—

ustreza tveganjem, lastnosti in obsegu delovanja vlagatelja;

—

temelji na presoji splošne sposobnosti upravljavca infrastrukture za varno delovanje, kot je opisano v njegovem sistemu upravljanja varnosti.

(a)

natančno navede ustrezna merila in poskrbi, da vlagatelj jasno razume ugotovljena področja neskladnosti;

(b)

določi ustrezni del povezanih uredb, pravil in standardov;

(c)

navede, zakaj merilo ocenjevanja ni izpolnjeno;

(d)

se dogovori o dodatnih obveznostih, informacijah in morebitnih dopolnilnih dokazilih, ki jih je treba predložiti, kakor zahteva raven podrobnosti merila, določi dejanje, ki ga mora opraviti vlagatelj za odpravo pomanjkljivosti, ter časovni okvir za izpolnitev skladnosti;

(e)

navede področja, ki se lahko dodatno pregledujejo z nadzorom po dodelitvi spričevala.

A.1

Obstajajo postopki za ugotavljanje tveganj, povezanih z delovanjem železnice, vključno s tistimi, ki izhajajo neposredno iz delovnih aktivnosti, sestave dela ali delovne obremenitve ter dejavnosti drugih organizacij/oseb.

A.2

Obstajajo postopki za razvoj in postavljanje ukrepov za nadzor tveganja.

A.3

Ostajajo postopki za spremljanje učinkovitosti ukrepov za nadzor tveganja in izvajanje potrebnih sprememb.

A.4

Obstajajo postopki za prepoznavanje potrebe po sodelovanju z drugimi subjekti (kot so železniška podjetja, proizvajalec, vzdrževalec, subjekt, zadolžen za vzdrževanje, imetnik železniškega vozila, izvajalec storitev in naročnik), če je ustrezno, pri vprašanjih, v katerih so uporabljali iste vmesnike, ki lahko vplivajo na uvajanje ustreznih ukrepov za nadzor tveganja v skladu s členom 4(3) Direktive 2004/49/ES.

A.5

Obstajajo postopki za dogovorjeno dokumentacijo in komunikacijo z ustreznimi subjekti, vključno z opredelitvijo vlog in odgovornosti vsake udeležene organizacije in določili za izmenjavo informacij.

A.6

Ostajajo postopki za spremljanje učinkovitosti teh dogovorov in za izvajanje potrebnih sprememb.

B.1

Obstajajo postopki za izpeljevanje zahtev/standardov/postopkov vzdrževanja iz varnostnih podatkov.

B.2

Obstajajo postopki za prilagoditev intervalov vzdrževanja glede na vrsto in obseg opravljene storitve.

B.3

Obstajajo postopki za zagotovitev, da je odgovornost vzdrževanja jasno opredeljena, da se določijo sposobnosti, potrebne za položaje vzdrževanja in za dodeljevanje ustreznih ravni odgovornosti.

B.4

Obstajajo postopki za zbiranje informacij o napakah in okvarah, ki se pojavljajo pri rednem delovanju, in za poročanje o njih odgovornim za vzdrževanje.

B.5

Obstajajo postopki za ugotavljanje in sporočanje tveganj, ki se pojavljajo zaradi okvar in neskladnosti konstrukcije ali motenj v celotnem življenjskem ciklu, interesnim skupinam.

B.6

Obstajajo postopki za preverjanje in nadziranje uspešnosti ter rezultatov vzdrževanja, da se zagotovi njihova skladnost s korporativnimi standardi.

C.1

Obstajajo postopki za preverjanje usposobljenosti pogodbenikov (vključno s podpogodbeniki) in dobaviteljev.

C.2

Obstajajo postopki za preverjanje in nadzor varnostne uspešnosti in rezultatov vseh pogodbenih storitev in izdelkov, ki jih nudita pogodbenik ali dobavitelj, da se zagotovi skladnost z zahtevami, določenimi v pogodbi.

C.3

Odgovornosti in naloge, povezane z vprašanji varnosti na železnici, so jasno opredeljene, znane in razporejene med pogodbene partnerje in vse druge interesne skupine.

C.4

Obstajajo postopki za zagotavljanje sledljivosti dokumentov in pogodb, povezanih z varnostjo.

C.5

Obstajajo postopki, ki zagotavljajo, da pogodbeniki ali dobavitelji izvajajo varnostne naloge, vključno z izmenjavo informacij, povezanih z varnostjo, v skladu z ustreznimi zahtevami, določenimi v pogodbi.

D.1

Obstajajo postopki za prepoznavanje morebitnih tveganj, ki nastanejo zaradi strank zunaj železniškega sistema, če je ustrezno in smiselno.

D.2

Obstajajo postopki za določanje nadzornih ukrepov za zmanjševanje tveganj pod točko D1, v zvezi z odgovornostmi vlagatelja.

D.3

Obstajajo postopki za spremljanje učinkovitosti ukrepov, opredeljenih pod točko D2, in izvajanje sprememb, če je ustrezno.

E.1

Obstaja opis dejavnosti, v katerem so jasno opredeljeni vrsta, obseg in tveganje delovanja.

E.2

Obstaja opis strukture sistema varnega upravljanja, vključno z razdelitvijo vlog in odgovornosti.

E.3

Obstaja opis postopkov sistema varnega upravljanja, zahtevanih v členu 9 in Prilogi III k Direktivi 2004/49/ES, ki so skladni z vrsto in obsegom storitev, ki se izvajajo.

E.4

Našteti in na kratko opisani so za varnost kritični postopki in naloge, povezane z vrsto dejavnosti/storitve.

F.1

Obstaja opis načina zagotavljanja koordinacije dejavnosti sistema varnega upravljanja v organizaciji, ki temelji na dokazanem znanju in glavni odgovornosti na ravni upravljanja.

F.2

Obstajajo postopki, ki zagotavljajo, da ima osebje z dodeljenimi odgovornostmi v organizaciji avtoriteto, sposobnost in ustrezna sredstva za izpolnjevanje svojih dolžnosti.

F.3

Varnostna področja odgovornosti in razdelitev odgovornosti določenim funkcijam, ki so povezane z njimi, ter njihovi vmesniki so jasno opredeljeni.

F.4

Obstaja postopek za zagotavljanje, da so varnostne naloge jasno opredeljene in dodeljene osebju z ustrezno usposobljenostjo.

G.1

Obstaja opis načina dodelitve odgovornosti za vsak z varnostjo povezan postopek v celotni organizaciji.

G.2

Obstaja postopek za redno spremljanje izvajanja nalog, ki ga zagotavlja pristojna upravna hierarhija, ki mora posredovati, če se naloge ne izvajajo pravilno.

G.3

Obstajajo postopki za prepoznavanje in obvladovanje vpliva drugih dejavnosti vodstva na sistem varnega upravljanja.

G.4

Obstajajo postopki, ki zagotavljajo odgovornost tistih, ki imajo vlogo v upravljanju varnosti, za svoja dejanja.

G.5

Obstajajo postopki za določanje virov za opravljanje nalog v okviru sistema varnega upravljanja.

H.1

Obstajajo postopki za zagotavljanje ustrezne zastopanosti osebja in predstavnikov osebja ter posvetovanje z njimi pri opredeljevanju, predlaganju, pregledovanju in razvijanju varnostnih vidikov delovnih postopkov, ki lahko vključujejo osebje.

H.2

Vključevanje osebja in posvetovalni dogovori se dokumentirajo.

(a)

postopke za redno pregledovanje sistema varnega upravljanja, kot se zdi potrebno;

(b)

postopke za opis ukrepov za spremljanje in analiziranje ustreznih varnostnih podatkov;

(c)

postopke za opis načina odpravljanja odkritih pomanjkljivosti;

(d)

postopke za opisovanje izvajanja novih pravil varnega upravljanja, ki temeljijo na razvoju in pridobljenih izkušnjah;

(e)

postopke za opisovanje, kako se uporabljajo ugotovitve notranje revizije za prispevek k izboljšanju sistema varnega upravljanja.

(a)

posredovan in dan na voljo vsemu osebju, npr. preko intraneta organizacije;

(b)

ustrezen glede na vrsto in obseg storitve;

(c)

odobren s strani izvršilnega direktorja organizacije.

K.1

Obstajajo postopki za določanje ustreznih varnostnih ciljev v skladu s pravnim okvirom in obstaja tudi dokument, ki navaja te cilje.

K.2

Obstajajo postopki za določanje ustreznih varnostnih ciljev, usklajenih z vrsto in obsegom obratovanja železnice in ustreznimi tveganji.

K.3

Obstajajo postopki za redno oceno splošne varnostne uspešnosti v zvezi s skupnimi varnostnimi cilji organizacije in cilji, določenimi na ravni države članice.

K.4

Obstajajo postopki, namenjeni rednemu spremljanju in pregledu delovnih dogovorov:

K.5

Obstajajo postopki upravljavca infrastrukture za razvijanje načrtov in postopkov za doseganje njegovih ciljev.

L.1.

Za varnostne zahteve, pomembne za vrsto in obseg delovanja, obstajajo postopki za:

L.2

Obstajajo postopki za zagotavljanje uporabe pravega osebja, postopkov, določenih dokumentov, opreme in voznega parka za želeni namen.

L.3

Sistem varnega upravljanja ima postopke za zagotavljanje izvajanja vzdrževanja v skladu z ustreznimi zahtevami.

M.1

Obstajajo postopki upravljanja za spremembe opreme, postopkov, organizacije, nameščanja osebja ali vmesnikov.

M.2

Obstajajo postopki ocenjevanja tveganja za upravljanje sprememb in za uporabo SVM pri ovrednotenju in oceni tveganja, kot je določeno v Uredbi Komisije (ES) št. 352/2009 (13), kadar je to potrebno.

M.3

Obstajajo postopki za prenašanje rezultatov ocene tveganja v druge postopke v organizaciji in za njihovo predstavitev ustreznemu osebju.

N.1

Obstaja sistem za upravljanje usposobljenosti, ki vključuje vsaj:

N.2

Obstajajo postopki v sistemu za upravljanje usposobljenosti, ki zagotavljajo:

O.1

Obstajajo postopki, ki zagotavljajo:

O.2

Obstajajo postopki, ki zagotavljajo:

O.3

Obstajajo dogovori za izmenjavo informacij med upravljavcem infrastrukture in drugimi železniškimi podjetji.

P.1

Obstajajo postopki za zagotavljanje točnosti, popolnosti, usklajenosti, lahke razumljivosti, ustrezne posodobljenosti in pravilne dokumentiranosti vseh ustreznih varnostnih informacij.

P.2

Obstajajo postopki za:

P.3

Obstaja postopek za nadzor konfiguracije ključnih varnostnih informacij.

Q.1

Obstajajo postopki za zagotavljanje, da se nesreče, nezgode, skorajšnje nesreče in drugi nevarni dogodki:

Q.2

Obstajajo postopki, ki zagotavljajo:

Q.3

Obstajajo postopki za ustrezne informacije v zvezi s preiskavo in vzroki nesreč, nezgod, skorajšnjih nesreč in drugih nevarnih dogodkov, ki se uporabijo za izkušnjo in po potrebi za sprejetje preventivnih ukrepov.

R.1

Dokument opredeljuje vse vrste izrednih razmer, vključno z obratovanjem v poslabšanih razmerah, obenem pa obstajajo postopki za prepoznavanje novih.

R.2

Obstajajo postopki, ki zagotavljajo, da se za vsako vrsto izrednih razmer:

R.3

Vloge in odgovornosti vseh strani so opredeljene in določene v dokumentu.

R.4

Na voljo so načrti za ukrepanje, pripravljenost in informiranje, ki obsegajo:

R.5

Obstaja dokument, ki opisuje, kako so razporejeni viri in sredstva in kako so opredeljene zahteve po usposabljanju.

R.6

Obstajajo postopki za čim hitrejšo ponovno vzpostavitev normalnih delovnih pogojev.

R.7

Obstajajo postopki za preskušanje načrtov za izredne razmere v sodelovanju z drugimi strankami za usposabljanje osebja, preskušanje postopkov, prepoznavanje šibkih točk in preverjanje, kako se obvladujejo morebitne izredne razmere.

R.8

Obstajajo postopki za koordinacijo načrtov za izredne razmere z železniškimi podjetji, ki delujejo na infrastrukturi organizacije in kateri koli drugi infrastrukturi, s katero si deli vmesnik.

R.9

Obstajajo ukrepi za hitro zaustavitev delovanja in železniškega prometa, če je potrebno, in obveščanje vseh interesnih skupin o sprejetih ukrepih.

S.1

Obstaja sistem notranje revizije, ki je neodvisen in nepristranski ter deluje na pregledni način.

S.2

Obstaja urnik načrtovanih notranjih revizij, ki se lahko spremeni glede na rezultate prejšnjih revizij in spremljanja uspešnosti.

S.3

Obstajajo postopki za določanje in izbiranje ustrezno usposobljenih revizorjev.

S.4

Obstajajo postopki za:

S.5

Obstajajo postopki, ki zagotavljajo, da višje ravni upravne hierarhije poznajo rezultate revizij in prevzemajo popolno odgovornost za izvajanje sprememb sistema varnega upravljanja.

S.6

Obstaja dokument, ki prikazuje, kako se načrtujejo revizije v zvezi z rutinskimi ukrepi spremljanja za zagotavljanje skladnosti z notranjimi postopki in standardi.

T.1

Obstajajo postopki za zagotavljanje varne oblike infrastrukture v celotni življenjski dobi infrastrukture, ki obsegajo projektiranje in namestitev.

T.2

Obstajajo postopki, ki upoštevajo tehnične spremembe infrastrukture in upravljanje te spremembe.

T.3

Obstajajo postopki, ki prikazujejo, da so opredeljena ustrezna pravila, ki obsegajo obliko infrastrukture in katere koli nacionalne varnostne metode, in da jih vlagatelj lahko upošteva.

U.1

Obstajajo postopki za zagotavljanje varnega upravljanja in delovanja infrastrukture, ob upoštevanju števila, vrste in obsega upravljavcev, ki opravljajo storitve na omrežju, vključno z vsemi potrebnimi interakcijami, ki so odvisne od zapletenosti delovanja.

U.2

Obstajajo postopki, ki prikazujejo, kako se upravlja varnost na fizičnih in/ali delovnih mejah infrastrukture.

U.3

Obstajajo postopki, ki prikazujejo, kako se upravlja učinkovito sodelovanje in koordinacija v običajnih in izrednih razmerah.

U.4

Obstajajo postopki, ki prikazujejo, da so prepoznana pravila, ki obsegajo varno delovanje in upravljanje vmesnikov infrastrukture/vozil, in da jih vlagatelj lahko upošteva.

V.1

Obstajajo postopki, ki zagotavljajo varno izvajanje vzdrževanja infrastrukture, vključno z jasnim nadzorom upravljanja in dokumentirano revizijo ter pregledi.

V.2

Obstajajo postopki, ki zagotavljajo, da je vzdrževanje infrastrukture v skladu s posebnimi potrebami omrežja.

V.3

Obstajajo postopki, ki prikazujejo, da so prepoznana pravila, ki obsegajo izvajanje vzdrževanja in dobavo materiala, in da jih vlagatelj lahko upošteva.

W.1

Obstajajo postopki, ki zagotavljajo, da sistem za urejanja prometa in prometno signalizacijo deluje in je vzdrževan tako, da zagotavlja varno delovanje železnice.

W.2

Obstajajo postopki za skladnost z obstoječimi, novimi in spremenjenimi tehničnimi in operativnimi standardi.

W.3

Obstajajo postopki, ki določajo, kako se upravlja varnost na fizičnih in/ali delovnih mejah sistema za urejanje prometa in signalizacijo, vključno z načinom upravljanja koordinacije, če je potrebna.

W.4

Obstajajo postopki, ki prikazujejo, da so prepoznana pravila, ki obsegajo varno delovanje in vzdrževanje sistema za urejanje prometa in signalizacijo, in jih vlagatelj lahko upošteva.

1.

Pristop nacionalnih varnostnih organov k nadzoru skladnosti iz členov 4(1) in 16(2)(e) Direktive 2004/49/ES temelji na naslednjih načelih. Ta načela veljajo za celotni okvir nadzornih dejavnosti in za posamezne primere v tem okviru.

2.

Nacionalni varnostni organi uporabljajo načelo sorazmernosti med izvrševanjem in tveganjem. Ukrepi, ki jih sprejme nacionalni varnostni organ za doseganje skladnosti ali terjanje odgovornosti od upravljavcev infrastrukture zaradi neizpolnjevanja zakonskih obveznosti, so sorazmerni vsem tveganjem glede varnosti ali morebitnemu obsegu neskladnosti, vključno z vsako dejansko ali potencialno škodo.

3.

Nacionalni varnostni organi z uporabo načela skladnosti pristopa zagotovijo, da nacionalni varnostni organ v podobnih okoliščinah uporabi podoben pristop za doseganje podobnih rezultatov.

4.

Nadzorna dejavnost nacionalnih varnostnih organov je namenjena predvsem tistim dejavnostim, ki po mnenju nacionalnih varnostnih organov povzročajo največja tveganja ali nevarnosti, ki jih je najtežje nadzirati. V ta namen ima nacionalni varnostni organ na voljo metode in pooblastila za ocenjevanje rednega delovanja upravljavca infrastrukture.

5.

Nacionalni varnostni organi določijo prednostne naloge, da učinkovito uporabljajo svoje vire, odločitev o najboljšem načinu za to pa je prepuščena posameznemu nacionalnemu varnostnemu organu. Delovanje je osredotočeno na tiste, ki so odgovorni za tveganje in so v najboljšem položaju za njegov nadzor.

6.

Nacionalni varnostni organi uporabljajo načelo preglednosti, da upravljavcu infrastrukture pomagajo razumeti, kaj od njih pričakujejo (vključno s tem, kaj morajo in česa ne smejo narediti) in kaj naj upravljavci pričakujejo od nacionalnega varnostnega organa.

7.

Nacionalni varnostni organi so odgovorni za svoje odločitve v skladu s členom 17(3) Direktive 2004/49/ES. Nacionalni varnostni organi morajo zato imeti politike in načela, na podlagi katerih se jih lahko ocenjuje. Poleg tega morajo imeti nacionalni varnostni organi pritožbeni postopek.

8.

Nacionalni varnostni organi pripravijo dogovore o medsebojnem sodelovanju za medsebojno izmenjavo informacij in usklajevanje njihovih ukrepov zoper kakršne koli varnostne kršitve. Poleg tega morajo nacionalni varnostni organi pripraviti dogovore o sodelovanju z drugimi pristojnimi organi za izmenjavo informacij in razvoj enotnih pristopov k vprašanjem kršitve varnosti železniškega prometa.