31.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/46

(1)

Naslov IV tretjega dela Pogodbe zagotavlja pravno podlago za sprejetje zakonodaje Skupnosti na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah.

(2)

Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah med državami članicami in tretjimi državami se je običajno urejalo s sporazumi med državami članicami in tretjimi državami. Takšni sporazumi, ki so zelo številni, pogosto odražajo posebne vezi med državo članico in tretjo državo, in so namenjeni določitvi ustreznega pravnega okvira za zadovoljitev posebnih potreb zadevnih strani.

(3)

Člen 307 Pogodbe zahteva, da države članice ustrezno ukrepajo, da bi odpravile nezdružljivosti med pravnim redom Skupnosti in mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi med državami članicami in tretjimi državami. To lahko pomeni, da bodo potrebna ponovna pogajanja o takšnih sporazumih.

(4)

Da se zagotovi ustrezen pravni okvir za zadovoljitev posebnih potreb določene države članice v njenih odnosih s tretjo državo lahko obstaja jasna potreba po sklenitvi novih sporazumov s tretjimi državami v zvezi s civilnopravnimi področji, ki spadajo v okvir naslova IV tretjega dela Pogodbe.

(5)

Sodišče Evropskih skupnosti je v svojem mnenju 1/03 z dne 7. februarja 2006 o sklenitvi nove Luganske konvencije potrdilo, da je Skupnost pridobila izključno pristojnost za sklenitev mednarodnega sporazuma, kot je Luganska konvencija, s tretjimi državami o zadevah, ki vplivajo na pravila iz Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (2) („Bruselj I“).

(6)

V skladu s členom 300 Pogodbe je Skupnost pristojna za sklepanje sporazumov med Skupnostjo in tretjimi državami o zadevah, ki spadajo v izključno pristojnost Skupnosti.

(7)

Člen 10 Pogodbe državam članicam nalaga, naj olajšujejo izpolnjevanje nalog Skupnosti in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev Pogodbe. Ta obveznost lojalnega sodelovanja je splošno veljavna in ni odvisna od tega, ali ima Skupnost izključno pristojnost.

(8)

Za sporazume s tretjimi državami o določenih civilnopravnih zadevah, ki spadajo v izključno pristojnost Skupnosti, bi bilo treba uvesti skladen in pregleden postopek, s katerim bi se državam članicam dovolilo, da spremenijo obstoječ sporazum ali se pogajajo o in sklenejo nov sporazum, zlasti kadar Skupnost sama ni izrazila namere, da bo izvajala svojo zunanjo pristojnost za sklenitev sporazuma na podlagi obstoječega ali načrtovanega pogajalskega mandata. Ta postopek ne bi smel posegati v izključno pristojnost Skupnosti in določbe členov 300 in 307 Pogodbe. Šteti bi ga bilo treba kot izjemen ukrep in imeti bi moral omejeno področje uporabe in omejeno trajanje.

(9)

Ta uredba se ne bi smela uporabljati, če je Skupnost z zadevno tretjo državo že sklenila sporazum o isti zadevi. Za dva sporazuma bi moralo veljati, da obravnavata isto zadevo le, če in kolikor vsebinsko urejata ista posebna pravna vprašanja. Določbe, ki zgolj navajajo splošno namero za sodelovanje v zvezi s takšnimi vprašanji, se ne bi smele obravnavati kot določbe, ki se nanašajo na isto zadevo.

(10)

Uredba bi morala zajeti nekatere regionalne sporazume, na katere se sklicujejo veljavni pravni akti Skupnosti.

(11)

Da bi zagotovili, da sporazum, ki ga načrtuje država članica, ne povzroči neučinkovitosti prava Skupnosti in ne ogrozi pravilnega delovanja sistema, vzpostavljenega s tem pravom, ali ne ogrozi zunanje politike Skupnosti, kot jo je določila Skupnost, bi morala zadevna država članica o svojih namerah uradno obvestiti Komisijo, da bi pridobila dovoljenje za začetek ali nadaljevanje formalnih pogajanj o sporazumu, kakor tudi za sklenitev sporazuma. Takšno uradno obvestilo bi bilo treba podati v pismu ali v elektronski obliki. Vsebovati bi moralo vse ustrezne informacije in dokumentacijo, na podlagi katerih bi lahko Komisija ocenila pričakovani učinek izida pogajanj na pravo Skupnosti.

(12)

Treba bi bilo oceniti, ali obstaja zadosten interes Skupnosti za sklenitev dvostranskega sporazuma med Skupnostjo in zadevno tretjo državo ali, kjer je to ustrezno, za nadomestitev obstoječega dvostranskega sporazuma med državo članico in tretjo državo s sporazumom Skupnosti. Zato bi bilo treba vse države članice obvestiti o vsakem uradnem obvestilu, ki ga Komisija prejme v zvezi s sporazumom, ki ga načrtuje država članica, da bi jim omogočili, da izrazijo svoj interes, da se pridružijo pobudi države članice, ki je predložila uradno obvestilo. Če bi se na podlagi takšne izmenjave informacij pojavil zadosten interes Skupnosti, bi morala Komisija razmisliti o predlaganju pogajalskega mandata za sklenitev sporazuma med Skupnostjo in zadevno tretjo državo.

(13)

Če Komisija od države članice zahteva dodatne informacije v zvezi s svojo oceno, ali naj se tej državi članici dovoli, da začne pogajanja s tretjo državo, takšna zahteva ne bi smela vplivati na rok, v katerem mora Komisija podati obrazloženo odločitev o prošnji te države članice.

(14)

Komisija bi morala imeti pri dovoljenju za začetek formalnih pogajanj možnost, da po potrebi predlaga pogajalske smernice ali zahteva vključitev posebnih klavzul v načrtovani sporazum. V različnih fazah pogajanj bi bilo treba Komisijo v celoti obveščati o zadevah, ki spadajo v področje uporabe te uredbe in ji omogočiti, da se pogajanj v zvezi s temi zadevami udeleži kot opazovalka.

(15)

V uradnem obvestilu, da nameravajo začeti pogajanja s tretjo državo, bi morala biti obveza držav članic glede seznanitve Komisije omejena na vidike, ki jih Komisija potrebuje za izvedbo ocene. Dovoljenje Komisije in vse morebitne pogajalske smernice ali zavrnitev s strani Komisije bi se morali nanašati le na zadeve, ki spadajo v področje uporabe te uredbe.

(16)

Vse države članice bi morale biti obveščene o vseh uradnih obvestilih, ki jih prejme Komisija v zvezi z načrtovanimi sporazumi ali sporazumi, doseženimi s pogajanji, ter o vseh obrazloženih odločitvah, ki jih Komisija sprejme na podlagi te uredbe. Te informacije bi morale v celoti izpolnjevati morebitne zahteve glede zaupnosti.

(17)

Evropski parlament, Svet in Komisija bi morali poskrbeti, da se vse informacije, opredeljene kot zaupne, obravnavajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (3).

(18)

Kadar Komisija na podlagi svoje ocene ne namerava odobriti začetka formalnih pogajanj ali sklenitve s pogajanji doseženega sporazuma, bi morala pred predložitvijo obrazložene odločitve podati mnenje zadevni državi članici. V primeru, da se odobritev sklenitve s pogajanji doseženega sporazuma zavrne, bi bilo treba mnenje predložiti tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

(19)

Da se zagotovi, da s pogajanji doseženi sporazum ne ovira izvajanja zunanje politike Skupnosti na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah, bi morala biti v primeru sklenitve naknadnega sporazuma z isto vsebino med Skupnostjo ali Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter isto tretjo državo na drugi strani v sporazum vključena bodisi določba o njegovi celotni ali delni odpovedi bodisi določba o neposredni nadomestitvi ustreznih določb sporazuma z določbami takšnega naknadnega sporazuma.

(20)

V primerih, kadar je ob začetku veljavnosti te uredbe država članica že začela pogajanja o sporazumu s tretjo državo ali jih je že zaključila, vendar še ni izrazila soglasja k temu, da bi bila s sporazumom vezana, bi bilo treba sprejeti določbo o prehodnih ukrepih.

(21)

Da bi zagotovili, da se pri uporabi te uredbe pridobi dovolj izkušenj, bi morala Komisija poročilo o takšnem izvajanju predložiti ne prej kot osem let po sprejetju te uredbe. V tem poročilu bi morala Komisija v okviru svojih pristojnosti potrditi začasno naravo te uredbe ali preučiti, ali bi bilo treba to uredbo nadomestiti z novo uredbo o isti zadevi oziroma ali naj bi vključevala tudi druge zadeve, ki spadajo v izključno pristojnost Skupnosti in jih urejajo drugi instrumenti Skupnosti.

(22)

Če poročilo, ki ga predloži Komisija, potrdi začasno naravo te uredbe, bi morale imeti države članice po predložitvi poročila še vedno možnost, da Komisijo uradno obvestijo o potekajočih ali že napovedanih pogajanjih, da bi pridobile dovoljenje za začetek formalnih pogajanj.

(23)

V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje njenega cilja.

(24)

V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, sta Združeno kraljestvo in Irska podali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(25)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja –

(a)

dvostranski sporazum med državo članico in tretjo državo;

(b)

regionalne sporazume iz točke (a) člena 59(2) Uredbe (ES) št. 2201/2003, brez poseganja v točko (c) člena 59(2) in člen 59(3) navedene uredbe, in iz člena 69(3) Uredbe (ES) št. 4/2009.

(a)

zadevna država članica je posredovala informacije, ki kažejo, da ima poseben interes za sklenitev sporazuma zaradi gospodarskih, geografskih, kulturnih, zgodovinskih, družbenih ali političnih vezi med državo članico in zadevno tretjo državo;

(b)

informacije, ki jih posreduje država članica, kažejo, da načrtovani sporazum ne bo povzročil neučinkovitosti prava Skupnosti in ne bo ogrozil pravilnega delovanja sistema, vzpostavljenega s tem pravom, in

(c)

načrtovani sporazum ne bi ogrozil dogovorjenih ciljev in namena zunanje politike Skupnosti, kot jo je določila Skupnost.

(a)

popolno ali delno odpoved sporazuma v primeru, da bi bil med Skupnostjo ali Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter isto tretjo državo na drugi strani kasneje sklenjen sporazum o isti zadevi, ali

(b)

neposredno nadomestitev ustreznih določb sporazuma z določbami kasnejšega sporazuma, sklenjenega med Skupnostjo ali Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter isto tretjo državo na drugi strani o isti zadevi.

(a)

izpolnjuje pogoj iz točke (b) člena 4(2);

(b)

izpolnjuje pogoj iz točke (c) člena 4(2), če so v zvezi s tem pogojem nastale nove in izredne okoliščine, in

(c)

izpolnjuje zahtevo iz člena 5(2).

(a)

potrdi, da je primerno, da ta uredba preneha veljati na dan, določen v skladu s členom 14(1), ali

(b)

priporoči, da se od navedenega datuma ta uredba nadomesti z novo uredbo.