Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32011L0092

Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (kodificirano besedilo) Besedilo velja za EGP

UL L 26, 28.1.2012, p. 1–21 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 15/05/2014

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2011/92/oj

28.1.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 26/1


DIREKTIVA 2011/92/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. decembra 2011

o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje

(kodificirano besedilo)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (3) je bila večkrat (4) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Okoljska politika Unije v skladu s členom 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije temelji na previdnostnem načelu in na načelu, da bi se morali izvajati preventivni ukrepi, da bi morala biti okoljska škoda prednostno odpravljena pri izvoru in da bi moral onesnaževalec plačati. Vplivi na okolje bi morali biti upoštevani v najzgodnejši možni fazi v vseh postopkih tehničnega načrtovanja in sprejemanja odločitev.

(3)

Načela presoje vplivov na okolje je treba uskladiti, zlasti kar zadeva projekte, ki bi morali biti predmet presoje, glavne obveznosti nosilcev projekta in vsebino presoje. Države članice lahko določijo strožja pravila za varstvo okolja.

(4)

Poleg tega je treba doseči enega izmed ciljev Unije na področju varstva okolja in kakovosti življenja.

(5)

Okoljska zakonodaja Unije vključuje določbe, ki javnim in drugim organom omogočajo, da sprejemajo odločitve, ki lahko pomembno vplivajo tako na okolje kot na zdravje in dobro počutje posameznika.

(6)

Splošna načela za presojo vplivov na okolje je treba določiti z namenom dopolnjevanja in usklajevanja postopkov soglasij za izvedbo, s katerimi se urejajo javni in zasebni projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje.

(7)

Soglasje za izvedbo javnih in zasebnih projektov, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, bi moralo biti izdano šele po presoji verjetnih pomembnih vplivov teh projektov na okolje. Ta presoja bi morala biti izvedena na podlagi ustreznih informacij, ki jih priskrbi nosilec projekta in jih lahko dopolnijo pristojni organi in zainteresirana javnost, ki jo posamezen projekt verjetno zadeva.

(8)

Nekatere vrste projektov imajo pomemben vpliv na okolje in te projekte bi se moralo praviloma presoditi sistematično.

(9)

Druge vrste projektov morda nimajo pomembnega vpliva na okolje prav v vsakem primeru in bi bilo treba te projekte presoditi, kadar države članice menijo, da bodo verjetno pomembno vplivali na okolje.

(10)

Države članice lahko določijo pragove ali merila za namen odločanja o tem, kateri izmed takih projektov bi morali biti predmet presoje na temelju pomembnosti njihovega vpliva na okolje. Od držav članic se ne bi smelo zahtevati, da od primera do primera preverjajo projekte pod temi pragovi ali zunaj teh meril.

(11)

Države članice bi morale, ko postavljajo take pragove ali merila ali ko od primera do primera preverjajo projekte za namen odločanja o tem, kateri projekti morajo biti predmet presoje na temelju pomembnosti njihovega vpliva na okolje, upoštevati ustrezna izbirna merila, ki jih določa ta direktiva. Države članice so skladno z načelom subsidiarnosti v najboljšem položaju, da uporabijo ta merila v posebnih primerih.

(12)

Za projekte, ki so predmet presoje, bi bilo treba priskrbeti določen minimalen obseg informacij, ki zadevajo projekt in njegove vplive.

(13)

Primerno je določiti postopek, ki bi nosilcu projekta omogočil pridobitev mnenja pristojnih organov o vsebini in obsegu informacij, ki jih je treba zbrati in priskrbeti za presojo. Države članice lahko v okviru tega postopka zahtevajo, da nosilec projekta med drugim predloži drugačne rešitve za projekte, za katere namerava vložiti prošnjo.

(14)

Presoditi bi bilo treba vplive projekta na okolje, da bi upoštevali prizadevanja za varovanje zdravja ljudi, prispevali h kakovosti življenja z boljšim okoljem, zagotovili ohranjanje raznolikosti bioloških vrst in ohranili reproduktivne zmogljivosti ekosistema kot osnovnega življenjskega vira.

(15)

Zaželeno je določiti okrepljene določbe, ki zadevajo presojo čezmejnih vplivov na okolje, da bi na ta način upoštevali dogajanja na mednarodni ravni. Evropska skupnost je podpisala Konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje dne 25. februarja 1991 in jo ratificirala 24. junija 1997.

(16)

Učinkovito sodelovanje javnosti pri sprejemanju odločitev omogoča, da javnost izrazi, nosilec odločitev pa se zaveda mnenj in skrbi, ki utegnejo biti pomembne za te odločitve, ter tako poveča odgovornost in preglednost postopka odločanja in prispeva k zavesti javnosti o okoljskih vprašanjih in k podpori sprejetim odločitvam.

(17)

Sodelovanje, ki vključuje tudi sodelovanje združenj, organizacij in skupin, zlasti nevladnih organizacij, ki spodbujajo varovanje okolja, bi bilo treba podpreti, med drugim tudi s spodbujanjem izobraževanja javnosti v zvezi z varstvom okolja.

(18)

Evropska skupnost je podpisala Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah Ekonomske komisije OZN za Evropo (Aarhuška konvencija) dne 25. junija 1998 in jo ratificirala 17. februarja 2005.

(19)

Med cilji Aarhuške konvencije je želja zagotoviti pravico sodelovanja javnosti v odločanju o okoljskih zadevah, da bi prispevali k varovanju pravice živeti v okolju, ki je primerno za osebno zdravje in dobro počutje.

(20)

Člen 6 Aarhuške konvencije predvideva sodelovanje javnosti pri odločitvah o posebnih dejavnostih, ki so navedene v Prilogi I h Konvenciji, in dejavnostih, ki niso vključene v seznam, pa lahko pomembno vplivajo na okolje.

(21)

Člen 9(2) in (4) Aarhuške konvencije predvideva dostop do sodnih ali drugih postopkov izpodbijanja materialne in postopkovne zakonitosti odločb, dejanj ali opustitev, ki so predmet določb sodelovanja javnosti člena 6 navedene konvencije.

(22)

Te direktive se ne bi smelo uporabljati pri tistih projektih, katerih podrobnosti so sprejete v kakšnem posebnem predpisu nacionalne zakonodaje, ker se cilji te direktive, vključno z zagotavljanjem informacij, dosegajo z zakonodajnim postopkom.

(23)

Poleg tega je v izjemnih primerih lahko primerno, da se določen projekt izvzame iz postopkov presoje, kakor jih določa ta direktiva, pod pogojem, da se Komisiji in zadevni javnosti predložijo ustrezne informacije.

(24)

Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se te cilje zaradi obsega in vplivov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe Evropske unije. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev.

(25)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v delu B Priloge V –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1.   Ta direktiva se uporablja pri presoji vplivov na okolje tistih javnih in zasebnih projektov, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje.

2.   V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„projekt“ pomeni:

izvedbo gradbenih del ali drugih instalacij ali shem,

druge posege v naravno okolje in krajino, vključno s tistimi, ki vključujejo pridobivanje mineralnih virov;

(b)

„nosilec projekta“ pomeni prosilca za dovolitev zasebnega projekta ali javni organ, ki da pobudo za projekt;

(c)

„soglasje za izvedbo“ pomeni odločitev pristojnega organa ali organov, ki dovoljuje nosilcu projekta izvedbo projekta;

(d)

„javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso njihova združenja, organizacije ali skupine;

(e)

„zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vpliva ali bi verjetno vplivali postopki okoljskega odločanja ali ima interes pri takih postopkih iz člena 2(2). V tej opredelitvi se šteje, da imajo nevladne organizacije, ki podpirajo varstvo okolja in izpolnjujejo katere koli pogoje nacionalne zakonodaje, interes;

(f)

„pristojni organ ali organi“ pomeni tisti organ ali tiste organe, ki jih države članice določijo kot odgovorne za opravljanje dolžnosti iz te direktive.

3.   Države članice se lahko odločajo za vsak primer posebej, če je tako določeno z nacionalno zakonodajo, da se ta direktiva ne uporablja za projekte, ki služijo namenom nacionalne obrambe, če ocenijo, da bi takšna uporaba škodljivo vplivala na navedene namene.

4.   Ta direktiva se ne uporablja za projekte, katerih podrobnosti so sprejete s posebnim predpisom nacionalne zakonodaje, ker se cilji te direktive, vključno z zagotavljanjem informacij, dosegajo z zakonodajnim postopkom.

Člen 2

1.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so pred izdajo soglasja projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje, med drugim zaradi svoje narave, velikosti ali lokacije, predmet zahteve za izdajo soglasja za izvedbo in presojo njihovih vplivov. Navedeni projekti so opredeljeni v členu 4.

2.   Presojo vplivov na okolje se lahko vključi v obstoječe postopke za izdajo soglasja za izvedbo projektov v državah članicah, oziroma, če to ne gre, v druge postopke ali v postopke, ki jih je treba uvesti za usklajenost s cilji te direktive.

3.   Države članice lahko določijo enotni postopek, da bi izpolnile zahteve te direktive in zahteve Direktive št. 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. jauarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (5).

4.   Brez poseganja v člen 7 lahko države članice v izjemnih primerih določen projekt v celoti ali delno izvzamejo iz določb te direktive.

V tem primeru države članice:

(a)

preučijo, ali bi bila primerna druga oblika presoje;

(b)

omogočijo zadevni javnosti dostop do podatkov, pridobljenih z drugimi oblikami presoje iz točke (a), podatkov, ki se nanašajo na odločitev o odobritvi izvzetja, ter razlogov za njegovo odobritev;

(c)

pred izdajo soglasja obvestijo Komisijo o razlogih, ki utemeljujejo odobreno izvzetje, in ji zagotovijo podatke, ki so, kadar je primerno, na razpolago njihovim državljanom.

Komisija nemudoma posreduje prejete dokumente drugim državam članicam.

Komisija letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi tega odstavka.

Člen 3

Presoja vplivov na okolje na primeren način glede na vsak posamezni primer in skladno s členi 4 do 12 opredeli, opiše in presodi neposredne in posredne vplive projekta na naslednje dejavnike:

(a)

ljudi, živalstvo in rastlinstvo;

(b)

tla, vodo, zrak, podnebje in krajino;

(c)

materialne dobrine in kulturno dediščino;

(d)

medsebojne vplive dejavnikov iz točk (a), (b) in (c).

Člen 4

1.   Ob upoštevanju člena 2(4) se projekte, ki so našteti v Prilogi I, presoja skladno s členi 5 do 10.

2.   Ob upoštevanju člena 2(4) države članice za projekte, ki so našteti v Prilogi II, odločijo, ali se projekt presoja skladno s členi 5 do 10. Države članice sprejmejo navedeno odločitev s:

(a)

preverjanjem za vsak primer posebej,

ali

(b)

pragovi ali merili, ki jih postavi država članica.

Države članice se lahko odločijo za uporabo obeh postopkov, navedenih v točkah (a) in (b).

3.   Med preverjanjem za vsak primer posebej ali postavljanjem pragov ali meril za namen odstavka 2 se upoštevajo ustrezna izbirna merila, določena v Prilogi III.

4.   Države članice zagotovijo, da je odločitev pristojnih organov v skladu z odstavkom 2 na razpolago javnosti.

Člen 5

1.   V primeru projektov, ki so skladno s členom 4 predmet presoje vplivov na okolje v skladu s tem členom in členi 6 do 10, države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da nosilec projekta v primerni obliki priskrbi informacije, ki jih določa Priloga IV, kolikor:

(a)

države članice menijo, da so informacije pomembne za določeno fazo postopka pridobivanja soglasja in glede na posebne značilnosti posameznega projekta ali vrste projekta in lastnosti okolja, ki bodo verjetno prizadete;

(b)

se lahko po mnenju držav članic od nosilca projekta upravičeno zahteva, da zbere te informacije, pri čemer med drugim upošteva tekoče poznavanje in metode presoje.

2.   Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da na zahtevo nosilca projekta pred vložitvijo prošnje za soglasje za izvedbo, pristojni organ poda mnenje o informacijah, ki jih nosilec projekta priskrbi skladno z odstavkom 1. Pristojni organ se posvetuje z nosilcem projekta in organi iz člena 6(1), preden poda svoje mnenje. Dejstvo, da je pristojni organ podal mnenje po določbah tega odstavka, mu ne preprečuje, da ne bi naknadno zahteval od nosilca projekta predložitev dodatnih informacij.

Države članice lahko zahtevajo od pristojnih organov tako mnenje, ne glede na to, ali tako zahteva nosilec projekta.

3.   Informacije, ki jih mora zagotoviti nosilec projekta skladno z odstavkom 1, vključujejo vsaj:

(a)

opis projekta, ki obsega informacije o lokaciji, zasnovi in velikosti projekta;

(b)

opis načrtovanih ukrepov, da bi se izognili, zmanjšali in po možnosti odpravili pomembne škodljive vplive;

(c)

podatke, potrebne za opredelitev in presojo glavnih verjetnih vplivov projekta na okolje;

(d)

povzetek glavnih alternativ, ki jih je proučil nosilec projekta, in prikaz glavnih razlogov za njegovo izbiro, z upoštevanjem vplivov na okolje;

(e)

netehnični povzetek informacij iz točk (a) do (d).

4.   Države članice po potrebi zagotovijo, da kateri koli organi, ki imajo pomembne informacije, s posebnim ozirom na člen 3, dajo te informacije na razpolago nosilcu projekta.

Člen 6

1.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da imajo organi, ki se bodo verjetno ukvarjali s projektom zaradi svojih posebnih okoljskih odgovornosti, možnost izraziti svoje mnenje o informacijah, ki jih je priskrbel nosilec projekta, in o prošnji za soglasje za izvedbo. V ta namen države članice določijo organe, s katerimi se mora nosilec projekta posvetovati, bodisi na splošno ali pa za vsak primer posebej. Informacije, zbrane skladno s členom 5, se posredujejo tem organom. Podrobnejše ureditve posvetovanja določijo države članice.

2.   Javnost se obvesti prek javnih objav ali drugih primernih načinov, na primer razpoložljivih elektronskih medijev, o naslednjih zadevah že na začetni stopnji postopka sprejemanja okoljskih odločitev iz člena 2(2) in najpozneje takrat, ko je informacije mogoče razumno posredovati:

(a)

zahteva za soglasje za izvedbo;

(b)

dejstvo, da je za projekt treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje, in da se, kadar je primerno, uporablja člen 7;

(c)

podrobnosti o pristojnih organih, odgovornih za odločanje, tistih, od katerih je mogoče pridobiti ustrezne podatke, in tistih, ki jim je mogoče predložiti pripombe ali vprašanja, in podrobnosti o časovnih rokih za posredovanje pripomb ali vprašanj;

(d)

vrsta možnih odločitev ali osnutek odločitve, če obstaja;

(e)

navedba dostopnosti podatkov, zbranih v skladu s členom 5;

(f)

navedba časa in krajev, kjer so zadevni podatki dostopni, in na kakšen način;

(g)

podatki o določbah za sodelovanje javnosti v skladu z odstavkom 5 tega člena.

3.   Države članice zagotovijo, da se v okviru razumnih rokov omogoči zadevni javnosti dostop do naslednjega:

(a)

katerih koli podatkov, zbranih v skladu s členom 5;

(b)

v skladu z nacionalno zakonodajo, do glavnih poročil in obvestil, danih pristojnemu organu ali organom v času, ko je zadevna javnost obveščena v skladu z odstavkom 2 tega člena;

(c)

v skladu z določbami Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (6), do podatkov, ki niso navedeni v odstavku 2 tega člena, ki se nanašajo na odločitev v skladu s členom 8 te direktive in ki postanejo dostopni šele potem, ko je bila zadevna javnost že obveščena v skladu z odstavkom 2 tega člena.

4.   Zadevna javnost dobi zgodnje in učinkovite priložnosti sodelovanja v postopkih okoljskega odločanja v skladu s členom 2(2) in je tako upravičena izraziti pripombe in mnenja, ko so pristojnemu organu ali organom pred odločitvijo o prošnji za soglasje za izvedbo odprte vse možnosti.

5.   Države članice podrobno določijo ukrepe za obveščanje javnosti (na primer z letaki v določenem dosegu ali objavo v krajevnih časopisih) in za posvetovanje z zadevno javnostjo (na primer s pisnimi prispevki ali z javno anketo).

6.   Zagotovljeni so razumni časovni okviri za različne stopnje, tako da je dovolj časa za obveščanje javnosti in omogočanje zadevni javnosti, da se pripravi in učinkovito sodeluje v postopku okoljskega odločanja ob upoštevanju določb tega člena.

Člen 7

1.   Če se država članica zaveda, da bo projekt verjetno pomembno vplival na okolje v drugi državi članici ali če tako zahteva država članica, ki bo verjetno pod takim vplivom, pošlje država članica, na ozemlju katere naj bi se izvedel projekt, kakor hitro je mogoče in ne pozneje, kot sama obvešča svojo javnost, prizadeti državi članici med drugim:

(a)

opis projekta, skupaj z vsemi razpoložljivimi podatki o možnem čezmejnem vplivu;

(b)

podatke o vrsti odločitve, ki bo morda sprejeta.

Država članica, na ozemlju katere naj bi se izvedel projekt, da drugi državi članici razumen rok, v katerem le-ta navede, ali želi sodelovati v postopkih sprejemanja okoljskih odločitev iz člena 2(2), in lahko vključi podatke iz odstavka 2 tega člena.

2.   Če država članica, ki prejme podatke v skladu z odstavkom 1, navede, da namerava sodelovati v postopkih sprejemanja okoljskih odločitev iz člena 2(2), država članica, na katere ozemlju naj bi bil projekt izveden, v skladu s členom 6(2) pošlje potrebne podatke, če tega ni storila že prej, državi članici, ki bo prizadeta, in omogoči dostop do podatkov v skladu s točkama (a) in (b) člena 6(3).

3.   Zadevni državi članici, vsaka v obsegu, kakor ga postopek zadeva, tudi:

(a)

poskrbita, da so informacije iz odstavka 1 in 2 v primernem času na razpolago organom iz člena 6(1) in zadevni javnosti na ozemlju države članice, ki bo verjetno pomembneje prizadeta; in

(b)

zagotovita organom iz člena 6(1) in zadevni javnosti možnost, da pred izdajo soglasja za izvedbo projekta posredujejo svoje mnenje o predloženih informacijah v primernem času pristojnemu organu države članice, na katere ozemlju bo predvidoma izveden projekt.

4.   Zadevne države članice začnejo s posvetovanji, ki med drugim zadevajo možne čezmejne vplive projekta in predvidene ukrepe za zmanjšanje ali odpravo takih vplivov, in se sporazumejo glede razumnega trajanja obdobja posvetovanja.

5.   Zadevne države članice lahko določijo podrobnejše postopke za izvedbo tega člena, da omogočijo zadevni javnosti na ozemlju prizadete države članice učinkovito sodelovanje v postopkih sprejemanja okoljskih odločitev iz člena 2(2) za ta projekt.

Člen 8

V postopku izdaje soglasja za izvedbo se upoštevajo rezultati posvetovanj in informacije, zbrane v skladu s členi 5, 6 in 7.

Člen 9

1.   Ko je sprejeta odločitev za izdajo ali zavrnitev soglasja za izvedbo, pristojni organ ali organi obvestijo zadevno javnost v skladu z ustreznimi postopki in dajo na razpolago javnosti naslednje podatke:

(a)

vsebino odločitve in vsakršne z njo povezane pogoje;

(b)

po pregledu pripomb in mnenj zadevne javnosti, glavne razloge in ugotovitve, na katerih temelji ta odločitev, vključno s podatki o poteku sodelovanja javnosti;

(c)

po potrebi opis glavnih ukrepov za to, da se izogne glavnim škodljivim posledicam, se jih zmanjša ali se jih, če je možno, izravna.

2.   Pristojni organ ali organi obvestijo katero koli državo članico, s katero so se posvetovali v skladu s členom 7, tako da posredujejo tudi podatke iz odstavka 1 tega člena.

Države članice, s katerimi se je posvetovalo, zagotovijo, da so navedeni podatki na primeren način dostopni zadevni javnosti na njihovem ozemlju.

Člen 10

Določbe te direktive ne vplivajo na obveznost pristojnih organov, da spoštujejo omejitve, ki jih postavljajo nacionalni zakoni in drugi predpisi ter sprejete pravne prakse glede poslovne in industrijske zaupnosti, vključno z intelektualno lastnino in varovanjem javnega interesa.

Kjer se uporablja člen 7, veljajo za posredovanje informacij v drugo državo članico in sprejem informacij s strani druge države članice omejitve, ki veljajo v državi članici, v kateri je projekt predlagan.

Člen 11

1.   Države članice v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo zagotovijo članom zadevne javnosti:

(a)

ki imajo zadosten interes, ali drugače,

(b)

ki uveljavljajo kršeno pravico, kadar to upravno postopkovno pravo države članice zahteva kot predpogoj,

dostop do revizijskega postopka pred sodiščem ali pred drugim neodvisnim in nepristranskim organom, ki ga je vzpostavil zakon, da izpodbijajo vsebinsko ali postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev ob upoštevanju določb te direktive o sodelovanju javnosti.

2.   Države članice določijo, na kateri stopnji se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve.

3.   Kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice, določijo države članice skladno s ciljem omogočiti zadevni javnosti širok dostop do pravnega varstva. S tem ciljem se interes katere koli nevladne organizacije, ki izpolnjuje zahteve iz člena 1(2), šteje za zadostnega za namen točke (a) odstavka 1 tega člena. Za take organizacije se šteje, da imajo lahko kršene pravice za namen točke (b) odstavka 1 tega člena.

4.   Določbe tega člena ne izključujejo možnosti predhodnega revizijskega postopka upravnega organa in ne vplivajo na zahtevo izčrpanja upravnih revizijskih postopkov pred sodnim revizijskim postopkom, kjer taka zahteva obstaja po nacionalnem pravu.

Vsak tak postopek je pošten, nepristranski, pravočasen in ne nedopustno drag.

5.   Da bi povečali učinkovitost določb tega člena, države članice zagotovijo, da so praktični podatki dostopni javnosti ob dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov.

Člen 12

1.   Države članice in Komisija si izmenjujejo informacije o izkušnjah, pridobljenih pri uporabi te direktive.

2.   Države članice skladno s členom 4(2) zlasti obvestijo Komisijo o vseh merilih oziroma pragovih, sprejetih za izbiro zadevnih projektov.

3.   Na podlagi te izmenjave informacij Komisija po potrebi predloži dodatne predloge Evropskemu parlamentu in Svetu, zato da se zagotovi, da je uporaba te direktive dovolj usklajena.

Člen 13

Države članice Komisiji sporočijo besedila določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 14

Direktiva 85/337/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v delu A Priloge V, se razveljavi, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, kakor so določeni v delu B Priloge V.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se razlagajo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VI.

Člen 15

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 16

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 13. decembra 2011

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

M. SZPUNAR


(1)  UL C 248, 25.8.2011, str. 154.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 13. septembra 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 15. novembra 2011.

(3)  UL L 175, 5.7.1985, str. 40.

(4)  Glej del A Priloge VI.

(5)  UL L 24, 29.1.2008, str. 8.

(6)  UL L 41, 14.2.2003, str. 26.


PRILOGA I

PROJEKTI IZ ČLENA 4(1)

1.

Rafinerije surove nafte (razen podjetij, ki proizvajajo le maziva iz surove nafte) in obrati za uplinjanje in utekočinjanje 500 ton ali več premoga ali bitumiziranega skrilavca na dan.

2.

(a)

Termoelektrarne in druge kurilne naprave, ki proizvedejo 300 megavatov toplote ali več;

(b)

jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji, vključno z demontažo ali odstranitvijo takih elektrarn ali reaktorjev (1) (razen raziskovalnih obratov za izdelavo in pretvorbo cepljivih in obogatenih materialov, katerih največja moč ne presega 1 kilovata neprekinjene toplotne obremenitve).

3.

(a)

Obrati za ponovno predelavo radioaktivnega jedrskega goriva;

(b)

obrati, namenjeni:

(i)

proizvodnji ali obogatitvi jedrskega goriva;

(ii)

predelavi radioaktivnega jedrskega goriva ali visoko radioaktivnih odpadkov;

(iii)

končnemu odlaganju radioaktivnega jedrskega goriva;

(iv)

zgolj končnemu odlaganju radioaktivnih odpadkov;

(v)

zgolj skladiščenju (načrtovanemu za več kot 10 let) radioaktivnega jedrskega goriva ali radioaktivnih odpadkov na drugi lokaciji kakor tam, kjer poteka proizvodnja.

4.

(a)

Integrirani obrati za začetno taljenje surovega železa in jekla;

(b)

obrati za proizvodnjo neželeznih neobdelanih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemičnimi ali elektrolitičnimi postopki.

5.

Obrati za pridobivanje azbesta ter za predelavo in transformacijo azbesta in proizvodov, ki vsebujejo azbest: za azbestno-cementne proizvode z letno proizvodnjo več kot 20 000 ton končnih proizvodov, za torne materiale z letno proizvodnjo več kot 50 ton končnih proizvodov in za druge rabe azbesta pri porabi več kot 200 ton na leto.

6.

Integrirani kemični obrati, tj. tisti obrati za industrijsko proizvodnjo snovi, ki uporabljajo kemijske postopke, pri katerih gre za več poleg postavljenih in medsebojno funkcionalno povezanih proizvodnih enot, ki so namenjene:

(a)

proizvodnji osnovnih organskih kemikalij;

(b)

proizvodnji osnovnih anorganskih kemikalij;

(c)

proizvodnji fosfatnih, dušičnih ali kalijevih gnojil (enostavnih ali sestavljenih gnojil);

(d)

proizvodnji osnovnih fitofarmacevtskih proizvodov in biocidov;

(e)

proizvodnji osnovnih farmacevtskih proizvodov s kemijskimi ali biološkimi postopki;

(f)

proizvodnji eksplozivov.

7.

(a)

Gradnja daljinskih železniških prog in letališč (2) z vzletno stezo osnovne dolžine 2 100 m ali več;

(b)

gradnja avtocest in hitrih cest (3);

(c)

gradnja nove ceste s štirimi ali več pasovi ali nova razvrstitev pasov na obstoječi cesti in/ali širitev obstoječe ceste z dvema pasovoma ali manj, da bo imela štiri ali več pasov, z dolžino take nove ceste ali dela ceste z novo razvrstitvijo pasov in/ali razširjenega dela ceste 10 km ali več neprekinjenega poteka.

8.

(a)

Celinske vodne poti in pristanišča za notranjo plovbo, ki dovoljujejo prehod plovil z več kot 1 350 tonami;

(b)

trgovska pristanišča, pomoli za nakladanje in razkladanje, ki so povezani s kopnim, in zunanja pristanišča (razen pomolov za trajekte), ki lahko sprejmejo plovila z več kot 1 350 tonami.

9.

Obrati za sežiganje, obrati za kemično obdelavo, kakor je določeno v Prilogi I k Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih (4) v točki D9, ali odlagališče nevarnih odpadkov, kakor je določeno v točki 2 člena 3 te direktive.

10.

Obrati za sežiganje ali obrati za kemično obdelavo, kakor jih določa Priloga I k Direktivi 2008/98/ES v točki D9 nenevarnih odpadkov z zmogljivostjo več kot 100 ton na dan.

11.

Črpanje podtalnice ali sistemi za umetno obnavljanje podtalnice z letno količino načrpane ali obnovljene vode, enaki ali večji od 10 milijonov kubičnih metrov.

12.

(a)

Prenos vodnih količin med porečji z namenom preprečevanja morebitnega pomanjkanja vode in kjer količina prenešene vode presega 100 milijonov kubičnih metrov na leto;

(b)

v vseh drugih primerih, prenos vodnih količin med porečji, kjer dolgoletni povprečni rečni pretok porečja, od koder se črpa, presega 2 000 milijonov kubičnih metrov na leto, in kjer količina prenešene vode presega 5 % tega pretoka.

V obeh primerih so izključeni prenosi pitne vode po vodovodu.

13.

Čistilne naprave z zmogljivostjo, večjo od ekvivalenta 150 000 prebivalcev, kakor je določeno v točki 6 člena 2 Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (5).

14.

Pridobivanje nafte in zemeljskega plina v komercialne namene, kjer načrpana količina presega 500 ton na dan v primeru nafte in 500 000 kubičnih metrov na dan v primeru plina.

15.

Jezovi in drugi objekti za zadrževanje ali trajno zagotavljanje rezerv vode, kjer nova ali dodatna količina zadržane ali uskladiščene vode presega 10 milijonov kubičnih metrov.

16.

Cevovodi s premerom več kot 800 mm in dolžino več kot 40 km:

(a)

za transport plina, nafte, kemikalij;

(b)

za transport tokov ogljikovega dioksida (CO2) za namene geološkega shranjevanja, vključno s pripadajočimi kompresorskimi postajami.

17.

Obrati za intenzivno rejo perutnine ali prašičev z več kot:

(a)

85 000 mesti za piščance, 60 000 mesti za kokoši;

(b)

3 000 mesti za pitance (čez 30 kg); ali

(c)

900 mesti za svinje.

18.

Industrijski obrati za proizvodnjo:

(a)

papirne kaše iz lesa ali podobnih vlaknatih snovi;

(b)

papirja in kartona s proizvodno zmogljivostjo, ki presega 200 ton na dan.

19.

Kamnolomi in dnevni kopi, kjer površina kopa presega 25 hektarov, ali izkopavanje šote, kjer površina kopa presega 150 hektarov.

20.

Gradnja nadzemnih elektrovodov z napetostjo 220 kV ali več in dolžino več kot 15 km.

21.

Skladišča nafte, petrokemičnih ali kemičnih izdelkov z zmogljivostjo 200 000 ton ali več.

22.

Območja shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida (6).

23.

Naprave za zajemanje tokov CO2 za namene geološkega shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES iz naprav, zajetih v tej prilogi, ali kjer skupni letni zajem CO2 znaša 1,5 megatone ali več.

24.

Kakršna koli sprememba ali razširitev projektov, naštetih v tej prilogi, kjer takšna sprememba ali razširitev sama po sebi doseže morebitne pragove, določene v tej prilogi.


(1)  Jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji prenehajo biti taki obrati, ko je s proizvodne lokacije trajno odstranjeno vse jedrsko gorivo in drugi radioaktivno kontaminirani elementi.

(2)  V tej direktivi „letališče“ pomeni letališče, ki se ujema z opredelitvijo v Čikaški konvenciji o ustanovitvi Mednarodne organizacije civilnega letalstva iz leta 1944 (Priloga 14).

(3)  V tej direktivi „hitra cesta“ pomeni cesto, ki se ujema z opredelitvijo v Evropskem sporazumu o glavnih mednarodnih prometnih žilah z dne 15. novembra 1975.

(4)  UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

(5)  UL L 135, 30.5.1991, str. 40.

(6)  UL L 140, 5.6.2009, str. 114.


PRILOGA II

PROJEKTI IZ ČLENA 4(2)

1.   KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBOGOJSTVO

(a)

Projekti za preoblikovanje podeželskih zemljiških posestev;

(b)

projekti za rabo neobdelanih zemljišč ali polnaravnih območij za intenzivno kmetijstvo;

(c)

vodnogospodarski projekti za kmetijstvo, vključno z namakalnimi in izsuševalnimi projekti;

(d)

začetno pogozdovanje in izsekavanje gozdov za namene spreminjanja v drugo vrsto rabe zemljišč;

(e)

intenzivne živinske farme (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(f)

intenzivno ribogojstvo;

(g)

pridobivanje zemljišč iz morja.

2.   PRIDOBITVENA INDUSTRIJA

(a)

Kamnolomi, površinski kopi in izkopavališča šote (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(b)

rudniki;

(c)

pridobivanje mineralnih snovi pri čiščenju morskega ali rečnega dna;

(d)

globinsko vrtanje, zlasti:

(i)

geotermalno vrtanje;

(ii)

vrtanje za skladiščenje jedrskih odpadkov;

(iii)

vrtanje za vodne zaloge,

z izjemo vrtanj za raziskovanje trdnosti tal;

(e)

obrati za površinsko pridobivanje premoga, nafte, zemeljskega plina in rud ter bituminiziranega skrilavca.

3.   ENERGETIKA

(a)

Industrijski obrati za proizvodnjo elektrike, pare in tople vode (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(b)

industrijske naprave za prenos plina, pare in tople vode; prenos električne energije po nadzemnih vodih (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(c)

nadzemno skladiščenje zemeljskega plina;

(d)

podzemno skladiščenje vnetljivih plinov;

(e)

nadzemno skladiščenje fosilnih goriv;

(f)

industrijsko briketiranje premoga in lignita;

(g)

obrati za predelavo in skladiščenje radioaktivnih odpadkov (razen, če so vključeni v Prilogo I);

(h)

hidroelektrarne;

(i)

obrati za izkoriščanje energije vetra za proizvodnjo elektrike;

(j)

naprave za zajemanje tokov CO2 za namene geološkega shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES iz naprav, ki niso zajete v Prilogi I k tej direktivi.

4.   PROIZVODNJA IN PREDELAVA KOVIN

(a)

Obrati za proizvodnjo surovega železa ali jekla (primarno ali sekundarno fuzijo), vključno z neprekinjenim litjem;

(b)

obrati za predelavo železnih kovin:

(i)

obrati za vroče valjanje;

(ii)

kovačnice s kladivi;

(iii)

nanašanje zaščitnih kovinskih prevlek s kemijskimi postopki;

(c)

livarne za železne kovine;

(d)

talilnice, vključno z obrati za legiranje neželeznih kovin, razen plemenitih kovin, vključno s taljenjem starih kovin (rafiniranje, vlivanje, itn.);

(e)

obrati za površinsko obdelavo kovin in plastičnih materialov z elektrolitskimi ali kemijskimi postopki;

(f)

izdelava in sestavljanje motornih vozil in izdelava motorjev za motorna vozila;

(g)

ladjedelnice;

(h)

obrati za izdelavo in popravila zračnih plovil;

(i)

izdelava železniške opreme;

(j)

eksplozijsko litje;

(k)

obrati za žganje in sintranje kovinskih rud.

5.   PROIZVODNJA MINERALNIH SUROVIN

(a)

Koksarne (suha destilacija premoga);

(b)

cementarne;

(c)

obrati za proizvodnjo azbesta in izdelkov iz azbesta (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(d)

steklarne, vključno z obrati za proizvodnjo steklenih vlaken;

(e)

obrati za taljenje mineralnih surovin, vključno s proizvodnjo mineralnih vlaken;

(f)

proizvodnja keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, zidnih opek, ognjevarnih opek, keramičnih ploščic, keramike ali porcelana.

6.   KEMIJSKA INDUSTRIJA (PROJEKTI, KI NISO VKLJUČENI V PRILOGO I)

(a)

Obdelava polizdelkov in proizvodnja kemikalij;

(b)

proizvodnja pesticidov in farmacevtskih proizvodov, barv in lakov, elastomerov in peroksidov;

(c)

skladišča nafte, petrokemičnih in kemičnih izdelkov.

7.   PREHRAMBENA INDUSTRIJA

(a)

Proizvodnja rastlinskih in živalskih olj ter maščob;

(b)

pakiranje in konzerviranje živalskih ter rastlinskih proizvodov;

(c)

proizvodnja mlečnih izdelkov;

(d)

varjenje in slajenje;

(e)

proizvodnja slaščic in sirupov;

(f)

klavnice;

(g)

obrati za proizvodnjo industrijskega škroba;

(h)

tovarne ribjih jedi in ribjega olja;

(i)

tovarne sladkorja.

8.   TEKSTILNA, USNJARSKA, LESNA IN PAPIRNA INDUSTRIJA

(a)

Industrijski obrati za proizvodnjo papirja in kartona (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(b)

obrati za predobdelavo (postopki kot so pranje, beljenje, merceriziranje) ali barvanje vlaken ali tkanin;

(c)

obrati za barvanje kož in krzna;

(d)

obrati za predelavo in proizvodnjo celuloze.

9.   GUMARSKA INDUSTRIJA

Proizvodnja in obdelava izdelkov, ki temeljijo na elastomerih.

10.   INFRASTRUKTURNI PROJEKTI

(a)

Projekti za gradnjo industrijskih con;

(b)

urbanistični projekti, vključno s projekti za gradnjo nakupovalnih središč in parkirišč;

(c)

gradnja železnic in naprav ter terminalov za notranji pretovor blaga (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(d)

gradnja letališč (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(e)

gradnja cest, pristanišč in luk, vključno z ribiškimi pristanišči (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(f)

gradnja notranjih vodnih poti, ki niso vključene v Prilogo I, regulacije in objekti za zaščito pred poplavami;

(g)

jezovi in drugi objekti, namenjeni dolgoročnemu zadrževanju ali zagotavljanju rezerv vode (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(h)

tramvajske proge, nadzemne in podzemne železnice, viseče ali podobne proge posebne vrste, namenjene izključno ali večinoma za prevoz potnikov;

(i)

naftovodi in plinovodi ter cevovodi za transport tokov CO2 za namene geološkega shranjevanja (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(j)

daljinski vodovodi;

(k)

protierozijski objekti na morski obali in obalni objekti, ki lahko spremenijo obalo, na primer z gradnjo nasipov, valolomov, pomolov in drugih zaščitnih objektov, razen vzdrževanja in obnove takih objektov;

(l)

črpanje podtalnice in sistemi za umetno obnavljanje podtalnice, ki niso vključeni v Prilogo I;

(m)

prenos vodnih količin med porečji, ki niso vključeni v Prilogo I.

11.   DRUGI PROJEKTI

(a)

Stalne dirkalne ali testne proge za motorna vozila;

(b)

odlagališča odpadkov (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(c)

čistilne naprave za odpadne vode (projekti, ki niso vključeni v Prilogo I);

(d)

odlagališča mulja;

(e)

skladiščenje odpadnega železa, vključno s starimi vozili;

(f)

testne mize za motorje, turbine ali reaktorje;

(g)

obrati za proizvodnjo umetnih mineralnih vlaken;

(h)

obrati za obnovo ali uničenje eksplozivnih snovi;

(i)

odlagališča kosovnega materiala.

12.   TURIZEM IN PROSTI ČAS

(a)

Smučarske proge, žičnice in gondole ter z njimi povezani posegi;

(b)

marine;

(c)

počitniške vasi in hotelski kompleksi zunaj mestnih območij in z njimi povezani posegi;

(d)

stalna območja za kampiranje in postavljanje počitniških prikolic;

(e)

tematski parki.

13.

(a)

Vsaka sprememba ali razširitev projektov, naštetih v Prilogi I ali tej prilogi, ki so že dovoljeni, izvedeni ali v izvedbi in imajo lahko pomembne škodljive vplive na okolje (sprememba ali razširitev, ki ni vključena v Prilogo I);

(b)

projekti v Prilogi I, ki se izvajajo izključno ali večinoma za razvijanje in preizkušanja novih metod ali izdelkov in ki ne bodo obratovali več kot dve leti.


PRILOGA III

IZBIRNA MERILA IZ ČLENA 4(3)

1.   ZNAČILNOSTI PROJEKTOV

Upoštevati je treba značilnosti projektov, zlasti;

(a)

velikost projekta;

(b)

kumulacijo z drugimi projekti;

(c)

rabo naravnih virov;

(d)

nastajanje odpadkov;

(e)

onesnaževanje in motenje;

(f)

tveganje nastanka nesreč, upoštevaje zlasti uporabljene snovi in tehnologije.

2.   LOKACIJA PROJEKTOV

Upoštevati je treba okoljsko občutljivost določenih geografskih območij, ki jih bodo projekti verjetno prizadeli, zlasti ob upoštevanju:

(a)

obstoječe rabe zemljišč;

(b)

relativnega obilja, kakovosti in regenerativne sposobnosti naravnih virov na tem območju;

(c)

absorpcijske sposobnosti naravnega okolja s posebno pozornostjo naslednjim območjem:

(i)

močvirjem;

(ii)

obalnim območjem;

(iii)

gorskim in gozdnim območjem;

(iv)

naravnim rezervatom in parkom;

(v)

območjem, opredeljenim ali zavarovanim v zakonodaji držav članic; posebna zavarovana območja, ki jih določijo države članice skladno z Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (1) in Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (2);

(vi)

območjem, kjer so standardi kakovosti okolja, določeni v zakonodaji Unije, že prekoračeni;

(vii)

gosto naseljenim območjem;

(viii)

zgodovinsko, kulturno ali arheološko pomembnim krajinam.

3.   ZNAČILNOSTI MOŽNEGA VPLIVA

Upoštevati je treba možne pomembne vplive projektov v zvezi z merili, določenimi v točkah 1 in 2, in zlasti ob upoštevanju:

(a)

obsega vpliva (geografskega območja in števila prizadetega prebivalstva);

(b)

čezmejne narave vpliva;

(c)

obsega in kompleksnosti vpliva;

(d)

verjetnosti pojava vpliva;

(e)

trajanja, pogostosti in povratnosti vpliva.


(1)  UL L 20, 26.1.2010, str. 7.

(2)  UL L 206, 22.7.1992, str. 7.


PRILOGA IV

INFORMACIJE IZ ČLENA 5(1)

1.

Opis projekta, ki vključuje zlasti:

(a)

opis fizičnih značilnosti celotnega projekta in zahtev glede rabe zemljišča med gradnjo in obratovanjem;

(b)

opis glavnih značilnosti proizvodnih procesov, na primer lastnosti in količine uporabljenih materialov;

(c)

ocena vrste in količine pričakovanih ostankov in emisij (onesnaženje vode, zraka in tal, hrup, vibracije, osvetljevanje, toplota, sevanje, itn.), izhajajočih iz obratovanja predlaganega projekta.

2.

Povzetek glavnih alternativ, ki jih je proučil nosilec projekta, in navedba glavnih razlogov za izbiro ob upoštevanju vplivov na okolje.

3.

Opis okoljskih pojavov, na katere bo predlagani projekt verjetno pomembno vplival, vključujoč zlasti prebivalstvo, živalstvo, rastlinstvo, tla, vodo, zrak, podnebne dejavnike, materialne dobrine, vključno z arhitekturno in arheološko dediščino, krajino in medsebojne odnose med zgornjimi dejavniki.

4.

Opis (1) verjetnih pomembnih vplivov predlaganega projekta na okolje, ki izhajajo iz:

(a)

obstoja projekta;

(b)

rabe naravnih virov;

(c)

emisije onesnažil, ustvarjanja motenj in odstranjevanja odpadkov.

5.

Opis metod napovedovanja s strani nosilca projekta, ki jih je uporabil za presojo vplivov na okolje iz točke 4.

6.

Opis predvidenih ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje in, kjer je mogoče, izravnavanje vseh pomembnih škodljivih vplivov na okolje.

7.

Netehnični povzetek informacij, pripravljenih v skladu s točkami 1 do 6.

8.

Navedba morebitnih težav (tehničnih pomanjkljivosti ali pomanjkanja znanja), na katere je naletel nosilec projekta pri zbiranju zahtevanih informacij.


(1)  Ta opis mora zajemati neposredne vplive in vse posredne, sekundarne, kumulativne, kratko-, srednje- in dolgoročne, trajne in začasne, pozitivne in negativne vplive projekta.


PRILOGA V

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb

(iz člena 14)

Direktiva Sveta 85/337/EGS

(UL L 175, 5.7.1985, str. 40).

 

Direktiva Sveta 97/11/ES

(UL L 73, 14.3.1997, str. 5).

 

Direktiva 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 156, 25.6.2003, str. 17).

samo člen 3

Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 140, 5.6.2009, p. 114)

samo člen 31

DEL B

Seznam rokov za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 14)

Direktiva

Rok za prenos

85/337/EGS

3. julij 1988

97/11/ES

14. marec 1999

2003/35/ES

25. junij 2005

2009/31/ES

25. junij 2011


PRILOGA VI

Korelacijska tabela

Direktiva 85/337/EGS

Ta direktiva

Člen 1(1)

Člen 1(1)

Člen 1(2), prvi pododstavek

Člen 1(2), uvodno besedilo

Člen 1(2), drugi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 1(2)(a), uvodno besedilo

Člen 1(2), drugi pododstavek, prva alinea

Člen 1(2), točka (a), prva alinea

Člen 1(2), drugi pododstavek, druga alinea

Člen 1(2), točka (a), druga alinea

Člen 1(2), tretji pododstavek

Člen 1(2), točka (b)

Člen 1(2), četrti pododstavek

Člen 1(2), točka (c)

Člen 1(2), peti pododstavek

Člen 1(2), točka (d)

Člen 1(2), šesti pododstavek

Člen 1(2), točka (e)

Člen 1(3)

Člen 1(2), točka (f)

Člen 1(4)

Člen 1(3)

Člen 1(5)

Člen 1(4)

Člen 2(1)

Člen 2(1)

Člen 2(2)

Člen 2(2)

Člen 2(2a)

Člen 2(3)

Člen 2(3)

Člen 2(4)

Člen 3, uvodno besedilo

Člen 3, uvodno besedilo

Člen 3, prva alinea

Člen 3, točka (a)

Člen 3, druga alinea

Člen 3, točka (b)

Člen 3, tretja alinea

Člen 3, točka (c)

Člen 3, četrta alinea

Člen 3, točka (d)

Člen 4

Člen 4

Člen 5(1)

Člen 5(1)

Člen 5(2)

Člen 5(2)

Člen 5(3), uvodno besedilo

Člen 5(3), uvodno besedilo

Člen 5(3), prva alinea

Člen 5(3), točka (a)

Člen 5(3), druga alinea

Člen 5(3), točka (b)

Člen 5(3), tretja alinea

Člen 5(3), točka (c)

Člen 5(3), četrta alinea

Člen 5(3), točka (d)

Člen 5(3), peta alinea

Člen 5(3), točka (e)

Člen 5(4)

Člen 5(4)

Člen 6

Člen 6

Člen 7(1), uvodno besedilo

Člen 7(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 7(1), točka (a)

Člen 7(1), prvi pododstavek, točka (a)

Člen 7(1), točka (b)

Člen 7(1), prvi pododstavek, točka (b)

Člen 7(1), končno besedilo

Člen 7(1), drugi pododstavek

Člen 7(2) do 7(5)

Člen 7(2) do 7(5)

Člen 8

Člen 8

Člen 9(1), uvodno besedilo

Člen 9, uvodno besedilo

Člen 9(1), prva alinea

Člen 9(1), točka (a)

Člen 9(1), druga alinea

Člen 9(1), točka (b)

Člen 9(1), tretja alinea

Člen 9(1), točka (c)

Člen 9(2)

Člen 9(2)

Člen 10

Člen 10

Člen 10a, prvi odstavek

Člen 11(1)

Člen 10a, drugi odstavek

Člen 11(2)

Člen 10a, tretji odstavek

Člen 11(3)

Člen 10a, četrti in peti odstavek

Člen 11(4), prvi in drugi pododstavek

Člen 10a, šesti odstavek

Člen 11(5)

Člen 11(1)

Člen 12(1)

Člen 11(2)

Člen 12(2)

Člen 11(3)

Člen 11(4)

Člen 12(3)

Člen 12(1)

Člen 12(2)

Člen 13

Člen 14

Člen 15

Člen 14

Člen 16

Priloga I, točka 1

Priloga I, točka 1

Priloga I, točka 2, prva alinea

Priloga I, točka 2(a)

Priloga I, točka 2, druga alinea

Priloga I, točka 2(b)

Priloga I, točka 3(a)

Priloga I, točka 3(a)

Priloga I, točka 3(b), uvodno besedilo

Priloga I, točka 3(b), uvodno besedilo

Priloga I, točka 3(b), prva alinea

Priloga I, točka 3(b)(i)

Priloga I, točka 3(b), druga alinea

Priloga I, točka 3(b)(ii)

Priloga I, točka 3(b), tretja alinea

Priloga I, točka 3(b)(iii)

Priloga I, točka 3(b), četrta alinea

Priloga I, točka 3(b)(iv)

Priloga I, točka 3(b), peta alinea

Priloga I, točka 3(b)(v)

Priloga I, točka 4, prva alinea

Priloga I, točka 4(a)

Priloga I, točka 4, druga alinea

Priloga I, točka 4(b)

Priloga I, točka 5

Priloga I, točka 5

Priloga I, točka 6, uvodno besedilo

Priloga I, točka 6, uvodno besedilo

Priloga I, točka 6(i)

Priloga I, točka 6(a)

Priloga I, točka 6(ii)

Priloga I, točka 6(b)

Priloga I, točka 6(iii)

Priloga I, točka 6(c)

Priloga I, točka 6(iv)

Priloga I, točka 6(d)

Priloga I, točka 6(v)

Priloga I, točka 6(e)

Priloga I, točka 6(vi)

Priloga I, točka 6(f)

Priloga I, točke 7 do 15

Priloga I, točke 7 do 15

Priloga I, točka 16, uvodno besedilo

Priloga I, točka 16, uvodno besedilo

Priloga I, točka 16, prva alinea

Priloga I, točka 16(a)

Priloga I, točka 16, druga alinea

Priloga I, točka 16(b)

Priloga I, točke 17 do 21

Priloga I, točke 17 do 21

Priloga I, točka 22

Priloga I, točka 24

Priloga I, točka 23

Priloga I, točka 22

Priloga I, točka 24

Priloga I, točka 23

Priloga II, točka 1

Priloga II, točka 1

Priloga II, točka 2(a), (b) in (c)

Priloga II, točka 2(a), (b) in (c)

Priloga II, točka 2(d), uvodno besedilo

Priloga II, točka 2(d), uvodno besedilo

Priloga II, točka 2(d), prva alinea

Priloga II, točka 2(d)(i)

Priloga II, točka 2(d), druga alinea

Priloga II, točka 2(d)(ii)

Priloga II, točka 2(d), tretja alinea

Priloga II, točka 2(d)(iii)

Priloga II, točka 2(d), končno besedilo

Priloga II, točka 2(d), končno besedilo

Priloga II, točka 2(e)

Priloga II, točka 2(e)

Priloga II, točke 3 do 12

Priloga II, točke 3 do 12

Priloga II, točka 13, prva alinea

Priloga II, točka 13(a)

Priloga II, točka 13, druga alinea

Priloga II, točka 13(b)

Priloga III, točka 1, uvodno besedilo

Priloga III, točka 1, uvodno besedilo

Priloga III, točka 1, prva alinea

Priloga III, točka 1(a)

Priloga III, točka 1, druga alinea

Priloga III, točka 1(b)

Priloga III, točka 1, tretja alinea

Priloga III, točka 1(c)

Priloga III, točka 1, četrta alinea

Priloga III, točka 1(d)

Priloga III, točka 1, peta alinea

Priloga III, točka 1(e)

Priloga III, točka 1, šesta alinea

Priloga III, točka 1(f)

Priloga III, točka 2, uvodno besedilo

Priloga III, točka 2, uvodno besedilo

Priloga III, točka 2, prva alinea

Priloga III, točka 2(a)

Priloga III, točka 2, druga alinea

Priloga III, točka 2(b)

Priloga III, točka 2, tretja alinea, uvodno besedilo

Priloga III, točka 2(c), uvodno besedilo

Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (a)

Priloga III, točka 2(c)(i)

Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (b)

Priloga III, točka 2(c)(ii)

Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (c)

Priloga III, točka 2(c)(iii)

Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (d)

Priloga III, točka 2(c)(iv)

Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (e)

Priloga III, točka 2(c)(v)

Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (f)

Priloga III, točka 2(c)(vi)

Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (g)

Priloga III, točka 2(c)(vii)

Priloga III, točka 2, tretja alinea, točka (h)

Priloga III, točka 2(c)(viii)

Priloga III, točka 3, uvodno besedilo

Priloga III, točka 3, uvodno besedilo

Priloga III, točka 3, prva alinea

Priloga III, točka 3(a)

Priloga III, točka 3, druga alinea

Priloga III, točka 3(b)

Priloga III, točka 3, tretja alinea

Priloga III, točka 3(c)

Priloga III, točka 3, četrta alinea

Priloga III, točka 3(d)

Priloga III, točka 3, peta alinea

Priloga III, točka 3(e)

Priloga IV, točka 1, uvodno besedilo

Priloga IV, točka 1, uvodno besedilo

Priloga IV, točka 1, prva alinea

Priloga IV, točka 1(a)

Priloga IV, točka 1, druga alinea

Priloga IV, točka 1(b)

Priloga IV, točka 1, tretja alinea

Priloga IV, točka 1(c)

Priloga IV, točka 2 in 3

Priloga IV, točka 2 in 3

Priloga IV, točka 4, uvodno besedilo

Priloga IV, točka 4, prvi pododstavek, uvodno besedilo

Priloga IV, točka 4, prva alinea

Priloga IV, točka 4, prvi pododstavek, točka (a)

Priloga IV, točka 4, druga alinea

Priloga IV, točka 4, prvi pododstavek, točka (b)

Priloga IV, točka 4, tretja alinea

Priloga IV, točka 4, prvi pododstavek, točka (c)

Priloga IV, točka 4, končno besedilo

Priloga IV, točka 5

Priloga IV, točka 5

Priloga IV, točka 6

Priloga IV, točka 6

Priloga IV, točka 7

Priloga IV, točka 7

Priloga IV, točka 8

Priloga V

Priloga VI


Top