29.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 169/1

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 30. septembra 2010 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), objavila začetek protidampinškega postopka glede uvoza nekaterih brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“).

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 16. avgusta 2010 vložil Zaščitni odbor industrije brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla Evropske unije („zaščitni odbor“) v imenu dveh skupin proizvajalcev Unije („pritožniki“), ki predstavljata večino, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

(3)

Komisija je pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike in predstavnike LRK, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, vključno z njihovimi združenji, uradno seznanila z začetkom postopka. Komisija je prav tako seznanila proizvajalce v Združenih državah Amerike („ZDA“), saj so bile ZDA predvidene kot mogoča primerljiva država. Zainteresirane strani so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(4)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Zaradi domnevno velikega števila proizvajalcev izvoznikov, nepovezanih uvoznikov in proizvajalcev Unije je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za določitev dampinga in škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorec, je pozvala vse proizvajalce izvoznike, uvoznike in proizvajalce Unije, da se ji javijo in predložijo, kot določa obvestilo o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z izdelkom v preiskavi, v obdobju preiskave od 1. julija 2009 do 30. junija 2010. Posvetovanje je bilo opravljeno tudi z organi v LRK.

(6)

Od 31 kitajskih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov, ki so se javili, je Komisija v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza, ki ga je mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Izbrani vzorec je bil sestavljen iz treh (skupin) družb, ki predstavljajo 25 % celotnega uvoza, kot ga je zabeležil Eurostat v OP, in več kot 38 % celotnega obsega sodelujočih izvoznikov v OP. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe je bilo opravljeno posvetovanje z zadevnimi stranmi in kitajskimi oblastmi, ki niso predložile pripomb glede predlaganega vzorca.

(7)

Od 21 proizvajalcev Unije, s katerimi je Komisija stopila v stik, jih je enajst predložilo zahtevane informacije in se strinjalo z vključitvijo v vzorec. Komisija je na podlagi informacij, ki jih je prejela od teh sodelujočih proizvajalcev Unije, izbrala vzorec dveh skupin, ki predstavljata pet proizvajalcev Unije. Vzorec je bil izbran na podlagi obsega prodaje in proizvodnje. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali 48 % celotne prodaje EU vseh proizvajalcev Unije in 80 % proizvajalcev, ki so se javili.

(8)

Od 62 nepovezanih uvoznikov, s katerimi je Komisija stopila v stik, se je le pet družb v roku odzvalo na vprašanja o vzorčenju. Zato se je štelo, da vzorčenje ni potrebno, vprašalniki pa so bili poslani vsem družbam. Na koncu sta le dva uvoznika vrnila izpolnjena vprašalnika in v celoti sodelovala v preiskavi.

(9)

Da bi vzorčeni proizvajalci izvozniki v LRK lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, jim je Komisija poslala obrazce za zahtevek. Vse skupine proizvajalcev izvoznikov so zahtevale TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe, ali pa IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO.

(10)

Tri (skupine) družb so zahtevale individualno preiskavo. Preiskava teh zahtevkov na začasni stopnji ni bila izvedljiva v danem časovnem okviru. Odločitev o odobritvi individualne preiskave kateri koli izmed teh družb bo sprejeta v dokončni fazi.

(11)

Komisija je rezultate ugotovitev o TGO uradno razkrila zadevnim vzorčenim proizvajalcem izvoznikom v LRK in vzorčenim proizvajalcem Unije.

(12)

Izpolnjene vprašalnike so predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki v LRK, vsi vzorčeni proizvajalci Unije, dva nepovezana uvoznika Unije in en uporabnik.

(13)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za analizo TGO ali IO ter začasno ugotovitev dampinga, škode, ki je zaradi tega nastala, in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb.

—

Changshu Walsin Specialty Steel Co., Ltd., Haiyu Town, Changshu City in povezane družbe: Shanghai Baihe Walsin Lihwa Specialty Steel Products Co., Ltd., Baihe Town, Qingpu District, Shanghai; Yantai Jin Cheng Precision Wire Rod Co., Ltd., ETDZ Yantai City, Shandong Province; Yantai Dazhong Recycling Resource Co., Ltd., ETDZ Yantai City, Shandong Province;

—

Shanghai Jinchang Stainless Steel Tube Manufacturing Co., Ltd., Situan Town, Fengxian District, Shanghai in povezane družbe: Shanghai Jinchang International Trade Co., Ltd., Situan Town, Fengxian District, Shanghai; Shanghai Jinchang international trading Chongqing Co., Ltd., Jieshi Town, Banan District, Chongqing;

—

Wenzhou Jiangnan Steel Pipe Manufacturing Co., Ltd.,Yongzhong, Longwan district, Wenzhou.

—

Salzgitter Mannesmann Stainless Tubes Headquarters; Mülheim an der Ruhr, Nemčija;

—

Salzgitter Mannesmann Stainless Tubes Deutschland; Remscheid, Nemčija;

—

Tubacex Tubos Inoxidables, S.A., Llodio, Španija.

—

PEXCO, Scranton, Pennsylvania;

—

Salem Tube, Greenville, Pennsylvania;

—

Salzgitter Mannesmann Stainless Tubes USA, Houston, Texas;

—

Sandvik Materials Technology, Scranton, Pennsylvania.

(14)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2009 do 30. junija 2010 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od leta 2006 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(15)

Zadevni izdelek, kakor je opisan v obvestilu o začetku, so nekatere brezšivne cevi iz nerjavnega jekla, brez pribora (fitingov), ustrezne za pretok plina ali tekočine za uporabo v civilnem letalstvu, ki se trenutno uvrščajo v oznake KN 7304 11 00, 7304 22 00, 7304 24 00, ex 7304 41 00, 7304 49 10, ex 7304 49 93, ex 7304 49 95, ex 7304 49 99 in ex 7304 90 00 („zadevni izdelek“). To vključuje nedokončane „votle izdelke“, vroče dodelane končne izdelke in hladno dodelane končne izdelke.

(16)

V proizvodnem postopku so običajno kot surovina uporabljeni valji („drogovi“) iz nerjavnega jekla. V prvi fazi proizvodnje je z ekstruzijskim pritiskom ali vročim prediranjem proizveden nedokončan „votli izdelek“. Posledično je lahko „votli izdelek“ najprej predelan z vročo dodelavo, pri katerem nastane vroče dodelana cev, in nadalje predelan s hladno dodelavo (hladno pilger obdelavo) ali s hladnim vlečenjem, pri katerem nastane hladno dodelana cev. Vse vrste izdelkov (votli izdelki, vroče in hladno dodelane cevi) imajo enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti in enake osnovne uporabe.

(17)

Brezšivne cevi iz nerjavnega jekla se v glavnem uporabljajo v naslednjih industrijah: kemični in petrokemični industriji, proizvodnji gnojil, proizvodnji električne energije, gradbeništvu, farmakologiji in medicinskih tehnologijah, biotehnologiji, čiščenju vode in sežigu odpadkov, iskanju ter proizvodnji nafte in zemeljskega plina, obdelavi premoga in zemeljskega plina, predelavi hrane.

(18)

En proizvajalec Unije, ki nadalje predeluje cevi iz nerjavnega jekla, je trdil, da je treba v primeru uvedbe ukrepov oznako CN 7304 49 10 izključiti iz obsega ukrepov, saj vključuje nedodelane votle izdelke, ki se uporabljajo le za nadaljnjo predelavo. Vendar je preiskava pokazala, da so dobavitelji Unije in kitajski dobavitelji navedenega proizvajalca Unije blago, prodano temu proizvajalcu, prijavili kot vroče dodelano ali hladno dodelano blago.

(19)

Izjava o navedenih izdelkih kot „neobdelanih votlih izdelkih za uporabo zgolj pri proizvodnji cevi in votlih profilov z drugimi prečnimi prerezi in debelinami sten“ namreč zadeva blago, ki nima nujno druge fizikalne značilnosti, temveč ima le drug namen uporabe. Začasno je bilo sklenjeno, da ni razloga za izključitev „neobdelanih votlih izdelkov“ iz opredelitve izdelka.

(20)

Za zadevni izdelek in nekatere brezšivne cevi iz nerjavnega jekla, prodane na domačem trgu LRK, ter nekatere brezšivne cevi iz nerjavnega jekla, ki jih industrija Unije proda v Uniji, je bilo ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti in uporabe. Zato se začasno obravnavajo kot podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(21)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki od 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(22)

Ta merila so povzeta zaradi večje jasnosti:

(23)

Vsi trije vzorčeni proizvajalci izvozniki (skupine) so v tej preiskavi zahtevali tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in v predpisanih rokih izpolnili obrazec zahtevka za TGO.

(24)

Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da nihče od vzorčenih (skupin) proizvajalcev izvoznikov iz LRK ni izpolnjeval meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, zato jim TGO ni mogoče odobriti.

(25)

Nobena od družb ne izpolnjuje zahtev prvega merila zaradi vmešavanja države v odločanje glede pridobivanja glavne surovine (zlasti drogov iz nerjavnega jekla, ingotov, okroglih palic). Navedene surovine znašajo precej nad 50 % stroškov proizvodnje zadevnega izdelka (brezšivne cevi iz nerjavnega jekla). Posledično so te surovine daleč največji vložek pri proizvodnji zadevnega izdelka.

(26)

Kitajska država ima glavno vlogo pri določanju cen surovin za brezšivne cevi iz nerjavnega jekla in se na trg neprestano vmešava z izvoznim davkom in odsotnostjo rabata glede DDV. Kot prvo, za glavne surovine za proizvodnjo brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla od 1. januarja 2008 velja 15-odstotni izvozni davek. Kot drugo pa država ne vrača DDV na izvoz navedenih surovin.

(27)

Vzorčene družbe glavne surovine za proizvodnjo brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla na dobivajo kitajskem domačem trgu. Pri preiskavi je bilo ugotovljeno, da so cene surovin na Kitajskem na splošno in odvisno od razreda jekla okoli 30 % nižje od tistih na svetovnih trgih (ZDA ali EU).

(28)

Glede na to, da mora LRK večino svoje železove rude uvažati po mednarodnih tržnih cenah, je jasno, da nima koristi od nobenih naravnih primerjalnih prednosti, ki bi lahko pojasnile nizke cene glavnih surovin na kitajskem domačem trgu. Obenem pa različne študije že več let navajajo, da se država močno vmešava v ta sektor (3). Navedena poročila kažejo, da je kitajska vlada opredelila 14 „ključnih“ industrij in sedem „podpornih“ industrij. Glavni potrošniki specializiranega jekla s konca proizvodne verige so eni od sedmih „podpornih“ industrij, ki jih kitajska vlada podpira s svojimi industrijskimi politikami (4). STO je v svojih pregledih trgovinske politike o trgovinskih politikah in praksah LRK poudarila tudi negativni učinek izvoznih davkov in delnih rabatov glede DDV (5).

(29)

Kot je navedeno v pregledih trgovinske politike STO, se z uporabo izvoznih davkov in rabatov glede DDV zmanjša obseg izvoza zadevnih surovin, preusmeri dobava na domači trg, kar vodi do nižanja domačih cen navedenih izdelkov (6). S trenutno preiskavo je bilo namreč ugotovljeno, da obstaja velika razlika med domačimi in svetovnimi cenami. Taka razlika pomeni posredno pomoč domačim industrijam s konca proizvodne verige in jim tako zagotavlja konkurenčno prednost. Ta argument nadalje podkrepi dejstvo, da se izvozni davek ne zaračuna na izvoz zadevnega izdelka (brezšivne cevi iz nerjavnega jekla), za katerega je prav tako odobren rabat glede DDV.

(30)

Z ugotovitvijo, da se izvozni davki in rabati glede DDV drugače uveljavljajo na začetku in koncu proizvodne verige, trenutna preiskava dokazuje vmešavanje države, o čemer se lahko sklepa na podlagi velikih razlik v ceni surovin iz nerjavnega jekla (zlasti drogov iz nerjavnega jekla, ingotov, okroglih palic) na Kitajskem in svetovnih trgih.

(31)

Glede na razliko v ceni med kitajskim domačim in svetovnimi trgi bi domači proizvajalci navedenih surovin brez vmešavanja države svoje izdelke najverjetneje izvažali na trge z višjimi cenami, kjer bi lahko dosegli večje dobičke. Kitajski carinski statistični podatki namreč potrjujejo, da LRK praktično ne izvaža drogov iz nerjavnega jekla v druge države. Leta 2009 je izvoz ingotov iz nerjavnega jekla in drugih primarnih oblik iz nerjavnega jekla znašal manj kot 2 toni, leta 2010 pa manj kot 5 ton. To je dodatni argument, ki dokazuje vmešavanje države v trg surovin.

(32)

Te kitajske prakse se štejejo za ključni dejavnik vmešavanja države v odločitve podjetij glede surovin. Trenutni kitajski sistem visokih izvoznih dajatev in brez vračila DDV za izvoz surovin je namreč na koncu privedel do tega, da so kitajske cene surovin še naprej rezultat vmešavanja države ter bodo najverjetneje v prihodnosti še naprej zagotavljale podporo kitajskim proizvajalcem brezšivnih cevi iz nerjavnega jekla.

(33)

V povezavi z merilom 1 ena družba v informacije o vzorčenju in v zahtevek za TGO ni vključila podatka o dveh povezanih dobaviteljih surovin. Družba je trdila, da navedena dobavitelja dobavljata le majhne količine ter tako dejstvo, da nista bila navedena, ne bi moglo imeti in ne bo imelo kakršnega koli pomembnega učinka na izid preiskave. Gre omeniti, da mora Komisija najprej imeti popoln pregled nad vsemi družbami v skupini, ki so vključene v proizvodnjo ali prodajo zadevnega izdelka, ne glede na velikost navedenih družb ali obseg njihove prodaje. Nadalje gre omeniti, da je dobava surovin precej razdrobljena, razpršena med več majhnih dobaviteljev. Ugotovljeno je bilo, da družba, brez upoštevanja navedenega izkrivljanja podatkov o glavnih vložkih, ni dokazala, da so bile njene poslovne odločitve sprejete v skladu s tržnimi razmerami, brez občutnega vmešavanja države, pri čemer stroški izražajo tržne vrednosti.

(34)

Poleg merila 1 nekatere družbe prav tako niso dokazale, da izpolnjujejo merili 2 in 3. Dve družbi nista mogli dokazati, da imata jasno določeno zbirko osnovnih računovodskih evidenc, ki se pregledujejo neodvisno in v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Pri eni družbi se odstopanja v finančnih evidencah niso odražala v revizorskem poročilu. Druga družba za določena leta delovanja ni mogla zagotoviti računovodskih izkazov.

(35)

Ena družba je od bank v državni lasti prejela posojila po preferencialnih obrestnih merah, ki so bile občutno nižje od tržnih obrestnih mer. To dokazuje, da so stroški proizvodnje in finančne razmere podvrženi znatnim izkrivljanjem, prenesenim iz sistema netržnega gospodarstva.

(36)

Po razkritju ugotovitev TGO so industrija Unije in trije zadevni vzorčeni proizvajalci izvozniki (skupine teh proizvajalcev izvoznikov) poslali pripombe.

(37)

Ena družba je trdila, da je na odločitev Komisije za zavrnitev TGO vplival izračun stopnje dampinga in da je ta zato pristranska. V povezavi s tem je treba omeniti, da se o določitvi TGO odloči pred kakršnim koli izračunom dampinga in da je bilo kakršno koli izvedeno preverjanje povezano izključno s podatki, povezanimi z določitvijo TGO. Trditev je zato neutemeljena.

(38)

Ena družba je trdila, da se od nje ni zahtevalo, da predloži zahtevke za TGO za povezane dobavitelje surovin. Ta argument je treba zavrniti. V obvestilu o začetku je bilo jasno navedeno, da je treba Komisiji predložiti podatke o imenih in natančnih dejavnostih vseh povezanih podjetij, ki so vključena v proizvodnjo in/ali prodajo (izvoz in/ali domačo prodajo) izdelka v preiskavi.

(39)

Nadalje je navedena družba trdila, da izkrivljanja na trgu surovin niso bila bistvena, saj 17,5 % surovin uvažajo od nepovezanih mednarodnih dobaviteljev, preostali delež pa večinoma nabavljajo pri povezanih družbah. Po informacijah, ki so Komisiji na voljo, je približno 30 % surovin nabavljenih na lokalnem trgu, preostali delež pa večinoma uvozijo od povezanih dobaviteljev. Pri tem gre omeniti, da se transferne cene povezanih dobaviteljev običajno ne štejejo za zanesljive informacije. Na splošno so nabavne cene surovin neodvisnih dobaviteljev za družbo občutno nižje od cen v EU ali ZDA kot za druge proizvajalce izvoznike v preiskavi. Tako se ta trditev zavrne.

(40)

Ena družba je nasprotovala načinu, kako je Komisija izračunala razliko v ceni med cenami surovin na kitajskem domačem trgu in svetovnimi trgi. Komisija po preverjanju potrjuje ta izračun. Družba zlasti ni upoštevala dodatnih dajatev za zlitine, ki jih zaračunavajo dobavitelji iz ZDA in EU. Zato je treba trditev zavrniti.

(41)

Ena družba je nadalje trdila, da so bila odstopanja med davčno napovedjo in računovodskimi izkazi običajna in ne bistvena, zato obrazložitve v opombah k računovodskim izkazom niso bile potrebne. Posledično to ne bi smelo vplivati na določitev Komisije. Gre omeniti, da so odstopanja glede letnega dobička blizu 30 milijonov RMB ter jih je zato treba šteti za pomembne in bi morala biti obrazložena v opombah k računovodskim izkazom.

(42)

Druga trditev je bila povezana z domnevno kršitvijo Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih in osnovno protisubvencijsko uredbo EU (7). Družba je navedla, da z zavrnitvijo zahtevka za TGO na podlagi dejstva, da družbe mogoče prejemajo subvencije, kaznujejo izvoznika za subvencije, ki se štejejo za nezakonite brez vsake utemeljitve. Ta argument je treba zavrniti. Zahtevki za TGO niso bili zavrnjeni na podlagi možnih subvencij, ampak zaradi specifičnih razlogov, navedenih v predhodnih uvodnih izjavah in podrobnih dokumentih o razkritju TGO, ki so bili poslani stranem. Glavni razlog za zavrnitev TGO so bila izkrivljanja, ki so bila ugotovljena na trgu surovin. Prav tako je treba poudariti, da že na primer dejstvo, da so družbe od bank v državni lasti dobile posojila po preferencialnih obrestnih merah, ki so bile občutno nižje od tržnih obrestnih mer, jasno dokazuje prenos iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva.

(43)

Nobena prejeta pripomba torej ni bila taka, da bi spremenila ugotovitve glede določitve TGO.

(44)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, po potrebi vzpostavi dajatev na ravni države, razen kadar lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe. Le zaradi lažjega sklicevanja so merila na kratko povzeta:

(45)

Navedene tri vzorčene družbe (skupine družb), ki jim je bila zavrnjena TGO, so zahtevale tudi individualno obravnavo („IO“). Začasno je bilo ugotovljeno, da vse tri vzorčene družbe (skupine družb) izpolnjujejo pogoje iz člena 9(5) osnovne uredbe in se jim IO zato lahko odobri.

(46)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe je normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(47)

V obvestilu o začetku je Komisija izrazila svoj namen, da kot primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK predvideva uporabo ZDA. Ena stran je trdila, da je trg Indije bolj primeren za primerjavo, saj je na podobni stopnji razvoja kot v LRK. Indijski proizvajalci niso sodelovali s Komisijo. ZDA so se na začetku zdele primerne zaradi svoje odprtosti do uvozne konkurence (carinske tarife v višini 0 % v primerjavi z 10 % v Indiji) in relativno dobre stopnje konkurence na domačem trgu z 15 do 20 proizvajalci iz ZDA.

(48)

Vendar so izpolnjeni vprašalniki in preveritveni obiski razkrili, da ZDA nima primernega trga primerljive države. Vsi sodelujoči proizvajalci v ZDA se pri uvozu osnovnih surovin in končnih izdelkov zanašajo na svoje matične družbe v EU in imajo v ZDA omejeno proizvodnjo dejavnost, s katero v glavnem pokrivajo prilagojena in nujna naročila. Obseg proizvodnje sodelujočih proizvajalcev v ZDA namreč znaša le majhen del proizvodnje njihovih evropskih matičnih družb. Predvsem pa je treba omeniti, da imajo sodelujoči proizvajalci v ZDA visoke stroške predelave, ki odražajo njihove posebne proizvodne razmere. Navedeni stroški pomenijo visoke domače cene na trgu ZDA.

(49)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se normalna vrednost določi na podlagi cene ali konstruirane normalne vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom ali izvoznih cen iz take države v druge države, vključno z EU. Glede na to, da se normalne vrednosti ni dalo določiti na podlagi cen ali konstruiranih vrednosti v ZDA iz razlogov iz predhodne uvodne izjave, je bila proučena druga metoda. Vendar iz razlogov, navedenih v nadaljnjem besedilu, v tem primeru tudi ta metoda ni bila ustrezna. Tako kot na domače prodajne cene v ZDA bodo tudi na izvozne cene iz ZDA vplivali visoki proizvodni stroški in dejstvo, da bo obseg izvoza omejen, tj. manj kot 2 % kitajskega izvoza v EU. Prav tako se zdi, da je del tega izvoza namenjen povezanim družbam in tako ni zanesljiv za namene določitve normalne vrednosti.

(50)

Kot alternativo navedenima metodama člen 2(7)(a) osnovne uredbe določa, da se normalna vrednost lahko določi na kateri koli drugi razumni osnovi, vključno s ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje v Uniji za podoben izdelek, po potrebi primerno prilagojeni, tako da vključuje razumen dobiček. Ta metoda se je v tem primeru začasno uporabila, saj je bilo v preiskavi v tej fazi ugotovljeno, da ZDA ni ustrezna primerljiva država.

(51)

Za vrste izdelkov, ki so jih izvažali kitajski proizvajalci izvozniki (skupine proizvajalcev izvoznikov) ter jih vzorčeni proizvajalci Unije niso prodajali, je Komisija začasno uporabila cene, ki so se dejansko plačale ali se plačujejo v Uniji za podoben izdelek, po potrebi primerno prilagojene, tako da vključujejo razumen dobiček, za najbolj podobne vrste izdelkov, ki imajo enak premer, razred jekla in so enaka vrsta izdelka (npr. hladno ali vroče vlečeni).

(52)

Zadevni izdelek se je v vseh primerih izvažal neodvisnim strankam v Uniji, zato je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačale ali se plačujejo.

(53)

Stopnje dampinga so bile določene s primerjavo posamičnih izvoznih cen franko tovarna vzorčenih izvoznikov in domačih prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije, kot je določeno v uvodni izjavi (50).

(54)

Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve so bile odobrene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so upravičene, pravilne in podprte s preverjenimi dokazi. Zlasti so bile prilagoditve odobrene za posredne davke, čezmorski prevoz in zavarovanje, prevoz v državo izvoznico, izdatke pri jamstvu, provizije, stroške kredita, bančne stroške, stopnjo trgovine in, kot je obrazloženo v uvodni izjavi (70), zaznavanje kakovosti.

(55)

Začasne stopnje dampinga so bile izražene v odstotku cene CIF meja Unije, dajatev neplačana.

(56)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga za vzorčene sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki jim je bila odobrena IO, določene na osnovi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo, ki je bila določena na osnovi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji za podoben izdelek, po potrebi primerno prilagojenih, tako da vsebujejo razumen dobiček, kot je podrobno navedeno v uvodnih izjavah (50) in (51), ter tehtano povprečno izvozno ceno zadevnega izdelka v EU vsake družbe, kot je določeno zgoraj.

(57)

Na podlagi tega so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(58)

Stopnja dampinga za druge sodelujoče proizvajalce izvoznike v LRK, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila izračunana kot tehtano povprečje stopenj dampinga vzorčenih proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe.

(59)

Na podlagi tega je začasna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, 71,1 %.

(60)

Glede na visoko raven sodelovanja v preiskavi (sodelujoče družbe predstavljajo približno 64 % celotnega uvoza, kot ga je zabeležil Eurostat v OP) je bila za nesodelujoče proizvajalce izvoznike stopnja za vso državo določena na podlagi najvišje stopnje, ki je bila ugotovljena za vzorčene družbe (skupine družb).

(61)

Na podlagi tega je začasna stopnja dampinga za vso državo kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane carine 83,2 %.

(62)

V OP je podobni izdelek proizvajalo 21 proizvajalcev Unije. V smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe teh 21 obstoječih proizvajalcev predstavlja industrijo Unije, zato bodo v nadaljnjem besedilu navedeni kot „industrija Unije“.

(63)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (7), sta bili v vzorec izbrani dve skupini proizvajalcev Unije, ki vključujeta pet proizvajalcev Unije in predstavljata več kot 50 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji. Od preostalih sodelujočih proizvajalcev Unije se družba, ki je zahtevala omejitev obsega izdelka (glej uvodni izjavi (16) in (17)), ni strinjala z izbiro vzorca. Proizvajalec je predvsem kritiziral dejstvo, da vzorec vključuje le družbe, ki so prisotne na „trgu končnih izdelkov“ in trgu „surovin“, ter da so v vzorec vključene le družbe pritožnice. Ponoviti je treba, da zadevna družba nabavlja surovine pri industriji LRK in Unije. Vendar pa proizvajalec ni uspel dokazati, da dejansko obstajata dva tovrstna ločena trga. Poleg tega je proizvajalčev delež znašal manj kot 2 % celotne proizvodnje Unije v OP, medtem ko sta bili dve skupini družb izbrani na podlagi nepristranskih meril, kot je navedeno v uvodnih izjavah (7) in (8).

(64)

Potrošnja Unije je bila določena na osnovi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije na podlagi informacij, ki jih je predložil zaščitni odbor, ki predstavlja pritožnike (glej uvodno izjavo (2)), in Eurostatovih podatkov o obsegu uvoza za trg Unije. Slednje podatke je bilo treba za nekatera obdobja nekoliko prilagoditi glede uvoza iz Južne Afrike in Japonske, saj so navedeni podatki vključevali nekatera izkrivljanja, ki so rezultat nepravilnega poročanja podatkov.

(65)

Potrošnja Unije je med letom 2006 in OP strmo upadla za 35 %. Vendar se je rahlo povečala med letoma 2006 in 2007, bila največja leta 2007 in se potem leto za letom do OP nenehno zmanjševala.

Preglednica 1

(66)

V obravnavanem obdobju je na trgu res prišlo do znatnih nihanj, ki so v glavnem posledica velikih nestanovitnosti v povpraševanju po ceveh iz nerjavnega jekla. Za leto 2007 in prva tri četrtletja leta 2008 je značilen močno rastoč trg. Na koncu pa je imela gospodarska kriza velik učinek na povpraševanje. Ta učinek je postal viden v zadnjem četrtletju leta 2008, postal bolj zaskrbljujoč v letu 2009 in se nadaljeval še celo v prvi polovici leta 2010 ter tako vplival na celotno OP. Vse to se jasno odraža v gibanju potrošnje Unije, ki je bila največja leta 2007, potem pa je leto za letom upadala.

(67)

Obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK na trg Unije se je v obravnavanemu obdobju povečal. Na splošno se je v obravnavanem obdobju uvoz iz LRK povečal za 14 %. Dejansko se je med letoma 2006 in 2007 uvoz iz LRK skoraj podvojil, medtem ko je leto za letom med 2007 in OP upadal, predvsem zaradi zmanjšanja potrošnje (tržni delež pa je med letom 2008 in OP ostal stabilen – glej uvodno izjavo (68)).

Preglednica 2

(68)

Tržni delež dampinškega uvoza iz LRK se je v obravnavanem obdobju skoraj podvojil, saj se je povečal za 76 % ali 7,9 odstotne točke. Do te rasti tržnega deleža je prišlo v glavnem med letoma 2006 in 2007, potem pa se je tržni delež ustalil na tej visoki ravni.

Preglednica 3

(69)

Naslednja preglednica kaže povprečno ceno dampinškega uvoza iz LRK na evropski meji brez plačane carine, kot navaja Eurostat. V obravnavanem obdobju je povprečna cena uvoza iz LRK naraščala do leta 2008 in nato med letom 2008 in OP upadla.

Preglednica 4

(70)

Primerjava cen posameznih vrst je bila opravljena med prodajnimi cenami kitajskih proizvajalcev izvoznikov in prodajnimi cenami v Uniji vzorčenih proizvajalcev Unije. V ta namen so se cene vzorčenih proizvajalcev Unije, zaračunane nepovezanim strankam, primerjale s cenami vzorčenih proizvajalcev izvoznikov zadevne države. Po potrebi so bile izvedene prilagoditve zaradi upoštevanja razlik v tržnem zaznavanju kakovosti izdelka, stopnji trgovine in stroškov, nastalih po uvozu.

(71)

Primerjava je pokazala, da je bil v OP uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK prodan v Uniji po cenah, ki so nelojalno nižale cene industrije Unije za 21 % do 32 %.

(72)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalce, ki vplivajo na stanje industrije Unije. V nadaljnjem besedilu prikazani podatki se nanašajo na vse proizvajalce Unije glede prodaje in tržnih deležev ter na vzorčene proizvajalce Unije glede vseh preostalih kazalcev. Kar se tiče kazalcev, ki temeljijo na podatkih vzorčenih proizvajalcev, dejanski agregatni podatki zaradi zaupnosti ne morejo biti razkriti v preglednicah v nadaljnjem besedilu, saj sta bili v vzorec vključeni le dve skupini proizvajalcev; namesto tega so navedeni le indeksi, da se prikaže gibanje navedenih kazalcev.

(73)

Obseg proizvodnje Unije je narasel med letoma 2006 in 2008, vendar je strmo padel med letom 2008 in OP. Ta občutni padec proizvodnje je nastal zaradi krčenja trga in vedno večjega pritiska dampinškega uvoza.

Preglednica 5

(74)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije je v obravnavanem obdobju ostala razmeroma stabilna. Vendar se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala za 35 % med letom 2006 in OP. V OP je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti upadla na malo več kot polovico stopnje, dosežene v letu 2008.

Preglednica 6

(75)

Naslednja preglednica kaže, da so se končne zaloge sprva povečevale do leta 2008, ko je bila proizvodnja Unije največja, potem pa so se začele zmanjševati zaradi nižjih stopenj proizvodne dejavnosti.

Preglednica 7

(76)

Obseg prodaje vseh proizvajalcev Unije na trgu EU se je na splošno zmanjšal za 39 %, medtem ko se je v istem času kitajski izvoz povečal za 14 %, kot je navedeno v uvodi izjavi (68). Obseg prodaje industrije Unije v Uniji se je gibal na naslednji način:

Preglednica 8

(77)

Tržni delež industrije Unije se je zmanjšal za 3,4 odstotne točke med letoma 2006 in 2007 ter je ostal sorazmerno stabilen v preostalem zadevnem obdobju, z manjšim začasnim povečanjem v letu 2009. Na splošno je industrija Unije izgubila 3,6 odstotnih točk tržnega deleža, medtem ko se je tržni delež dampinškega uvoza iz LRK v obravnavanem obdobju skoraj podvojil, kot kaže preglednica 3.

Preglednica 9

(78)

Glede povprečnih prodajnih cen naslednja preglednica kaže, da je industrija Unije leta 2007 povišala prodajne cene in jih potem leto za letom postopno nižala do OP, ko je dosegla ravni cen, ki so nižje od tistih iz leta 2006. Razvoj in velike nestanovitnosti njihovih prodajnih cen so deloma nastali zaradi močnih nihanj stroškov surovin.

Preglednica 10

(79)

Stopnja zaposlenosti je v glavnem sledila razvoju obsega proizvodnje (glej Preglednico 5), ki kaže, da si je industrija Unije prizadevala racionalizirati proizvodne stroške, ko je bilo to potrebno. Industrija Unije je poskušala prilagoditi svojo delovno silo vedno slabšim tržnim razmeram raje s krajšanjem delovnika kot z zmanjšanjem števila zaposlenih. Zato naslednja preglednica kaže stopnjo zaposlenosti v ekvivalentih polnega delovnega časa („EPDČ“). Zaposlenost EPDČ proizvajalcev Unije je narasla za 11 odstotnih točk med letoma 2006 in 2008, čemur je sledil upad za 19 odstotnih točk od leta 2008 do OP. Na splošno se je število EPDČ v obravnavanem obdobju zmanjšalo za 8 %.

Preglednica 11

(80)

Kljub navedenim prizadevanjem industrije Unije se je produktivnost na EPDČ proizvajalcev Unije znatno zmanjšala, in sicer na splošno za 29 %. Resni učinki dampinškega uvoza iz LRK v obdobju padajočega povpraševanja na trgu so industriji Unije preprečili ohranjanje stopenj produktivnosti.

Preglednica 12

(81)

V obravnavanem obdobju je industriji Unije uspelo obvladati povišanje stroškov dela. Naslednja preglednica namreč kaže, da so se povprečni letni stroški dela rahlo povečali v letih 2007 in 2008, vendar so se zmanjšali v letu 2009 in v OP. V vsem obdobju so se stroški dela na enoto znižali za 2 %. To znižanje bi bilo izrazitejše, če navedeno gibanje ne bi vključevalo stroškov zneskov odpravnin.

Preglednica 13

(82)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena tako, da se je čisti dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam na trgu EU izrazil kot odstotek prihodkov od te prodaje. Posledično so se stopnje dobičkonosnosti industrije Unije v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 14

(83)

Kot kaže predhodna preglednica je bila dobičkonosnost industrije Unije največja leta 2007 zaradi izjemnih tržnih razmer, ki so koristile vsem akterjem na trgu. Povprečna dobičkonosnost se je znatno poslabšala od leta 2007 dalje in namesto dobička je v letu 2009 in OP nastala znatna izguba.

(84)

Pri donosnosti naložb („ROI“), izraženi kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, se zdi, da je ta kazalec sledil gibanju dobičkonosnosti.

(85)

Neto denarni tok iz poslovanja se je gibal na naslednji način (zaradi negativnega zneska v letu 2006 se je za to preglednico kot referenčno leto za prikaz razvoja denarnega toka izjemoma obravnavalo leto 2007):

Preglednica 15

(86)

Predhodna preglednica kaže, da je bil denarni tok industrije Unije največji leta 2008, nato pa se je posledično zmanjševal do konca obravnavanega obdobja ter v OP dosegel precej nizko stopnjo.

(87)

V obravnavanem obdobju so se naložbe vzorčenih proizvajalcev Unije gibale na naslednji način:

Preglednica 16

(88)

Kot kaže predhodna preglednica, so se proizvajalci Unije kljub navedenemu ranljivemu finančnemu položaju v letu 2009 in OP odločili za nadaljnje naložbe. Razloga za to sta, da (i) ta vrsta industrije običajno zahteva nekatere večletne naložbe, ki jih je bilo treba zaključiti ne glede na tržne razmere, in da (ii) so pogoste nadgradnje strojev v tem sektorju predpogoj za proizvodnjo večjih količin vrhunskih izdelkov (kot posledica prizadevanja za ohranjanje konkurenčnosti v primerjavi z drugimi proizvajalci).

(89)

Stopnja dampinga za uvoz iz LRK je zelo visoka, kot je navedeno v uvodni izjavi (57). Glede na obseg, tržni delež in cene dampinškega uvoza se učinek stopenj dampinga lahko obravnava kot znaten.

(90)

Kazalci škode kažejo negativno gibanje v obravnavanem obdobju. To je zlasti opazno pri kazalcih za dobičkonosnost, obseg proizvodnje, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje in tržni delež, ki so vsi pokazali jasno poslabšanje gibanja.

(91)

Hkrati je uvoz cevi iz nerjavnega jekla iz LRK nelojalno zniževal cene industrije Unije za do 32 % v OP (glej uvodno izjavo (71)).

(92)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(93)

Komisija je v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz povzročil škodo industriji Unije do stopnje, ki se lahko opredeli kot znatna. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko sočasno povzročili škodo industriji Unije, s čimer se je zagotovilo, da se morebitna škoda zaradi teh drugih dejavnikov ni pripisala dampinškemu uvozu.

(94)

Med letom 2006 in OP se je obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka na trgu, ki se je skrčil za 35 %, povečal za 14 %, zaradi česar se je tržni delež Unije povečal za 76 %, in sicer z 10,5 % na 18,4 %.

(95)

To povečanje dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz LRK v obravnavanem obdobju je sovpadalo z gibanjem navzdol pri večini kazalcev škode za industrijo Unije. Industrija Unije je izgubila 3,6 odstotnih točk tržnega deleža in njene prodajne cene so se znižale za 8 % zaradi pritiska nizkocenovnega dampinškega uvoza na cene na trgu Unije. Občutno nelojalno nižanje prodajnih cen je preprečilo, da bi industrija Unije v sprejemljivem obsegu prenesla povišane stroške proizvodnje v prodajne cene, kar je povzročilo negativne stopnje dobičkonosnosti v OP.

(96)

Glede na navedeno se začasno sklene, da nizkocenovni dampinški uvoz iz LRK, ki je vstopil na trg Unije v velikem in splošno naraščajočem obsegu ter ki je nelojalno občutno zniževal cene industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju, povzroča znatno škodo industriji Unije.

(97)

V obravnavanem obdobju je potekal omejen uvoz iz tretjih držav. Skupni tržni delež uvoza iz držav, ki niso LRK, se je zmanjšal za 4,3 odstotne točke, in sicer s 26,8 % na 22,5 %.

(98)

Naslednja največja vira uvoza v OP sta bila Japonska in Ukrajina. Vsaka je imela 5,2-odstotni tržni delež. Indija je imela 3,0-odstotni tržni delež, tržni delež uvoza iz ZDA v OP pa je znašal 2,7 %. Preglednica v nadaljnjem besedilu kaže razvoj obsega uvoza, cen in tržnih deležev štirih držav z največjim uvoznim virom, ki sledijo LRK, in tistih preostalega uvoza iz drugih tretjih držav, ki temeljijo na Eurostatovih podatkih. Kot je že navedeno v uvodni izjavi (64), je bilo treba Eurostatove podatke glede uvoza Japonske nekoliko prilagoditi, da se izvzamejo izkrivljanja, ki so rezultat nepravilnega poročanja o transakcijah.

Preglednica 17

(99)

Kot navaja predhodna preglednica, je Japonska v obravnavanem obdobju zmerno povečala svoj tržni delež za 0,8 odstotne točke, in sicer s 4,4 % na 5,2 %. Vendar se zdijo cene uvoza iz Japonske veliko bolj primerljive s cenami Unije kot cene uvoza iz LRK. Zlasti pa je treba omeniti, da so bile v obravnavanem obdobju japonske uvozne cene znatno višje od cen industrije Unije.

(100)

Cene uvoza iz ZDA so bile občutno višje od cen industrije Unije v obravnavanem obdobju (razen v letu 2007). Ukrajina in Indija sta s svojim uvozom ohranili sorazmerno stabilen tržni delež na trgu Unije, čeprav so bile povprečne cene iz teh držav na splošno nižje kot cene Unije; v obravnavanem obdobju se je tržni delež Ukrajine zmanjšal s 5,9 % na 5,2 %, tržni delež Indije pa je se je povečal z 2,8 % na 3,0 %.

(101)

Tržni delež uvoza iz vseh tretjih držav razen LRK se je torej v obravnavanem obdobju zmanjšal za 4,3 odstotne točke (s 26,8 % na 22,5 %). Na splošno se je v obravnavanem obdobju povprečna uvozna cena iz vseh tretjih držav razen LRK znižala za 34 % (s 5 586 EUR na 7 484 EUR za tono), kar je v ostrem nasprotju z 9-odstotnim znižanjem že tako nizkih kitajskih uvoznih cen in 8-odstotnim padcem povprečnih prodajnih cen Unije.

(102)

Na podlagi navedenega je mogoče sklepati, da ni videti, da bi uvoz iz tretjih držav, razen iz LRK, prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije v obravnavanem obdobju.

(103)

Čeprav je za leto 2007 in prva tri četrtletja leta 2008 značilen močno rastoč trg za cevi iz nerjavnega jekla, je imela finančna in gospodarska kriza na koncu velik učinek tudi na ta sektor. Gospodarska rast je začela upadati v zadnjem četrtletju leta 2008, upadanje se je nadaljevalo v letu 2009 in vplivalo celo na prvo polovico leta 2010, t.j. celotno OP. Vse to se odraža v trendu potrošnje Unije, ki je bila največja leta 2007, potem pa je leto za letom upadala (glej Preglednico 1).

(104)

Brez dvoma je imelo navedeno zmanjšanje potrošnje, ki je rezultat upada gospodarske rasti, učinek tudi na položaj industrije Unije. Treba pa je omeniti, da je dampinški uvoz iz LRK, ki je nelojalno občutno nižal cene industrije Unije, še močno povečal ta negativni učinek. Čeprav bi se zato lahko štelo, da je upad gospodarske rasti prispeval k škodi v OP, to nikakor ne more zmanjšati škodljivega učinka nizkocenovnega dampinškega uvoza iz LRK na trg Unije. Če ne bi bilo nepoštene konkurence iz LRK in pritiska na obseg in cene, ki ga je LRK izvajala na proizvajalce Unije, bi slednji lahko ohranjali prodajne cene in dobičkonosnost na stopnjah, ki bi bile sorazmerno sprejemljive tudi v razmerah z upadajočim povpraševanjem.

(105)

Učinki dampinškega uvoza iz LRK, ki je nelojalno precej nižal prodajne cene Unije v OP, je dejansko mogoče šteti za še bolj škodljivega v času gospodarske krize, ko so obseg prodaje in prodajne cene že tako pod pritiskom manjše potrošnje.

(106)

Glede na navedeno upada gospodarske rasti ni mogoče šteti za mogoči dejavnik, ki bi pretrgal vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz LRK.

(107)

Kar se tiče razvoja izvoza industrije Unije, se je izvoz zmanjšal manj kot domača prodaja, ne glede na to, ali so bili proučeni vsi proizvajalci Unije ali le vzorčeni proizvajalci. Kar se tiče razvoja obsega izvoza, je v obravnavanem obdobju za industrijo Unije mogoče ugotoviti naslednje gibanje:

Preglednica 18

(108)

Treba je izpostaviti, da se je izvoz industrije Unije zmanjševal počasneje kot prodaja na trgu Unije. To lahko pomeni, da je pritisk dampinškega uvoza iz LRK velik zlasti na trgu Unije. Glede na navedeno in bistven delež izvoza v celotni prodaji industrije Unije (stalno med 39 % in 45 % v obravnavanem obdobju) se z gotovostjo lahko izključi kakršno koli pomanjkanje konkurenčnosti proizvajalcev Unije na svetovnem trgu.

(109)

Zaradi velike nestanovitnosti cen zlitin in splošnega razvoja povpraševanja na trgu je prišlo do znatnih nihanj v stroških glavne surovine za proizvodnjo izdelka v preiskavi. Povprečni proizvodni stroški na enoto industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 19

(110)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (78), je trg glavnih surovin v LRK zelo izkrivljen. Zaradi tega izkrivljanja je videti, da imajo proizvajalci izvozniki v LRK možnost izvoza zadevnega izdelka na trg Unije po cenah, ki so verjetno manj elastične od cen surovin in zaradi tega močno nelojalno nižajo prodajne cene na trgu Unije. Z drugimi besedami imajo proizvajalci cevi iz nerjavnega jekla v LRK zaradi izkrivljanja na kitajskem trgu surovin nepošteno konkurenčno prednost v primerjavi z industrijo Unije. Zaradi teh izkrivljanj je bilo kitajskim proizvajalcem omogočeno ohranjati nizko raven cen dampinškega uvoza iz LRK.

(111)

Iz zgornje analize je razvidno, da se je uvoz iz LRK v obravnavanem obdobju po količinah povečeval in pridobil znaten tržni delež. Poleg tega so te povečane količine, ki so vstopile na trg Unije po dampinških cenah, nelojalno močno zniževale cene industrije Unije. Čeprav je industrija Unije nekaj časa zmogla izravnavati negativne učinke tega pritiska zaradi izjemno pozitivnih tržnih razmer v letih 2007 in 2008, to ni bilo več mogoče, ko je gospodarska kriza občutno zmanjšala raven povpraševanja.

(112)

Analizirani so bili tudi drugi dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije. Pri tem se je pokazalo, da uvoz iz tretjih držav, učinek gospodarske krize, uspešnost izvoza industrije Unije in drugi dejavniki, vključno s tistimi, povezanimi z izkrivljanji na trgu surovin LRK, niso videti taki, da bi pretrgali vzročno zvezo, ki je bila ugotovljena med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je industrija Unije utrpela v OP.

(113)

Na podlagi zgornje analize, pri kateri so bili vsi znani dejavniki, ki vplivajo na položaj industrije Unije, ustrezno ločeni od škodljivega učinka dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je uvoz iz LRK industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(114)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali kljub sklepom o dampingu, škodi in vzročni zvezi obstajajo razlogi, zaradi katerih bi Komisija lahko jasno sklenila, da sprejetje ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. V ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je Komisija proučila verjeten vpliv možnih ukrepov na vse vključene strani in verjetne posledice nesprejetja ukrepov.

(115)

Komisija je poslala vprašalnike neodvisnim uvoznikom in uporabnikom. Dva uvoznika in en uporabnik so nato predložili izpolnjene vprašalnike v predpisanem roku.

(116)

En proizvajalec Unije je nasprotoval uvedbi protidampinških ukrepov, saj podjetje delno dobiva neobdelane votle izdelke iz nerjavnega jekla iz LRK, da jih nadalje obdela v dodelane cevi. Vendar proizvajalec predstavlja manj kot 2 % celotne proizvodnje Unije.

(117)

Gre spomniti, da so kazalci škode pokazali splošno negativno gibanje in da so bili resno prizadeti zlasti kazalci škode za obseg proizvodnje in prodaje ter tržni delež in finančno uspešnost industrije Unije, kot sta dobičkonosnost in donosnost naložb.

(118)

Če se uvedejo ukrepi, se pričakuje, da se bosta padanje cen in izguba tržnega deleža ublažila in da se bodo prodajne cene industrije Unije začele zviševati, s čimer bi se precej izboljšal njen finančni položaj.

(119)

Po drugi strani je verjetno, da se bo slabšanje trga in finančnega položaja industrije Unije nadaljevalo, če se protidampinški ukrepi ne uvedejo. Pri takem poteku bi industrija Unije izgubila dodaten tržni delež, saj ne zmore več slediti tržnim cenam, ki jih določa dampinški uvoz iz LRK. Verjetni učinki bi vključevali dodatno zmanjšanje proizvodnje in zaprtje proizvodnih obratov v Uniji, ki bi pomenili znatne izgube delovnih mest.

(120)

Ob upoštevanju vseh navedenih dejavnikov se začasno sklene, da je uvedba protidampinških ukrepov v interesu industrije Unije.

(121)

Kot že navedeno, se vzorčenje ni uporabilo za nepovezane uvoznike, saj sta le dva nepovezana uvoznika v celoti sodelovala v preiskavi in predložila izpolnjene vprašalnike. Le majhen delež prometa teh dveh uvoznikov je bil povezan z nadaljnjo prodajo zadevnega izdelka iz LRK.

(122)

Uvoz, ki sta ga prijavila ta dva uvoznika, pa je predstavljal sorazmerno majhen delež celotnega uvoza iz LRK v OP (veliko manj kot 10 %). Glede na visoke stopnje, ki so jih uvozniki dosegli z nadaljnjo prodajo zadevnega izdelka v OP, se lahko domneva, da bi uvedba protidampinških dajatev za njih lahko pomenila nižje stopnje dobičkonosnosti. Vendar noben uvoznik ni podal argumentov, zakaj bi bila uvedba protidampinških ukrepov v nasprotju z njihovimi interesi. Poleg tega, ker oba nadalje prodajata cevi iz nerjavnega jekla, ki niso kitajskega porekla (vključno s cevmi s poreklom iz Unije), se lahko prav tako odločita, da začneta nabavljati pri nekitajskih dobaviteljih, na katere dajatve ne vplivajo.

(123)

Noben drugi uvoznik ni sodeloval s predložitvijo izpolnjenega vprašalnika ali utemeljenih pripomb. Glede na navedeno se začasno sklene, da uvedba začasnih protidampinških ukrepov ne bo bistveno negativno vplivala na interes uvoznikov EU.

(124)

Brezšivne cevi iz nerjavnega jekla v tem postopku imajo številne načine uporabe (glej uvodno izjavo (17)). Kljub temu je sodeloval le en uporabnik, ki uporablja cevi iz nerjavnega jekla za proizvodnjo zračnih hladilcev (air fin coolers) in zračno hlajenih kondenzatorjev, ki znašajo manj kot 1 % celotnega kitajskega uvoza v OP. Vendar se lahko začasno sklene, da zelo omejeno sodelovanje uporabnikov kaže, da bo na splošno učinek na dobičkonosnost in gospodarski položaj industrije uporabnikov precej omejen.

(125)

Iz izpolnjenega vprašalnika tega uporabnika je videti, da protidampinški ukrepi ne bodo resno vplivali niti na družbo niti na njen sektor, ki uporablja nerjavne cevi. Ob primerjavi vrednosti uvoza zadevnega izdelka s prometom sektorja, ki uporablja uvoženo blago, se učinek lahko šteje za nepomembnega.

(126)

Ob upoštevanju podatkov tega uporabnika pa ni mogoče izključiti možnosti, da na nekatere družbe uporabnice, ki uporabljajo večje količine nerjavnih cevi, uvoženih iz LRK, protidampinški ukrepi ne bi vplivali negativno.

(127)

Na podlagi informacij, ki jih je predložil edini sodelujoči uporabnik, zaradi njihove omejene reprezentativnosti in široke uporabe ni mogoče oceniti skupno število zaposlenih celotne industrije uporabnikov v Uniji.

(128)

Prav tako je treba omeniti, da ni verjetno, da bi stopnja ukrepov preprečila oskrbo trga Unije s kitajskim uvozom, čeprav po višjih neškodljivih cenah. Poleg tega neizkoriščene proizvodne zmogljivosti industrije Unije in alternativni viri uvoza iz različnih tretjih držav kažejo, da ni tveganja za zanesljivo oskrbo trga Unije s cevmi iz nerjavnega jekla.

(129)

Kljub nedavnim težavam industrija Unije poleg tega še naprej ostaja največji dobavitelj industrije uporabnikov v Uniji. Brez uvedbe ukrepov bi bila industrija Unije v primeru nadaljnjega poslabšanja finančnega položaja industrije Unije ogrožena, kar bi povzročilo tveganje za zanesljivo oskrbo tudi za uporabnike v Uniji.

(130)

Ob upoštevanju splošnega učinka protidampinških ukrepov je videti, da pozitivni učinki na industrijo Unije jasno odtehtajo morebitne negativne učinke na druge interesne skupine. Zato se začasno sklene, da protidampinške dajatve niso v nasprotju z interesom Unije.

(131)

Pričakuje se, da bi se z uvedbo ukrepov za dampinški uvoz zadevnega izdelka iz LRK industriji Unije omogočilo, da izboljša svoj položaj z večjim obsegom prodaje, višjimi prodajnimi cenami in večjim tržnim deležem. Čeprav so možni nekateri negativni učinki v obliki višjih stroškov za nekatere uporabnike, bodo pričakovane koristi za proizvajalce in njihove dobavitelje verjetno večje.

(132)

Glede na navedeno se po premisleku začasno sklene, da v tem primeru ni nujnih razlogov za to, da se ne bi uvedli začasni ukrepi za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK.

(133)

Ob upoštevanju sklepov o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije je treba uvesti začasne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, da se prepreči nadaljnja škoda industriji Unije zaradi dampinškega uvoza.

(134)

Začasni ukrepi za uvoz iz LRK morajo biti uvedeni na stopnji, ki omogoča odpravo dampinga, ne da bi ta stopnja presegla škodo, ki jo dampinški uvoz povzroča industriji Unije. Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se sklene, da bi morali vsi ukrepi industriji Unije omogočati, da pokrije stroške proizvodnje in na splošno doseže dobiček pred obdavčitvijo, ki bi lahko bil dosežen v normalnih konkurenčnih razmerah, tj. če dampinškega uvoza ne bi bilo.

(135)

Industrija Unije je trdila, da bi bilo za določitev stopnje odprave škode treba uporabiti 12-odstotni ciljni dobiček. Vendar do zdaj predloženi dokazi ne kažejo, da je tak dobiček mogoče doseči v normalnih tržnih razmerah. Tudi v izrednem letu 2007 industrija Unije ni mogla doseči tako visoke stopnje dobičkonosnosti. Na podlagi podatkov, pridobljenih med preiskavo, se je začasno štelo, da je 5-odstotni dobiček primeren za določanje stopnje odprave škode.

(136)

Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za podobni izdelek industrije Unije. Neškodljiva cena je bila določena tako, da se je od cene franko tovarna odštela dejanska stopnja dobička, tako izračunani ceni na pragu dobička pa se je prištela navedena ciljna stopnja dobička.

(137)

Tako so bile začasno določene naslednje stopnje odprave škode:

(138)

Glede na navedeno in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se šteje, da je treba za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK uvesti začasno protidampinško dajatev na stopnji nižje ugotovljene stopnje dampinga in odprave škode po pravilu nižje dajatve, ki je v vseh primerih ugotovljena stopnja škode.

(139)

Zaradi visoke ravni sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je stopnja za vse druge družbe določena na stopnji sodelujoče družbe v vzorcu z najvišjo stopnjo. Za nesodelujoče nevzorčene družbe, navedene v prilogi, je začasna stopnja dajatve določena na stopnji tehtanega povprečja stopenj vzorčenih družb. Na podlagi navedenega so predlagane stopnje dajatve:

(140)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo položaj teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo navedene družbe, torej navedene posebne pravne osebe. Za uvožene izdelke, ki jih je proizvedla družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni posebej navedena z imenom in naslovom, ter subjekti, ki so povezani s posebej navedenimi družbami, ni mogoče izkoristiti teh stopenj, ampak zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(141)

Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se takoj naslovi na Komisijo (8) skupaj z vsemi relevantnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo primerno, bo ta uredba ustrezno spremenjena s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(142)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinške dajatve, je treba stopnjo dajatve za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(143)

Zaradi dobrega upravljanja je treba opredeliti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku postopka, v pisni obliki izrazijo stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve o uvedbi dajatev iz te uredbe začasne in jih bo za določitev kakršnih koli dokončnih ukrepov morda treba ponovno preučiti –

European Commission

Directorate-General for Trade

Direction H

Office Nerv 105

B-1049 Bruselj.