1.   Za uvoz katerega koli proizvoda iz člena 1 v Skupnost se lahko zahteva uvozno dovoljenje.

2.   Uvozna dovoljenja izdajo države članice vsakemu vlagatelju, ne glede na njegov sedež v Skupnosti in brez poseganja v ukrepe, sprejete za uporabo člena 4.

3.   Uvozna dovoljenja veljajo v celotni Skupnosti. Pogoj za izdajo takšnih dovoljenj je predložitev varščine, ki jamči, da bodo proizvodi uvoženi v roku veljavnosti dovoljenja; razen v primerih višje sile se varščina v celoti ali delno zaseže, če se uvoz v tem roku ne izvede ali se izvede samo delno.

4.   Rok veljavnosti uvoznih dovoljenj in druga podrobna pravila za uporabo odstavka 1 se sprejmejo po postopku iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

1.   Za odpravo ali preprečitev škodljivih učinkov na trgu Skupnosti, ki bi lahko nastali zaradi uvoza nekaterih proizvodov iz člena 1, se za uvoz enega ali več takšnih proizvodov po stopnji dajatve iz skupne carinske tarife zahteva plačilo dodatne uvozne dajatve, če so izpolnjeni pogoji iz člena 5 Sporazuma o kmetijstvu, razen če je malo verjetno, da bi uvoz povzročil motnje na trgu Skupnosti ali bi bili učinki nesorazmerni s ciljem.

2.   Sprožitvene cene, pod katerimi se lahko uvede dodatna uvozna dajatev, so cene, ki jih Skupnost sporoči Svetovni trgovinski organizaciji.

Sprožitvene količine, ki morajo biti presežene, da se lahko uvede dodatna uvozna dajatev, se določijo zlasti na podlagi uvoza v Skupnost v treh letih pred letom, v katerem se pokažejo ali bi se lahko pokazali škodljivi učinki iz odstavka 1.

3.   Uvozne cene, ki se upoštevajo pri odmeri dodatnih uvoznih dajatev, se določijo na podlagi cif uvoznih cen za zadevno pošiljko.

Cif uvozne cene se v ta namen preverjajo z reprezentativnimi cenami tega proizvoda na svetovnem trgu ali na uvoznem trgu Skupnosti za ta proizvod.

4.   Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo odstavkov 1, 2 in 3 po postopku iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Takšna podrobna pravila določajo zlasti:

1.   Tarifne kvote za proizvode iz člena 1, ki so rezultat sporazumov, sklenjenih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj, se odprejo in upravljajo v skladu z določbami, sprejetimi po postopku iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2.   Kvote se upravljajo z uporabo enega od naslednjih postopkov ali kombinacije postopkov:

Sprejmejo se lahko tudi drugi ustrezni postopki.

Postopki morajo biti takšni, da ne prihaja do diskriminacije med temi izvajalci.

3.   Kjer je to potrebno, metoda dodeljevanja upošteva potrebe po preskrbi trga Skupnosti in potrebe po ohranitvi njegovega ravnovesja, lahko pa temelji tudi na metodah, v preteklosti uporabljenih za kvote, podobne tistim iz odstavka 1, brez poseganja v pravice, ki izvirajo iz sporazumov, sklenjenih v okviru urugvajskega kroga večstranskih trgovinskih pogajanj.

4.   S podrobnimi pravili iz odstavka 1 se odprejo letne kvote, ustrezno porazdeljene prek leta, in po potrebi določijo:

1.   Do obsega, ki je potreben za pravilno delovanje skupne ureditve trga za jajca in te uredbe, lahko Svet na predlog Komisije po glasovalnem postopku iz člena 37(2) Pogodbe v posebnih primerih v celoti ali delno prepove uporabo postopka aktivnega oplemenitenja za proizvode iz člena 1 te uredbe za proizvodnjo proizvodov iz navedenega člena.

2.   Z odstopanjem od določb odstavka 1 se lahko Komisija na zahtevo države članice ali na lastno pobudo odloči za potrebne ukrepe, če pride do situacije iz odstavka 1, ki zahteva nujno ukrepanje in je trg Skupnosti moten ali bi lahko bil moten zaradi postopka aktivnega oplemenitenja. Svet in države članice so o takšnih ukrepih, ki se začnejo takoj uporabljati, ne smejo pa veljati več kakor šest mesecev, uradno obveščeni. Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej odločati v enem tednu po prejemu zahteve.

3.   Ukrepe, ki jih sprejme Komisija, lahko Svetu predloži katera koli država članica v enem tednu od dneva, ko je prejela uradno obvestilo. Svet lahko s kvalificirano večino odločitev Komisije potrdi, spremeni ali razveljavi. Če Svet ne ukrepa v treh mesecih, se šteje, da je odločitev Komisije razveljavljena.

1.   Za tarifno uvrščanje proizvodov, ki jih ureja ta uredba, se uporabljajo splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature in posebna pravila za njeno uporabo. Tarifna nomenklatura, ki izhaja iz te uredbe, se vključi v skupno carinsko tarifo.

2.   Razen če ni drugače določeno v tej uredbi ali določbah, sprejetih na podlagi te uredbe, se v trgovini s tretjimi državami prepove: