9.2.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 35/17

(1)

Sklep ECB/2001/16 z dne 6. decembra 2001 o razporeditvi denarnega prihodka nacionalnih centralnih bank sodelujočih držav članic za poslovno leto 2002 (1) je bil večkrat bistveno spremenjen (2). Ker so potrebne nove spremembe, bi ga bilo treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

V skladu s členom 32.1 Statuta ESCB so denarni prihodki tisti prihodki, ki jih ustvarjajo NCB pri izvajanju nalog monetarne politike. V skladu s členom 32.2 Statuta ESCB je višina denarnih prihodkov vsake NCB enaka njenemu letnemu prihodku, ustvarjenemu iz sredstev, ki jih ima nasproti bankovcem v obtoku in depozitom kreditnih institucij. Ta sredstva bi morale NCB posebej označiti v skladu s smernicami Sveta ECB. NCB določijo sredstva, ki izhajajo iz opravljanja nalog denarne politike, kot sredstva, ki jih imajo nasproti bankovcem v obtoku in obveznosti iz naslova depozitov do kreditnih institucij. V skladu s členom 32.4 Statuta ESCB se znesek denarnih prihodkov vsake NCB zmanjša za znesek obresti, ki jih ta NCB plača za depozite, prejete od kreditnih institucij v skladu s členom 19.

(3)

V skladu s členom 32.5 Statuta ESCB se vsota denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank porazdeli med njih sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži v kapitalu Evropske centralne banke (ECB).

(4)

V skladu s členoma 32.6 in 32.7 Statuta ESCB je Svet ECB pooblaščen za določitev smernic, po katerih ECB izvede obračun in poravnavo zneskov, ki so posledica razporeditve denarnih prihodkov, in za sprejemanje vseh drugih ukrepov, ki so potrebni za uporabo člena 32.

(5)

V skladu s členom 10 Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (3) ECB in NCB dajo v obtok eurobankovce. Člen 15 te uredbe določa, da ostanejo bankovci, izraženi v enoti nacionalne valute, zakonito plačilno sredstvo znotraj ozemeljskih meja največ šest mesecev po zadevnem datumu prehoda na eurogotovino. Tako bi se moralo leto prehoda na eurogotovino obravnavati kot posebno leto, ker bankovci v obtoku, denominirani v enoti nacionalne valute, še vedno lahko predstavljajo znaten delež bankovcev v obtoku.

(6)

Člen 15(1) Smernice ECB/2006/9 z dne 14. julija 2006 nekaterih pripravah za prehod na eurogotovino ter o preddobavi in posredni preddobavi eurobankovcev in eurokovancev zunaj euroobmočja (4) določa, da se eurobankovci, ki so bili preddobavljeni primernim nasprotnim strankam, knjižijo v breme računov teh nasprotnih strank pri njihovi NCB po njihovi nominalni vrednosti v skladu z naslednjim „linearnim debetnim modelom“: skupni znesek preddobavljenih eurobankovcev se knjiži v breme v treh enakih obrokih, na datum poravnave prve, četrte in pete operacije glavnega refinanciranja Eurosistema po datumu prehoda na eurogotovino. Pri izračunu denarnega prihodka za leto prehoda na eurogotovino je treba upoštevati ta „linearni debetni model“.

(7)

Ta sklep je povezan s Sklepom ECB/2010/29 z dne 13. decembra 2010 o izdajanju eurobankovcev (5), ki določa, da eurobankovce izdajajo ECB in NCB. Sklep ECB/2010/29 določa razdelitev eurobankovcev v obtoku nacionalnim centralnim bankam sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži v kapitalu ECB. Poleg tega dodeljuje Evropski centralni banki 8 % celotne vrednosti eurobankovcev v obtoku. Razdelitev eurobankovcev med članice Eurosistema povzroči nastanek saldov znotraj Eurosistema. Obrestovanje teh saldov znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku neposredno vpliva na prihodek vsake članice Eurosistema, zato ga je treba urediti s tem sklepom. Prihodek, ki ga ustvarja ECB zaradi obrestovanja njenih terjatev znotraj Eurosistema do NCB v zvezi z njenim deležem eurobankovcev v obtoku, bi se načeloma moral razdeliti nacionalnim centralnim bankam v skladu s Sklepom ECB/2010/24 z dne 25. novembra 2010 o vmesni razdelitvi prihodka Evropske centralne banke iz naslova eurobankovcev v obtoku in iz naslova vrednostnih papirjev, kupljenih po programu za trge vrednostnih papirjev (prenovitev) (6), sorazmerno z deleži v ključu vpisanega kapitala v poslovnem letu, v katerem nastane.

(8)

Neto saldo terjatev in obveznosti znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku se mora obrestovati z uporabo objektivnega merila, ki opredeljuje strošek denarja. V tem smislu se obrestna mera glavnega refinanciranja, ki jo uporablja Eurosistem v svojih ponudbah za operacije glavnega refinanciranja, šteje kot ustrezna.

(9)

Neto obveznosti znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku bi morale biti vključene v obveznostno osnovo za potrebe izračunavanja denarnih prihodkov NCB v skladu s členom 32.2 Statuta ESCB, saj so enakovredne bankovcem v obtoku. Poravnava obresti na salde znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku bo zato povzročila porazdelitev znatnega zneska denarnih prihodkov Eurosistema med nacionalne centralne banke, sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži v kapitalu ECB. Te salde znotraj Eurosistema bi bilo treba prilagoditi, da se omogoči postopna prilagoditev bilanc stanja in izkazov poslovnega izida nacionalnih centralnih bank. Prilagoditve bi morale temeljiti na vrednosti bankovcev v obtoku vsake NCB v obdobju pred uvedbo eurobankovcev. Te prilagoditve bi se morale uporabljati vsako leto v skladu z ustaljeno formulo največ pet let od tedaj.

(10)

Prilagoditve saldov znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku so bile izračunane zato, da se izravnajo kakršne koli znatne spremembe v prihodkovnem položaju NCB zaradi uvedbe eurobankovcev in naknadne razporeditve denarnih prihodkov.

(11)

Splošna pravila, določena v členu 32 Statuta ESCB, se uporabljajo tudi za prihodek, ki nastane zaradi odpisa iz obtoka vzetih eurobankovcev.

(12)

Člen 32.5 Statuta ESCB določa, da se vsota denarnih prihodkov nacionalnih centralnih bank porazdeli med njih sorazmerno z njihovimi vplačanimi deleži v kapitalu ECB. V skladu s členom 32.7 Statuta ESCB je Svet ECB pristojen za sprejetje vseh drugih ukrepov, ki so potrebni za uporabo člena 32. To vključuje pristojnost Sveta ECB, da pri odločanju o razporeditvi prihodka, ki nastane zaradi odpisa iz obtoka vzetih eurobankovcev, upošteva druge dejavnike. V tem okviru je treba v skladu z načeli enake obravnave in pravičnosti upoštevati obdobje, v katerem so bili izdani iz obtoka vzeti eurobankovci. Ključ za razporeditev tega posebnega prihodka mora zato odražati tako ustrezni delež v kapitalu ECB kakor tudi dolžino faze izdajanja.

(13)

Jemanje eurobankovcev iz obtoka morajo urediti posebni sklepi, sprejeti na podlagi člena 5 Sklepa ECB/2003/4 o apoenih, specifikacijah, reprodukciji, zamenjavi in jemanju eurobankovcev iz obtoka (7) –

(a)

„NCB“ pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;

(b)

„obveznostna osnova“ pomeni znesek ustreznih obveznosti v bilanci stanja vsake NCB, določen v skladu s Prilogo I k temu sklepu;

(c)

„sredstva za posebno označitev“ pomenijo znesek sredstev, ki jih ima posamezna NCB v bilanci stanja nasproti obveznostni osnovi, določen v skladu s Prilogo II k temu sklepu;

(d)

„saldi znotraj Eurosistema iz naslova eurobankovcev v obtoku“ pomenijo terjatve in obveznosti, ki nastanejo med posamezno NCB in ECB ter med posamezno NCB in drugimi NCB zaradi uporabe člena 4 Sklepa ECB/2010/29;

(e)

„ključ vpisanega kapitala“ pomeni v odstotkih izražene deleže NCB v vpisanem kapitalu ECB, dobljene tako, da se za NCB uporabijo ponderji v ključu iz člena 29.1 Statuta ESCB, ki veljajo v upoštevnem poslovnem letu;

(f)

„kreditna institucija“ pomeni bodisi (a) kreditno institucijo v smislu člena 2 in člena 4(1)(a) Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (8), kakor sta prenesena v nacionalno pravo, ki je pod nadzorom pristojnega organa; bodisi (b) drugo kreditno institucijo v smislu člena 123(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je predmet pregleda, po standardu primerljivega nadzoru s strani pristojnega organa;

(g)

„HBS“ pomeni harmonizirano bilanco stanja, kakor je določena v Prilogi VIII k Smernici ECB/2010/20 z dne 11. novembra 2010 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (9);

(h)

„referenčna obrestna mera“ pomeni zadnjo razpoložljivo mejno obrestno mero, ki jo uporabi Eurosistem v svojih avkcijah za operacije glavnega refinanciranja v skladu z odstavkom 3.1.2 Priloge I k Smernici ECB/2000/7 z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih monetarne politike in postopkih Eurosistema (10). Kadar se za poravnavo na isti dan vodi več kakor ena operacija glavnega refinanciranja, se uporabi navadno povprečje mejnih obrestnih mer operacij, ki se vodijo vzporedno;

(i)

„datum prehoda na eurogotovino“ pomeni datum, ko eurobankovci in eurokovanci pridobijo status zakonitega plačilnega sredstva v državi članici, katere valuta je euro;

(j)

„referenčno obdobje“ pomeni obdobje 24 mesecev, ki začne teči 30 mesecev pred datumom prehoda na eurogotovino;

(k)

„leto prehoda na eurogotovino“ pomeni obdobje 12 mesecev, ki začne teči na datum prehoda na eurogotovino;

(l)

„referenčni dnevni devizni tečaj“ pomeni referenčni dnevni devizni tečaj, ki temelji na rednem dnevnem postopku usklajevanja med centralnimi bankami znotraj in zunaj Evropskega sistema centralnih bank, ki se običajno opravi ob 14.15 po srednjeevropskem času;

(m)

„iz obtoka vzeti eurobankovci“ pomenijo eurobankovce katerega koli tipa ali serije, ki so bili vzeti iz obtoka s sklepom Sveta ECB, sprejetim na podlagi člena 5 Sklepa ECB/2003/4;

(n)

„ključ za izdajanje“ pomeni povprečni ključ vpisanega kapitala v fazi izdajanja določenega tipa ali serije iz obtoka vzetih eurobankovcev;

(o)

„faza izdajanja“ pomeni v zvezi z določenim tipom ali serijo eurobankovcev obdobje, ki se začne na datum, ko se v obveznostno osnovo zabeleži prva izdaja eurobankovcev tega tipa ali serije, in konča na datum, ko se v obveznostno osnovo zabeleži zadnja izdaja eurobankovcev tega tipa ali serije;

(p)

„odpisati“ pomeni odstraniti iz obtoka vzete eurobankovce iz bilančne postavke „bankovci v obtoku“.

C

je kompenzacijski znesek;

K

je znesek v eurih za vsako NCB, ki se izračuna iz povprečne vrednosti bankovcev v obtoku med referenčnim obdobjem z uporabo ključa vpisanega kapitala, pri čemer se znesek bankovcev v obtoku, denominiranih v nacionalni valuti države članice, ki uvaja euro, pretvori v eure po referenčnem dnevnem deviznem tečaju med referenčnim obdobjem;

A

je za vsako NCB povprečna vrednost v eurih, ki jo imajo bankovci v obtoku med referenčnim obdobjem, pretvorjena v eure po referenčnem dnevnem deviznem tečaju med referenčnim obdobjem;

S

je naslednji koeficient za vsako poslovno leto, z začetkom na datum prehoda na eurogotovino:

(a)

Na datum odpisa se postavka „Bankovci v obtoku“ v bilancah stanja ECB in NCB zmanjša za skupni znesek iz obtoka vzetih eurobankovcev, ki so še vedno v obtoku. Za ta namen se dejanski zneski iz obtoka vzetih eurobankovcev, ki so bili dani v obtok, prilagodijo na sorazmerne zneske, izračunane v skladu s ključem za izdajanje, razlike pa se poravnajo med ECB in NCB.

(b)

Prilagojeni znesek iz obtoka vzetih eurobankovcev se odpiše iz bilančne postavke „bankovci v obtoku“ v izkaz poslovnega izida NCB.

(c)

Vsaka NCB oblikuje rezervacije za iz obtoka vzete eurobankovce, za katere se še pričakuje, da bodo zamenjani. Te rezervacije morajo biti enake deležu zadevne NCB v skupnem znesku rezervacij, izračunanem z uporabo ključa za izdajanje.