23.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 102/52

(1)

Italijanski organi so 25. avgusta 2009 v skladu s postopkom iz drugega odstavka člena 19 Direktive 2000/13/ES obvestili Komisijo o osnutku odloka o določanju standardov, ki urejajo označevanje mleka z dolgim rokom trajanja, steriliziranega mleka, mikrofiltriranega pasteriziranega mleka, pasteriziranega mleka pri visoki temperaturi in mlečnih izdelkov.

(2)

V skladu s členom 1 priglašenega odloka se to uporablja za mleko z dolgim rokom trajanja, sterilizirano mleko, mikrofiltrirano pasterizirano mleko, pasterizirano mleko pri visoki temperaturi in za mlečne izdelke.

(3)

Člen 2 priglašenega odloka zahteva, da morajo oznake na steriliziranem mleku z dolgim rokom trajanja, steriliziranem mleku, mikrofiltriranem pasteriziranem mleku in pasteriziranem mleku pri visoki temperaturi vsebovati kraj porekla mleka, ki je bilo obdelano na te načine.

(4)

Člen 3(1) priglašenega odloka določa, da morajo oznake mlečnih izdelkov vsebovati kraj porekla mleka, ki je bilo uporabljeno za pripravo teh izdelkov.

(5)

Člen 3(3) priglašenega odloka določa, da morajo na oznakah na sirih in skutah, ki vsebujejo snovi, pridobljene pri predelavi mleka ali mlečnih izdelkov, te snovi biti navedene na seznamu sestavin z navedbo kraja porekla mleka, ki je bilo uporabljeno za predelavo teh snovi.

(6)

Člen 4 priglašenega odloka določa, da morajo oznake na sirih, pridobljenih iz sesirjenega mleka, vsebovati kraj porekla mleka, ki je bilo uporabljeno za sesirjenje.

(7)

Direktiva 2000/13/ES določa na eni strani uskladitev nekaterih nacionalnih določb in na drugi strani ureditev neusklajenih nacionalnih določb ter s tem omogoča uskladitev pravil o označevanju živil. Obseg usklajevanja je določen v členu 3(1) navedene direktive, ki navaja samo seznam navedb, ki morajo biti obvezno navedene na oznaki živil v skladu s členi 4 do 17 in ob upoštevanju izjem, ki so v njih predvidene.

(8)

V skladu s členom 3(1)(8) Direktive 2000/13/ES je obvezna zlasti navedba kraja porekla ali izvora, kadar bi lahko potrošnik brez te navedbe bil v znatni zmoti glede pravega porekla ali izvora živila. Ta določba zagotavlja ustrezen mehanizem proti tveganju zavajanja potrošnikov v primerih, v katerih bi nekateri elementi lahko pomenili, da je takšno živilo drugačnega porekla ali izvora, kot je v resnici.

(9)

Člen 4(2) Direktive 2000/13/ES pa poleg navedb iz člena 3(1) navedene direktive določa možnost še nadaljnjih obveznih navedb za nekatera živila, posebej določenih s predpisi Unije, ali če ti ne obstajajo, z nacionalnimi predpisi.

(10)

Člen 18(2) Direktive 2000/13/ES omogoča sprejetje neusklajenih nacionalnih predpisov, ki se sprejmejo, če so utemeljeni z enim od razlogov iz teh predpisov, pri čemer ti razlogi med drugim vključujejo preprečevanje prevar in varovanje javnega zdravja, in če niso takšne narave, da bi ovirali uporabo opredelitev in pravil iz Direktive 2000/13/ES. Zato je treba v primeru osnutka nacionalnih predpisov o označevanju, ki ga predloži država članica, preučiti njihovo usklajenost z navedenimi zahtevami in določbami Pogodbe.

(11)

Italijanski organi vztrajajo, da je priglašeni odlok nujen za opredelitev in ureditev sistema sledljivosti steriliziranega mleka z dolgim rokom trajanja, steriliziranega mleka, mikrofiltriranega pasteriziranega mleka, pasteriziranega mleka pri visoki temperaturi in mlečnih izdelkov. Prav tako navajajo, da je priglašeni odlok nujen za ureditev označevanja živil iz člena 1 tega odloka, da bi zagotovili čim večjo zaščito interesov potrošnikov.

(12)

V zvezi s sledljivostjo izdelkov iz člena 1 priglašenega odloka Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (2), zahteva, da morajo nosilci živilske dejavnosti vzpostaviti celovit sistem sledljivosti za vse faze proizvodnje, predelave in distribucije, da bi lahko izvajali ciljno usmerjene in natančne umike s trga ter potrošnikom ali nadzornim uradnikom zagotavljali ustrezne informacije. V skladu s členom 18 tega odloka morajo nosilci živilske dejavnosti zlasti znati identificirati vsako osebo, ki jim je dostavila živilo, in druge nosilce, ki so jim bili dostavljeni njihovi izdelki. Poleg tega člen 19 navedene uredbe predvideva določene obveznosti za nosilce živilske dejavnosti. Obvezna navedba porekla na oznaki zadevnih končnih izdelkov ni predpogoj za izpolnitev navedenih zahtev po sledljivosti.

(13)

Poleg tega razen splošne navedbe, da je treba zaščititi interese potrošnikov, italijanski organi niso podali nobene utemeljitve, na podlagi katere bi lahko zaključili, da je pri izdelkih, za katere ne veljajo zahteve iz točke 8 člena 3(1) Direktive 2000/13/ES, obvezna navedba porekla v skladu s členom 1 priglašenega odloka.

(14)

Italijanski organi zato niso dokazali, da je navedba porekla, ki jo določa priglašeni odlok, nujna za uresničitev enega od ciljev iz člena 18(2) Direktive 2000/13/ES.

(15)

Na podlagi teh ugotovitev je Komisija v skladu s tretjim odstavkom člena 19 Direktive 2000/13/ES predložila negativno mnenje o navedenih določbah priglašenega odloka.

(16)

Italijanske organe je zato treba pozvati, naj ne sprejmejo določb zadevnega priglašenega odloka.

(17)

Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –