31.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 200/1

(1)

Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem mora biti zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Zato je bil z Direktivo 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila („okvirna direktiva“) (3), vzpostavljen celovit sistem Skupnosti za homologacijo motornih vozil.

(2)

Ta uredba je posamična uredba za namene postopka Skupnosti za podelitev homologacije iz Direktive 2007/46/ES. Priloge IV, VI, XI in XV k navedeni direktivi je zato treba ustrezno spremeniti.

(3)

Ta uredba ne posega v postopek homologacije v enem delu in mešane homologacije za vozila iz člena 6 Direktive 2007/46/ES.

(4)

Tehnične zahteve za homologacijo motornih vozil glede številnih varnostnih in okoljskih prvin so bile usklajene na ravni Skupnosti, da se prepreči sprejemanje zahtev, ki se med državami članicami razlikujejo, ter zagotovi visoka raven varnosti v cestnem prometu in varstva okolja po vsej Skupnosti.

(5)

Tako je namen te uredbe tudi povečati konkurenčnost avtomobilske industrije Skupnosti in hkrati državam članicam omogočiti učinkovit tržni nadzor skladnosti s podrobnimi zahtevami za homologacijo iz te uredbe pri trženju zadevnih proizvodov.

(6)

Ustrezno je določiti zahteve za splošno varnost motornih vozil in okoljsko primernost pnevmatik zaradi razpoložljivosti sistemov za nadzor tlaka v pnevmatikah, ki hkrati povečujejo varnost in okoljsko primernost pnevmatik.

(7)

Na zahtevo Evropskega parlamenta je bil v zvezi z zakonodajo Skupnosti na področju vozil uporabljen nov regulativni pristop. Ta uredba bi morala zato določati temeljne določbe o varnosti vozil ter emisijah CO2 in hrupa zaradi pnevmatik, tehnične specifikacije pa bi morale biti določene z izvedbenimi ukrepi, sprejetimi v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil. (4)

(8)

Komisijo je treba zlasti pooblastiti za določitev posebnih postopkov, preskusov in zahtev za homologacijo motornih vozil, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot; za natančnejšo opredelitev značilnosti, ki jih mora imeti pnevmatika, opredeljena kot „pnevmatika za posebno uporabo“, „profesionalna terenska pnevmatika“, „ojačana pnevmatika“, „pnevmatika za visoko obremenitev“; „zimska pnevmatika“, „zasilna rezervna pnevmatika tipa T“ ali „pnevmatika za pogonsko os“; za opredelitev posebnih varnostnih zahtev za vozila, namenjena za cestni prevoz nevarnega blaga v državah članicah ali med njimi; za izvzem vozil ali razredov vozil kategorij M2, M3, N2 in N3 iz obveznosti namestitve naprednega sistema za zaviranje v sili in/ali sistema opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu; za spremembo mejnih vrednosti kotalnega upora in kotalnega hrupa pnevmatik, ki je posledica sprememb preskusnih postopkov, ne da bi se znižala obstoječa raven varstva okolja; za opredelitev pravil o postopku za ugotavljanje hrupa pnevmatik; za skrajšanje obdobja za razprodajo pnevmatik, ki ne ustrezajo zahtevam iz te uredbe in njenih izvedbenih ukrepov; ter za spremembo Priloge IV, da bo vsebovala pravilnike Ekonomske komisije OZN za Evropo (UN/ECE), ki so obvezni v skladu s Sklepom Sveta 97/836/ES z dne 27. novembra 1997 zaradi pristopa Evropske skupnosti k Sporazumu Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo o sprejetju enotnih tehničnih predpisov za cestna vozila, opremo in dele, ki se lahko vgradijo v cestna vozila in/ali uporabijo na njih, in o pogojih za vzajemno priznanje homologacij, podeljenih na podlagi teh predpisov (5). Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spremembi nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(9)

Poleg sedanje pobude, ki ima za cilj opredeliti sistem razvrščanja cest, bi morala Komisija v 12 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe predložiti predlog o klasifikaciji cest v EU glede na hrup, ki ga povzročajo, ki bo dopolnjeval kartiranje hrupa v prometu z motornimi vozili, da se določijo ustrezne prednostne naloge in zahteve glede cestne površine ter najvišje vrednosti hrupa, ki ga lahko povzročajo ceste.

(10)

Tehnični napredek na področju naprednih varnostnih sistemov vozil nudi nove možnosti za zmanjšanje števila smrtnih žrtev. Za čim večje zmanjšanje števila smrtnih žrtev je treba uvesti nekatere od teh tehnologij.

(11)

Obvezna in dosledna uporaba najnaprednejših tehnologij za proizvodnjo pnevmatik ter pnevmatik z nizkim količnikom kotalnega upora so bistvenega pomena za zmanjševanje deleža, ki ga imajo v prometnem sektorju izpusti toplogrednih plinov iz cestnega prometa, ter za hkratno spodbujanje inovacij, zaposlovanja in konkurenčnosti avtomobilske industrije Skupnosti.

(12)

Za poenostavitev zakonodaje o homologaciji v skladu s priporočili poročila skupine na visoki ravni CARS 21 je ustrezno razveljaviti več direktiv, ne da bi se znižala raven varovanja udeležencev v cestnem prometu. Zahteve iz navedenih direktiv je treba prenesti v to uredbo in jih po potrebi nadomestiti s sklicevanjem na ustrezne pravilnike Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE), kot so bili vključeni v zakonodajo Skupnosti v skladu s Sklepom 97/836/ES. Da bi zmanjšali upravno breme v homologacijskem postopku, bi bilo treba proizvajalcem vozil omogočiti, kjer je to primerno, da pridobijo homologacijo za namene te uredbe tako, da pridobijo odobritev glede na ustrezni pravilnik UN/ECE, naveden v Prilogi IV te uredbe.

(13)

Ustrezno je določiti, da so vozila konstruirana, izdelana in sestavljena tako, da je tveganje poškodb potnikov in drugih udeležencev v prometu čim manjše. Zato morajo proizvajalci zagotoviti skladnost vozil z ustreznimi zahtevami iz te uredbe in njenih izvedbenih ukrepov. Te določbe morajo med drugim vključevati zahteve glede strukturne celovitosti vozila, sistemov za pomoč vozniku pri nadzoru vozila, sistemov za zagotavljanje voznikove vidljivosti ter informacij o stanju vozila in okolice, svetlobnih naprav vozila, sistemov za zaščito oseb v vozilu, zunanjosti vozila in dodatkov, mase in mere vozil, pnevmatik vozila, naprednih sistemov vozila in drugih prvin. Poleg tega je nujno, da so vozila skladna s posebnimi določbami glede nekaterih težkih tovornih vozil in njihovih priklopnikov ali, glede na okoliščine, s posebnimi določbami, ki se nanašajo na avtobuse.

(14)

Časovni okvir uvedbe posebnih novih zahtev za homologacijo vozil mora upoštevati tehnično izvedljivost navedenih zahtev. Na splošno se morajo zahteve prvotno uporabljati samo za nove tipe vozil. Za obstoječe tipe vozil mora veljati dodatno časovno obdobje za izpolnitev zahtev. Nadalje se mora obvezna vgradnja sistemov za nadzor tlaka v pnevmatikah najprej uporabljati samo za osebna vozila. Obvezna vgradnja drugih naprednih varnostnih elementov se mora najprej uporabljati samo za težka tovorna vozila.

(15)

Komisija bi morala še naprej ocenjevati tehnično in stroškovno izvedljivost ter tržno dozorelost drugih naprednih varnostnih značilnosti ter predstaviti poročilo, vključno s predlogi sprememb te uredbe, če je potrebno, do 1. decembra 2012 in zatem vsake tri leta.

(16)

Komisija bi morala oceniti izvedljivost razširitve obvezne vgradnje sistemov za nadzor tlaka v pnevmatikah, sistemov opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu in naprednih sistemov za zaviranje v sili na druge kategorije vozil in po potrebi predlagati spremembo te uredbe.

(17)

Komisija bi morala oceniti izvedljivost strožjih zahtev glede oprijema pnevmatik na mokri podlagi in po potrebi predlagati spremembo te uredbe. Države članice bi morale zagotoviti učinkovit nadzor trga.

(18)

Najboljše rezultate pri povečanju varnosti ter zmanjšanju emisij CO2 in hrupa v prometu bo mogoče doseči le v povezavi s sistemom za označevanje različnih pnevmatik, da bodo potrošniki obveščeni o njihovi učinkovitosti.

(19)

Ustrezno je izvajati ukrepe iz sporočila Komisije z dne 7. februarja 2007 z naslovom „Rezultati pregleda strategije Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil in lahkih tovornih vozil“, ki so namenjeni zmanjšanju emisij CO2 zaradi pnevmatik. To znižanje je treba doseči s kombinacijo pnevmatik z nizkim količnikom kotalnega upora in uporabo sistemov za nadzor tlaka v pnevmatikah. Hkrati je ustrezno določiti zahteve za zmanjšanje hrupa pri kotaljenju pnevmatik in zahteve glede oprijema na mokri podlagi za ohranitev ravni varnosti pnevmatik. S tem povezan časovni okvir izvajanja bi moral odražati stopnjo težavnosti pri izpolnjevanju vseh navedenih zahtev. Zlasti zaradi težavnosti izpolnjevanja zahtev glede kotalnega hrupa in ob upoštevanju časa, ki ga industrija potrebuje za zamenjavo obstoječih oblik pnevmatik, je ustrezno zagotoviti daljše obdobje za izvedbo zahtev o kotalnem hrupu glede novih pnevmatik obstoječih tipov.

(20)

Nekatere kategorije pnevmatik, vključno s profesionalnimi terenskimi pnevmatikami, za katere velja omejitev hitrosti, in pnevmatikami, namenjenimi samo vozilom, registriranim pred 1990, bodo verjetno izdelane v zelo majhnih količinah. Zato je primerno, da se takšne kategorije pnevmatik izvzamejo iz nekaterih zahtev iz te uredbe in njenih izvedbenih ukrepov, kadar takšne zahteve niso v skladu z uporabo pnevmatik ali je dodatno breme zaradi takšnih zahtev nesorazmerno.

(21)

Kar zadeva obnovljene pnevmatike, bi morala Komisija ustrezno preučiti ta poslovni sektor, pritegniti vse interesne skupine in oceniti, ali bi bilo treba prilagoditi sedanjo ureditev.

(22)

Treba bi bilo določiti odstopanja pri nekaterih mejnih vrednostih kotalnega upora in kotalnega hrupa za določene posebne kategorije pnevmatik, da se upošteva njihovo konstrukcijo ali značilnosti delovanja. Še zlasti bi bilo treba takšna odstopanja določiti za pnevmatike z izboljšanim oprijemom in zaviranjem na snežni podlagi.

(23)

Pnevmatike za posebno uporabo so namenjene vozilom za gradbišča, gozdna dela in rudnike, zato so izdelane tako, da so učinkovitejše na terenu kot pnevmatike, namenjene samo uporabi na cesti. V ta namen so izdelane iz materialov, ki so bolj vzdržljivi kot pri navadnih pnevmatikah, in imajo široke tekalne plasti. Zaradi obeh omenjenih bistvenih značilnosti povzročajo pnevmatike za posebno rabo več hrupa kot običajne pnevmatike, zato bi jim to moralo bili dovoljeno.

(24)

Za sisteme elektronskega nadzora stabilnosti, napredne sisteme za zaviranje v sili in sisteme opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu je zelo verjetno, da bodo znatno prispevali k zmanjšanju števila smrtnih žrtev. Zato bi morala Komisija določiti zahteve za takšne sisteme v skladu s pravilniki UN/ECE za tiste kategorije vozil, za katere je njihova uporaba primerna in za katere je dokazano, da bodo izboljšali splošno raven varnosti. Do začetka izvrševanja teh zahtev je treba zagotoviti dovolj dolgo prehodno obdobje, da se omogoči sprejetje izvedbenih ukrepov in nato razvoj teh zapletenih tehnologij ter njihova uporaba v vozilih.

(25)

Z začetkom veljavnosti leta 2011 za homologacijo za nove tipe in leta 2014 za nova vozila bi morali roki za obvezno vgrajevanje sistemov elektronskega nadzora stabilnosti v težka tovorna vozila slediti datumom, določenim v tej uredbi.

(26)

Do uvedbe sistemov elektronskega nadzora stabilnosti mora Komisija pripraviti kampanje in ukrepe, ki bodo pojasnjevali učinkovitost teh sistemov ter pospeševali njihovo prodajo. Komisija mora prav tako spremljati gibanje cen, da preveri, ali so se morda cene novih vozil zaradi opreme, ki je v skladu z novimi varnostnimi standardi, nesorazmerno zvišale.

(27)

Prihodnji ukrepi, predlagani na osnovi te uredbe, ali postopki, ki jih je treba izvajati pri njeni uporabi, morajo biti v skladu z načeli sporočila Komisije z dne 7. februarja 2007 o konkurenčnem ureditvenem okviru za avtomobilsko industrijo v 21. stoletju. Poleg tega se mora ta uredba zaradi boljše ureditve, njene poenostavitve in preprečevanja nenehnega posodabljanja veljavne zakonodaje Skupnosti na področju tehničnih specifikacij sklicevati na veljavne mednarodne standarde in merila brez njihovega ponovnega navajanja v pravnem okviru Skupnosti.

(28)

Pomembno je, da za nadomestne sestavne dele sistemov, zajete s to uredbo, veljajo enake varnostne zahteve in postopki homologacije. Zato je ustrezno zagotoviti homologacijo nadomestnih sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot.

(29)

Države članice morajo določiti pravila o sankcijah v primeru kršitev določb te uredbe in zagotoviti njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(30)

Ta uredba je povezana z Uredbo (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (6), in z Uredbo (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil (7). Še zlasti bi bilo treba ukrepe iz te uredbe, ki zadevajo zmanjšanje emisij CO2, čim tesneje povezati z dodatnimi ukrepi za doseganje nadaljnjega zmanjšanja CO2 za 10 g glede na izhodiščni emisijski cilj 130 g.

(31)

Komisija bi morala v primernem času kot celovitejši pristop predlagati nadaljnje predloge sprememb te uredbe ali podati druge predloge v skladu s celovito oceno učinka, ki obravnava vse morebitne dodatne ukrepe za doseganje želenih ciljev zmanjšanja emisij CO2 in zajema druge razpoložljive tehnologije na trgu, vključno s tehnologijami za ohranjanje tlaka v pnevmatikah, izboljšanjem cestišč in drugimi pomembnejšimi novimi tehnologijami, pa tudi zahtevami glede učinkovitosti klimatskih naprav, ki že vplivajo ali bi lahko jasno vplivale na kotalni upor ali porabo goriva vozil in njihove emisije CO2.

(32)

Za reševanje problema hrupa cestnega prometa bi bilo treba uporabiti skladen in celovit pristop. Zaradi precejšnjega prispevka hrupa, ki ga povzroča trenje pnevmatik na cestiščih, k hrupu cestnega prometa se trenutno revidira standard ISO 10844 in v zvezi s tem bi ga bilo treba upoštevati pri cilju nadaljnje optimizacije cestišč. Države članice bi morale v skladu z obstoječimi standardi ISO vlagati več za izboljšanje svojih cestišč. Nadalje bi bilo treba razviti celovito politiko o hrupu, ki bi zajemala vse prometne sisteme ter bi poleg hrupa cestnega prometa vključevala hrup letalskega in železniškega prometa.

(33)

Od datuma uporabe ustreznih zahtev iz te uredbe za nova vozila, nove sestavne dele in samostojne tehnične enote je treba razveljaviti naslednje direktive:

(34)

Ker ciljev te uredbe, in sicer oblikovanja notranjega trga z uvedbo skupnih tehničnih zahtev v zvezi z varnostjo in okoljsko uspešnostjo motornih vozil in pnevmatik, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in jih je zaradi obsega lažje doseči na ravni Skupnosti, Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega okvira, ki je potreben za doseganje navedenih ciljev –

1.

homologacijo motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, kar zadeva njihovo varnost,

2.

homologacijo motornih vozil glede sistemov za nadzor tlaka v pnevmatikah kar zadeva varnost, učinkovitost pri porabi goriva in zmanjšanje emisij CO2, in glede kazalnikov menjanja prestav, kar zadeva učinkovitost pri porabi goriva in zmanjšanje emisij CO2, in

3.

homologacijo na novo proizvedenih pnevmatik glede njihove varnosti, vrednosti kotalnega upora in emisije kotalnega hrupa.

1.

„elektronski nadzor stabilnosti“ pomeni funkcijo elektronskega nadzora za vozilo, ki izboljša dinamično stabilnost vozila;

2.

„vozilo razreda I M2 ali M3“ pomeni vozilo kategorije M2 ali M3 za prevoz več kot 22 potnikov poleg voznika, s prostorom za stoječe potnike in z možnostjo hitre menjave potnikov;

3.

„vozilo razreda A M2 ali M3“ pomeni vozilo kategorije M2 ali M3 za prevoz več kot 22 potnikov poleg voznika, namenjeno prevozu stoječih potnikov; vozilo te kategorije ima sedišča in prostor za stoječe potnike;

4.

„sistem opozarjanja pred zapustitvijo voznega pasu“ pomeni sistem za opozarjanje voznika o nenamernem zanosu vozila z njegovega prometnega pasu;

5.

„napredni sistem za zaviranje v sili“ pomeni sistem, ki lahko samodejno zazna izredne razmere in aktivira zavorni sistem vozila za zmanjšanje hitrosti vozila z namenom preprečitve ali ublažitve trčenja;

6.

„indeks nosilnosti“ pomeni eno ali dve številki, ki označujeta nosilnost pnevmatike, ko se uporablja v enojni ali dvojni vgradnji, ki ustreza zadevnemu hitrostnemu razredu, in kadar se uporablja v skladu z zahtevami ki jih je določil proizvajalec;

7.

„sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah“ pomeni sistem, nameščen v vozilo, ki lahko ovrednoti tlak pnevmatik ali spremembo tlaka v času ter prenese ustrezne podatke do uporabnika med delovanjem vozila;

8.

„pnevmatika za posebno uporabo“ pomeni pnevmatiko, namenjeno za uporabo na cesti in zunaj ceste ali za drugo posebno dejavnost;

9.

„profesionalna terenska pnevmatika“ pomeni pnevmatiko za posebno uporabo, ki se uporabljajo v težkih terenskih razmerah;

10.

„ojačana pnevmatika“ ali „pnevmatika za visoko obremenitev“ pomeni pnevmatiko s strukturo C1, ki ima ogrodje zasnovano tako, da lahko prenaša večjo obremenitev kot primerljive standardne pnevmatike;

11.

„zimska pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, katere profil (dezen), sestava ali struktura tekalne plasti so načrtovani predvsem za doseganje večje učinkovitosti v snežnih razmerah od običajne pnevmatike, kar zadeva njeno učinkovitost pri speljevanju ali ohranjanju vozila v gibanju;

12.

„zasilna rezervna pnevmatika tipa T“ pomeni zasilno rezervno pnevmatiko, namenjeno za uporabo pri tlaku, ki je višji od tlaka, določenega za standardne in ojačane pnevmatike;

13.

„pnevmatika za pogonsko os“ pomeni pnevmatiko kategorij C2 ali C3 z oznako M + S ali M.S ali M&S, namenjeno za namestitev v pogonske osi vozil;

14.

„nezaščiteni udeleženec v cestnem prometu“ pomeni pešca, kolesarja in motorista;

15.

„kazalnik menjanja prestav“ pomeni vidni kazalnik, ki vozniku priporoča menjavo prestave;

16.

„ročni menjalnik“ pomeni menjalnik, ki deluje tako, da je menjava prestav vedno neposredna posledica voznikovega dejanja, ne glede na dejansko fizično izvedbo. Opredelitev ne zajema sistemov, kjer lahko voznik vnaprej izbere določeno strategijo prestavljanja ali omeji število prestav, ki so na voljo pri vožnji, dejanska menjava prestav pa se izvede neodvisno od odločitve voznika in v skladu z določenimi vzorci vožnje.

(a)

popolnosti strukture vozila, vključno s preskusi trka;

(b)

sistemov za pomoč vozniku pri upravljanju vozila, vključno s krmilnimi in zavornimi sistemi ter sistemi elektronskega nadzora stabilnosti;

(c)

sistemov, ki zagotavljajo vozniku vidljivost ter informacije o stanju vozila in okolice, vključno z zasteklitvijo, ogledali in sistemi informiranja voznika;

(d)

svetlobnih naprav vozila;

(e)

zaščite oseb v vozilu, vključno z notranjo opremo, nasloni za glavo, varnostnimi pasovi, pritrdilnimi sistemi „ISOFIX“ ali vgrajenimi sistemi za zadrževanje otrok in vrati vozila;

(f)

zunanjosti vozila in opreme;

(g)

elektromagnetne združljivosti;

(h)

zvočnih opozorilnih naprav;

(i)

ogrevalnih sistemov;

(j)

naprav za preprečevanje nepooblaščene uporabe;

(k)

identifikacijske številke vozila;

(l)

mas in mer;

(m)

varnosti električne opreme;

(n)

kazalnikov menjanja prestav.

(a)

pnevmatike z največjo dovoljeno hitrostjo, manjšo od 80 km/h;

(b)

pnevmatike z nazivnim premerom platišča, ki ne presega 254 mm ali znaša 635 mm ali več;

(c)

zasilne rezervne pnevmatike tipa T;

(d)

pnevmatike, izdelane samo za namestitev v vozila, ki so bila prvič registrirana pred 1. oktobrom 1990;

(e)

pnevmatike, opremljene z dodatnimi napravami za izboljšanje lastnosti oprijema.

(a)

vozila kategorij M2 in M3, razen tistih z več kot tremi osmi, zgibnih avtobusov ter avtobusov razreda I ali razreda A;

(b)

vozila kategorij N2 in N3, razen tistih z več kot tremi osmi, vlačilcev za polpriklopnike s skupno maso od 3,5 do 7,5 tone in vozil za posebne namene, kot so opredeljena v točkah 5.7 in 5.8 oddelka A Priloge II Direktive 2007/46/ES;

(c)

vozila kategorij O3 in O4 z zračnim vzmetenjem, razen tistih z več kot tremi osmi, priklopnikov za prevoz posebno težkih tovorov in priklopnikov s prostorom za stoječe potnike.

(a)

zavrnejo podelitev ES-homologacije ali nacionalne homologacije za nove tipe vozil kategorij, določenih v navedenih členih in njihovih izvedbenih ukrepih, če ta vozila niso v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi; in

(b)

zavrnejo podelitev ES-homologacije sestavnega dela/samostojne tehnične enote za nove tipe sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, namenjenih za ta vozila, če ti sestavni deli ali samostojne tehnične enote niso v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi.

(a)

obravnavajo certifikate o skladnosti za nova vozila kategorij, navedenih v teh členih, kot neveljavne za namene člena 26 Direktive 2007/46/ES ter prepovejo registracijo, prodajo in začetek uporabe takšnih vozil, če ta vozila niso v skladu z ustreznimi določbami te uredbe in njenih izvedbenih ukrepov; in

(b)

prepovejo prodajo in začetek uporabe novih sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, namenjenih za ta vozila, če ti sestavni deli ali samostojne tehnične enote niso v skladu z ustreznimi določbami te uredbe in njenih izvedbenih ukrepov.

(a)

obravnavajo certifikate o skladnosti za nova vozila kategorij M, N in O, kot neveljavne za namene člena 26 Direktive 2007/46/ES in prepovejo registracijo, prodajo in začetek uporabe takšnih vozil, če ta vozila niso v skladu z ustreznimi določbami te uredbe in njenih izvedbenih ukrepov; in

(b)

prepovejo prodajo in začetek uporabe novih pnevmatik, namenjenih za ta, če te pnevmatike niso v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi.

(a)

iz razlogov, ki se nanašajo na mejne vrednosti kotalnega upora pnevmatik C1 in C2, določene v preglednici 2 dela B Priloge II, obravnavajo certifikate o skladnosti za nova vozila kategorij M, N in O kot neveljavne za namene člena 26 Direktive 2007/46/ES in prepovejo registracijo, prodajo in začetek uporabe takšnih vozil, ki niso v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi, in

(b)

prepovejo prodajo in začetek uporabe novih pnevmatik, namenjenih za ta vozila, če te pnevmatike niso v skladu z mejnimi vrednostmi kotalnega upora iz preglednice 2 dela B Priloge II.

(a)

iz razlogov, ki se nanašajo na mejne vrednosti kotalnega upora pnevmatik C3, določene v preglednici 2 dela B Priloge II, obravnavajo certifikate o skladnosti za nova vozila kategorij M, N in O kot neveljavne za namene člena 26 Direktive 2007/46/ES in prepovejo registracijo, prodajo in začetek uporabe takšnih vozil, ki niso v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi; in

(b)

prepovejo prodajo in začetek uporabe novih pnevmatik, namenjenih za takšna vozila, če te pnevmatike niso v skladu z mejnimi vrednostmi kotalnega upora iz preglednice 2 dela B Priloge II.

(a)

zavrniti podelitve ES-homologacije ali nacionalne homologacije za nov tip vozila ali podelitve ES-homologacije sestavnega dela/samostojne tehnične enote za nov tip sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, če tako vozilo, sestavni del ali samostojna tehnična enota ustreza zahtevam te uredbe in njenih izvedbenih ukrepov; ali

(b)

prepovedati registracije,prodaje ali začetka uporabe novega vozila ali prepovedati prodaje ali začetka uporabe novega sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, kadar je zadevno vozilo, zadevni sestavni del ali zadevna samostojna tehnična enota v skladu z zahtevami iz te uredbe in njenih izvedbenih ukrepov.

(a)

podrobna pravila za posebne postopke, preskuse in tehnične zahteve za homologacijo motornih vozil, njihovih priklopnikov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot ob upoštevanju določb členov od 5 do 12;

(b)

podrobna pravila o varnostnih zahtevah za vozila, namenjena za cestni prevoz nevarnega blaga v državah članicah ali med njimi, ob upoštevanju pravilnika UN/ECE 105;

(c)

natančnejša opredelitev fizičnih značilnosti in zahtev glede učinkovitosti, ki jih mora imeti pnevmatika, opredeljena kot pnevmatika za posebno uporabo, „profesionalna terenska pnevmatika“, „ojačana pnevmatika“, „pnevmatika za visoko obremenitev“, „zimska pnevmatika“, „zasilna rezervna pnevmatika tipa T“ ali „pnevmatika za pogonsko os“, v skladu s točkami 8 do 13 drugega odstavka člena 3;

(d)

ukrepe, ki spreminjajo mejne vrednosti za kotalni upor in kotalni hrup pnevmatik iz delov B in C Priloge II, če je to potrebno zaradi sprememb preskusnih postopkov, ne da bi se znižala obstoječa raven zaščite okolja;

(e)

podrobna pravila o postopku za ugotavljanje hrupa pnevmatik iz točke 1 dela C Priloge II;

(f)

ukrepe za spremembo Priloge IV, da bo vsebovala pravilnike UN/ECE, ki jih je treba upoštevati v skladu s členom 4(4) Sklepa 97/836/ES.

(a)

ukrepi za izvzetje nekaterih vozil ali razredov vozil kategorij M2, M3, N2 in N3 iz obveznosti namestitve sistemov za pomoč vozniku iz člena 10, če je bilo po analizi stroškov in koristi ter ob upoštevanju vseh zadevnih varnostnih vidikov dokazano, da ti sistemi niso primerni za omenjena vozila oziroma razrede vozil;

(b)

skrajšanje obdobja iz člena 13(11), ki se lahko razlikuje glede na razred ali kategorijo zadevnih pnevmatik, do 31. decembra 2010 in na podlagi analize stroškov in koristi.

(a)

dajanje lažnih izjav med homologacijskimi postopki ali postopki, ki vodijo do preklica;

(b)

ponarejanje rezultatov preskusa pri homologaciji;

(c)

prikrivanje podatkov ali tehničnih specifikacij, ki bi lahko vodili do preklica ali odvzema homologacije.