali ne.

Ta uredba se ne uporablja za instrumente zavarovanja, dane za zagotovitev plačila uvoznih in izvoznih dajatev iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (10).

Člen 3

V tej uredbi se uporabljajo naslednji izrazi:

(a)	„varščina“ pomeni zagotovilo, da bo plačan ali zasežen znesek v korist pristojnega organa, če ne bo izpolnjena določena obveznost;

(b)	„globalna varščina“ pomeni varščino, ki se da pristojnemu organu in s katero se zagotovi izpolnitev več kakor ene obveznosti;

(c)	„obveznost“ pomeni zahtevo ali skupek zahtev, določenih v uredbi, da se izvede ali opusti izpolnitev dejanja;

(d)	„pristojni organ“ pomeni organ, pooblaščen, da sprejme varščino, ali ki odloča v skladu z ustrezno uredbo o tem, ali je treba varščino sprostiti ali zaseči.

POGLAVJE II

ZAHTEVA ZA VARŠČINO

Člen 4

Varščino daje stranka ali v imenu stranke, ki je odgovorna za plačilo zapadlega zneska, če neka obveznost ni izpolnjena.

Člen 5

1.   Pristojni organ lahko odstopi od zahteve za varščino, če je vrednost zavarovanega zneska nižja od 500 eurov.

2.   Če se uporablja odstavek 1, mora zadevna stranka pisno zagotoviti plačilo zneska, enakega tistemu, ki bi ga morala plačati, če bi dala varščino in bi bila ta varščina naknadno delno ali v celoti zasežena.

Člen 6

Pristojni organ lahko odstopi od zahteve za varščino, kadar je stranka, ki mora izpolniti obveznost:

(a)	javni organ, ki je odgovoren za izvajanje nalog javne uprave, ali

(b)	zasebni organ, ki izvaja naloge iz točke (a) pod državnim nadzorom.

POGLAVJE III

OBLIKA VARŠČIN

Člen 7

1.   Varščina se lahko da:

(a)	z gotovinskim pologom, kakor je določeno v členih 12 in 13, in/ali

(b)	s porokom, kakor je določeno v členu 15(1).

2.   Pristojni organ presoja o tem, ali bo varščina dana:

(a)	s hipoteko in/ali

(b)	z zastavo gotovinskega pologa v banki in/ali

(c)	z zastavo priznanih terjatev do javnega organa ali javnih sredstev, ki so zapadle in so plačljive in do katerih nima nobena druga terjatev prednosti, in/ali

(d)	z zastavo vrednostnih papirjev, ki so unovčljivi v državi članici pod pogojem, da jih je ta država članica izdala ali jamči zanje, in/ali

(e)	z zastavo obveznic, ki so jih izdala združenja za hipotekarna posojila in kotirajo na borzi vrednostnih papirjev ter se prodajajo na odprtem trgu, pod pogojem, da je njihova boniteta enaka državnim obveznicam.

3.   Pristojni organ lahko določi dodatne pogoje za sprejem vrednostnih papirjev iz odstavka 2.

Člen 8

Pristojni organ lahko zavrne sprejem ali zahteva nadomestitev vsake varščine, če meni, da je neprimerna ali nezadovoljiva, ali če varščina ne daje kritja za dovolj dolgo obdobje.

Člen 9

1.   Sredstva, obremenjena s hipoteko skladno s členom 7(2)(a), ali vrednostni papirji ali obveznice, zastavljene v skladu s členom 7(2)(d) in (e), imajo med dano varščino prodajno vrednost v višini najmanj 115 % vrednosti zahtevane varščine.

Pristojni organ lahko sprejme varščino v oblikah, navedenih v členu 7(2)(a), (d) ali (e), samo če se stranka, ki jo daje, pisno zaveže, da ponudi dodatno varščino ali da nadomesti originalno varščino, če bi bila prodajna vrednost določenih sredstev, vrednostnih papirjev ali obveznic tri mesece pod 105 % vrednosti zahtevane varščine. Takšna pisna zaveza ni potrebna, če to predvideva nacionalna zakonodaja. Pristojni organ redno nadzira vrednost takšnih sredstev, vrednostnih papirjev ali obveznic.

2.   Prodajno vrednost varščine iz člena 7(2)(a), (d) in (e) oceni pristojni organ in pri tem upošteva stroške prodaje.

Prodajna vrednost vrednostnih papirjev ali obveznic se oceni na podlagi zadnje razpoložljive kotacije.

Stranka, ki daje varščino, priskrbi na zahtevo pristojnega organa dokazilo o prodajni vrednosti.

Člen 10

1.   Vsaka varščina se lahko nadomesti z drugo.

Vendar je potreben dogovor s pristojnim organom v naslednjih primerih:

(a)	kadar je bila originalna varščina zasežena, vendar še ni bila unovčena, ali

(b)	kadar je nadomestna varščina take vrste, kakor je navedena v členu 7(2).

2.   Globalna varščina se lahko nadomesti z drugo globalno varščino pod pogojem, da nova globalna varščina krije vsaj tisti del originalne globalne varščine, ki je bila prenesena ob nadomestitvi zaradi izpolnitve ene ali več še neizpolnjenih obveznosti.

Člen 11

1.   Vsaka varščina iz člena 1 je izražena v eurih.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1, kadar znesek varščine sprejme država članica, ki ne spada v območje eura, v nacionalni valuti, se znesek varščine v eurih preračuna v nacionalno valuto te države v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1913/2006. Obveznost, ki ustreza varščini, in znesek, ki se upošteva ob nepravilnosti ali neizpolnjevanju obveznosti, ostaneta v eurih.

Člen 12

Pri nakazilu gotovine se varščina ne prizna do takrat, dokler pristojni organ ni prepričan, da lahko razpolaga z ustreznim zneskom.

Člen 13

1.   Ček na znesek, katerega plačilo jamči finančna ustanova, ki jo je priznal pristojni organ države članice, se obravnava kot gotovinski polog. Pristojni organ lahko unovči takšen ček šele ob koncu roka njegove veljavnosti.

2.   Ček, razen tistega iz odstavka 1, predstavlja varščino šele takrat, ko je pristojni organ prepričan, da lahko razpolaga z zneskom.

3.   Vse stroške finančne ustanove nosi stranka, ki daje varščino.

Člen 14

Stranki, ki daje varščino v obliki gotovinskega pologa, se obresti ne plačajo.

Člen 15

1.   Porok ima stalno prebivališče ali podjetje v Uniji in ga skladno z določbami Pogodbe o svobodi opravljanja storitev odobri pristojni organ države članice, v kateri se daje varščina. Porok je zavezan s pisnim jamstvom.

2.   Pisno jamstvo določa najmanj:

(a)	obveznost ali pri globalni varščini vrsto (vrste) obveznosti, za izpolnitev katere se jamči s plačilom denarnega zneska;

(b)	najvišji znesek plačila, za katerega jamči porok;

(c)	zavezo poroka, da bo solidarno s stranko, ki je odgovorna za izpolnitev obveznosti, plačal v 30 dneh po prejemu zahtevka za plačilo od pristojnega organa vsakršen znesek glede na jamstvo, ki je zapadlo, ko je varščina razglašena za zaseženo.

3.   Pristojni organ lahko sprejme pisno telekomunikacijsko sporočilo poroka, ki predstavlja pisno jamstvo. Če pristojni organ sprejme to sporočilo, naredi vse potrebne korake, da preveri, ali je telekomunikacijsko sporočilo pristno.

4.   Kadar je bilo že dano pisno globalno jamstvo, pristojni organ določi postopek, s katerim se celotno ali del skupnega jamstva dodeli določeni obveznosti.

Člen 16

Takoj ko se del globalne varščine dodeli določeni obveznosti, se zabeleži preostanek globalne varščine.

POGLAVJE IV

PREDPLAČILA

Člen 17

Določbe tega poglavja se uporabljajo v vseh primerih, v katerih posebni predpisi Unije določajo, da je dovoljeno plačilo zneska, preden je izpolnjena obveznost.

Člen 18

1.   Varščina se sprosti, ko:

(a)	je bila ugotovljena dokončna pravica do zneska, odobrenega kot predplačilo, ali

(b)	sta bila izplačana odobreni znesek in kakršen koli dodatek, predviden v posebnem predpisu Unije.

2.   Ko poteče končni rok za predložitev dokončnega dokazila za dodeljeno vsoto, ne da bi bili predloženi dokazi o upravičenosti, pristojni organ takoj ravna po postopku iz člena 28.

Končni rok se lahko prestavi v primeru višje sile.

Kadar zakonodaja Unije tako določa, se dokazilo kljub temu lahko predloži tudi po tem datumu proti delnemu poplačilu varščine.

3.   Če določbe o višji sili v zakonodaji Unije dovoljujejo vračilo samega predplačila, se uporabljajo naslednji pogoji:

(a)	okoliščine, ki se uveljavljajo kot višja sila, je treba sporočiti pristojnemu organu najpozneje v 30 dneh po datumu, ko je zadevna stranka sprejela informacijo o tem, da so nastale okoliščine, ki nakazujejo možni primer višje sile, in

(b)	zadevna stranka vrne predplačilo ali njegov ustrezni del v 30 dneh po datumu, ko je pristojni organ izdal zahtevek za vračilo.

Če se pogoji, določeni v točkah (a) in (b) ne upoštevajo, so pogoji vračila enaki, kakor da ni okoliščin višje sile.

POGLAVJE V

SPROSTITEV IN ZASEG VARŠČIN, RAZEN TISTIH IZ POGLAVJA IV

Člen 19

1.   Obveznost lahko vključuje primarne, sekundarne in podrejene zahteve.

2.   Primarna zahteva je zahteva, ključna za uredbo, ki nalaga, da se izvede ali opusti izvedba nekega dejanja.

3.   Sekundarna zahteva je zahteva, da se upošteva rok izpolnitve primarne zahteve.

4.   Podrejena zahteva je kakršna koli druga zahteva, ki jo nalaga uredba.

5.   To poglavje se ne uporablja, kadar posebni predpisi Unije niso določili primarnih zahtev.

6.   V smislu tega poglavja „ustrezni del zavarovanega zneska“ pomeni ustrezni del zavarovanega zneska, ki ustreza količini, za katero je bila zahteva kršena.

Člen 20

Ko je predložen dokaz, določen v posebnih predpisih Unije, da so bile izpolnjene vse primarne, sekundarne in podrejene zahteve, se varščina sprosti.

Člen 21

1.   Varščina se zaseže v celoti za takšno količino, za katero primarna zahteva ni izpolnjena, razen v primeru višje sile, ki prepreči izpolnitev.

2.   Za kršitev primarne zahteve se šteje, da potrebni dokaz ni predložen v roku, ki je določen za predložitev dokaza, razen če je višja sila preprečila predložitev dokaza v tem roku. Takoj sledi postopek iz člena 28 glede izterjave zapadlega zneska.

3.   Kadar se dokaz, da so bile izpolnjene vse primarne zahteve, predloži v 18 mesecih po končnem roku iz prvega pododstavka odstavka 2, se vrne 85 % zaseženega zneska.

Kadar se dokaz, da so bile izpolnjene vse primarne zahteve, predloži v 18 mesecih po tem končnem roku, v okoliščinah, v katerih določena sekundarna zahteva ni bila izpolnjena, je vrnjeni znesek enak tistemu znesku, ki bi ga bilo treba vrniti skladno s členom 22(2), zmanjšanemu za 15 % določenega dela zavarovanega zneska.

4.   Vračila ni, kadar se dokazi, da so bile spoštovane vse primarne zahteve, predložijo po preteku 18-mesečnega obdobja iz odstavka 3, razen če višja sila prepreči predložitev tega dokaza v tem obdobju.

Člen 22

1.   Če se dokazi, določeni v posebnih predpisih Unije, predložijo v določenem roku in so bile vse primarne zahteve izpolnjene, vendar pa kakšna sekundarna zahteva ni bila izpolnjena, se delno sprosti varščina, preostali zavarovani znesek pa se zaseže. Upošteva se postopek iz člena 28 o izterjavi zapadlega zneska.

2.   Delež sproščene varščine je: varščina, ki krije ustrezni del zavarovanega zneska, zmanjšana za 15 %, in

(a)	10 % zneska, ki preostane po odbitku 15 % za vsak dan, ko: (i) je bilo prekoračeno maksimalno obdobje 40 dni ali manj; (ii) ni bilo upoštevano minimalno obdobje 40 dni ali manj;

(b)	5 % zneska, ki preostane po odbitku 15 % za vsak dan, ko: (i) je bilo prekoračeno maksimalno obdobje med 41 in 80 dnevi; (ii) ni bilo upoštevano minimalno obdobje med 41 in 80 dnevi;

(c)	2 % zneska, ki preostane po odbitku 15 % za vsak dan, ko: (i) je bilo prekoračeno maksimalno obdobje 81 dni ali več; (ii) ni bilo upoštevano minimalno obdobje 81 dni ali več.

3.   Ta člen se ne uporablja v obdobjih, ko so vloženi zahtevki ali se uporabljajo uvozna in izvozna dovoljenja ter potrdila o vnaprejšnji določitvi, ali v obdobjih, ki veljajo za določanje uvoznih in izvoznih prelevmanov in izvoznih nadomestil po javnem razpisu.

Člen 23

1.   Neizpolnitev ene ali več podrejenih zahtev povzroči zaseg 15 % ustreznega dela zavarovanega zneska, razen če prepreči izpolnitev višja sila.

2.   Postopek iz člena 28 o vnovčitvi zapadlega zneska se začne uporabljati nemudoma.

3.   Ta člen se ne uporablja v okoliščinah, v katerih se uporablja člen 21(3).

Člen 24

Kadar je predložen dokaz, da so bile upoštevane vse primarne zahteve, vendar pa sta bili kršeni sekundarna in podrejena zahteva, se uporabljata člena 22 in 23; celotni znesek, ki se zaseže, pa je enak vsoti zneska, zaseženega v skladu s členom 22 plus 15 % ustreznega dela zavarovanega zneska.

Člen 25

Celotni zaseženi znesek ne sme presegati 100 % ustreznega dela zavarovanega zneska.

POGLAVJE VI

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 26

1.   Varščina se na zahtevo delno sprosti, če je bil predložen ustrezen dokaz v zvezi z deležem količine proizvoda, pod pogojem, da ta delež ni manjši od najmanjše količine, določene v uredbi, s katero se zahteva varščina.

Kadar posebni predpisi Unije ne navajajo najmanjše količine, lahko pristojni organ sam omeji število delnih sprostitev katere koli varščine in določi najmanjši znesek za vsako takšno sprostitev.

2.   Pred sprostitvijo celotne ali dela varščine lahko pristojni organ zahteva, da se predloži pisna zahteva za sprostitev.

3.   Če varščina v skladu s členom 9(1) krije več kakor 100 % zahtevanega zavarovanega zneska, se tisti del varščine, ki presega 100 %, sprosti, ko je preostali del zavarovanega zneska dokončno sproščen ali zasežen.

Člen 27

1.   Kadar ni določen rok za predložitev dokazov, potrebnih za sprostitev zavarovanega zneska, je ta rok:

(a)	12 mesecev od roka, določenega za spoštovanje vseh primarnih zahtev, ali

(b)	kadar takšen rok iz točke (a) ni določen, 12 mesecev od dneva, do katerega so bile izpolnjene vse primarne zahteve.

2.   Obdobje iz odstavka 1 ne sme presegati treh let od takrat, ko je bila varščina prenesena na določeno obveznost, razen pri višji sili.

Člen 28

1.   Kadar pristojni organ izve, da obstajajo okoliščine, ki vodijo do celotnega ali delnega zasega varščine, nemudoma zahteva od zadevne stranke plačilo zapadlega zneska in ji odobri največ 30 dni od dneva izdaje zahtevka za plačilo.

Kadar plačilo ni bilo opravljeno ob koncu tega obdobja, pristojni organ:

(a)	nemudoma obračuna varščino tiste vrste, ki je opredeljena v členu 7(1)(a) v dobro ustreznega računa;

(b)	nemudoma zahteva od poroka iz člena 7(1)(b), da plača in mu odobri največ 30 dni od dneva izdaje zahtevka za plačilo;

(c)	nemudoma ukrene vse, da: (i) zamenja vrednostne papirje iz člena 7(2)(a), (c), (d) in (e) v znesku, ki zadostuje za plačilo zapadlega zneska; (ii) obračuna zastavljene gotovinske pologe iz člena 7(2)(b) v dobro lastnega računa.

Pristojni organ lahko nemudoma obračuna vsakršno varščino take vrste, kakor je opredeljeno v členu 7(1)(a), v dobro ustreznega računa brez vnaprejšnje zahteve od zadevne osebe, da opravi plačilo.

2.   Pristojni organ se lahko odreče zasegu zneska, manjšega od 60 eurov, če so z zakonom ali drugim predpisom države opredeljena podobna nacionalna pravila za primere, ki se lahko primerjajo s tem.

3.   Brez poseganja v odstavek 1, pri čemer je sprejeta odločitev za zaseg varščine, vendar pa je zaradi uporabe pravnega sredstva nato preložen v skladu z nacionalno zakonodajo, mora zadevna stranka plačati obresti od dejansko zaseženega zneska v obdobju, ki se začne 30 dni po dnevu prejema zahtevka za plačilo iz prvega pododstavka odstavka 1 in se konča na dan pred plačilom dejansko zaseženega zneska.

Ko se po končanem postopku pritožbe od udeležene stranke zahteva plačilo zaseženega zneska v 30 dneh, lahko zaradi izračunavanja obresti država članica določi za dan plačila 20. dan od datuma takšnega zahtevka.

Uporabljena obrestna mera se izračuna v skladu z določbami nacionalne zakonodaje, vendar pa v nobenem primeru ne sme biti nižja od obrestne mere, ki se uporablja pri terjatvah za zneske na nacionalni ravni.

Plačilne agencije morajo odšteti plačane obresti od izdatkov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) ali Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) v skladu z določbami Uredbe Sveta (EGS) št. 352/78 (11).

Države članice lahko redno zahtevajo dopolnitev varščine glede na pripadajoče obresti.

Če je bila varščina zasežena in znesek že dodeljen EKJS ali EKSRP in je treba zaradi izida postopka zaradi uporabe pravnega sredstva povrniti zaseženi znesek, v celoti ali delno, vključno z obrestmi po obrestni meri in določilih nacionalne zakonodaje, plača znesek, ki ga je treba vrniti EKJS ali EKSRP, razen če je treba povračilo zaradi malomarnosti ali resne napake upravnih organov ali drugih organov držav članic pripisati njim.

Člen 29

Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 in v ustreznih členih drugih relevantnih uredb predvidi odstopanje od zgornjih določb.

POGLAVJE VII

PODATKI

Člen 30

1.   Države članice morajo za Komisijo imeti na razpolago za vsako leto celotno število in znesek zaseženih varščin ne glede na to, katera stopnja postopka iz člena 28 je bila dosežena, pri tem pa v obeh primerih razlikovati tiste, ki se dodelijo nacionalnim proračunom, od onih, ki se dodelijo proračunu Unije.

2.   Podatke iz odstavka 1 je treba imeti za vsako zaseženo varščino, katere znesek presega 1 000 eurov, in za vsak predpis Unije, v katerem se zahteva polog varščine.

3.   Podatki morajo vključevati zneske, ki jih je udeležena stranka plačala neposredno, in zneske, ki so bili izterjani z vnovčitvijo varščine.

Člen 31

Države članice morajo za Komisijo imeti na voljo naslednje podatke:

(a)	o vrsti ustanov, ki so pooblaščene, da nastopajo kot poroki, in o za to veljavnih pogojih;

(b)	o vrstah varščine, sprejete skladno s členom 7(2), in o za to veljavnih pogojih.

Člen 32

Uredba (EGS) št. 2220/85 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo, se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi II.

Člen 33

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22.

(3)  UL L 328, 15.12.2009, str. 10.

(4)  UL L 42, 14.2.2006, str. 1.

(5)  UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

(6)  UL L 349, 24.12.1998, str. 1.

(7)  UL L 205, 3.8.1985, str. 5.

(8)  Glej Prilogo I.

(9)  UL L 365, 21.12.2006, str. 52.

(10)  UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

(11)  UL L 50, 22.2.1978, str. 1.

---

---

---