22.7.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 190/1

(1)

Evropska investicijska banka (EIB) opravlja dejavnosti zunaj Skupnosti v podporo zunanji politiki Skupnosti že od leta 1963.

(2)

Večina teh dejavnosti je bila izvedena na zahtevo Sveta, zanje pa se je uporabilo proračunsko jamstvo Skupnosti, ki ga upravlja Komisija. Nazadnje je bilo jamstvo Skupnosti vzpostavljeno za obdobje 2000–2007 s Sklepom Sveta 2008/580/ES z dne 23. junija 2008 o odobritvi jamstva Skupnosti za izgube pri posojilih za projekte zunaj Skupnosti (jugovzhodne sosede, sredozemske države, Latinska Amerika in Azija ter Južnoafriška republika) (2) ter sklepoma Sveta 2001/777/ES z dne 6. novembra 2001 o jamstvu Skupnosti, ki se odobri Evropski investicijski banki zaradi izgub pri posebnem posojilnem poslu za izbrane okoljske projekte v ruskem delu bazena Baltskega morja v okviru Severne dimenzije (3) in 2005/48/ES z dne 22. decembra 2004 o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgubo pri posojilih za določene vrste projektov v Rusiji, Ukrajini, Moldaviji in Belorusiji (4) za posojila v posameznih regijah.

(3)

Da se podprejo zunanji ukrepi Skupnosti brez vplivanja na boniteto EIB, bi bilo treba EIB ponuditi proračunsko jamstvo Skupnosti za dejavnosti zunaj Skupnosti. EIB bi bilo treba spodbuditi, da poveča obseg svojih dejavnosti zunaj Skupnosti brez opiranja na jamstvo Skupnosti, predvsem v predpristopnih in sredozemskih državah ter v državah iz drugih regij z dolgoročno bonitetno oceno, hkrati pa bi bilo treba pojasniti naravo jamstva Skupnosti, ki naj bi krilo politična ali državna tveganja.

(4)

Jamstvo Skupnosti bi moralo kriti izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za investicijske projekte, upravičene do pomoči EIB, ki se izvajajo v državah, vključenih v instrument za predpristopno pomoč (5) (IPA), evropski sosedski in partnerski instrument (6) (ENPI) ter instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (7) (DCI), kjer je bilo financiranje s posojili ali jamstvom odobreno v skladu s podpisanim sporazumom, ki ni niti potekel niti ni bil preklican (v nadaljnjem besedilu: financiranje EIB).

(5)

Zneski, ki jih krije jamstvo Skupnosti na podlagi tega sklepa, morajo biti najvišji dovoljeni zneski za financiranje EIB na podlagi jamstva Skupnosti, Ne bi se smeli šteti za ciljne vrednosti, ki jih mora EIB nujno doseči.

(6)

V zadnjih letih je Skupnost svojo zunanjo politiko spremenila in razširila. To še zlasti velja za predpristopno strategijo, evropsko sosedsko politiko, obnovljena partnerstva z Latinsko Ameriko in Srednje-Vzhodno Azijo ter strateška partnerstva Evropske unije z Rusijo, Srednjo Azijo, Kitajsko in Indijo. Poleg tega velja to tudi za razvojne politike Skupnosti, ki sedaj zajemajo vse države v razvoju. Te razvojne politike so eden od stebrov zunanjih odnosov Skupnosti, ki nudijo rešitev, prikrojeno potrebam držav v razvoju.

(7)

Od leta 2007 naprej bodo zunanje odnose Skupnosti podpirali tudi novi finančni instrumenti, kot so IPA, ENPI, DCI, evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) (8) in instrument za stabilnost (9).

(8)

Financiranje EIB bi moralo biti v skladu z zunanjo politiko Skupnosti in jo podpirati, vključno z njenimi posebnimi regionalnimi cilji ter bi moralo prispevati k splošnemu cilju spodbujanja in utrjevanja demokracije in pravne države, cilju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanju mednarodnih sporazumov o okolju, katerih podpisnice so Skupnost, kot je navedeno v členih 177 in 179 Pogodbe. Zlasti v zvezi z državami v razvoju bi morale finančne operacije EIB spodbujati trajnostni gospodarski in družbeni razvoj teh držav, še posebej najbolj ogroženih med njimi; njihovo nemoteno in postopno vključevanje v svetovno gospodarstvo; boj proti revščini; splošen cilj razvoja ter utrjevanja demokracije in pravne države; splošen cilj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ter skladnost s cilji, ki jih je odobrila Skupnost v okviru Združenih narodov in drugih pristojnih mednarodnih organizacij. Z zagotavljanjem celovite usklajenosti z dejavnostmi Skupnosti bi moralo financiranje EIB dopolnjevati ustrezne politike, programe in instrumente pomoči Skupnosti v različnih regijah. Poleg tega mora biti v finančne cilje EIB v vseh upravičenih regijah vključeno varstvo okolja in energetske varnosti držav članic. Financiranje EIB bi se moralo izvajati v državah, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje iz sporazumov o političnih in makroekonomskih vidikih, ki jih Skupnost sklene z zadevnimi stranmi na visoki ravni.

(9)

Okrepiti bi bilo treba politični dialog med Komisijo in EIB ter strateško načrtovanje in usklajenost financiranja EIB in Komisije. Povezanost dejavnosti EIB zunaj Skupnosti s politikami Skupnosti bi bilo treba okrepiti na podlagi tesnejšega sodelovanja med EIB in Komisijo na centralni in področni ravni. Takšno izboljšano usklajevanje bi moralo med drugim vključevati zgodnje medsebojno posvetovanje glede političnih vprašanj, priprave dokumentov, pomembnih za obe strani, in novih projektov. Zlasti pomembno je zgodnje posvetovanje o strateških programskih dokumentih, ki jih pripravita Komisija ali EIB, da se doseže čim večja sinergija med dejavnostmi EIB in Komisije ter izmeri napredek pri doseganju ustreznih političnih ciljev Skupnosti.

(10)

Financiranje EIB v predpristopnih državah bi moralo upoštevati prednostne naloge, določene v partnerstvih za pristop in evropskih partnerstvih, stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumih in v pogajanjih s Skupnostjo. Ukrepi Skupnosti na Zahodnem Balkanu bi se morali še naprej postopno preusmerjati od obnove k predpristopni podpori. Poleg tega bi si morala v tem okviru EIB s svojimi dejavnostmi po potrebi prizadevati tudi za spodbujanje vidika vzpostavljanja institucij, v sodelovanju z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami, ki delujejo v regiji. V obdobju 2007–2011 bi se moral povečati obseg financiranja v državah kandidatkah (Hrvaška, Turčija in Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija) v okviru predpristopne pomoči, ki jo da na voljo EIB, in ki bi se sčasoma moralo razširiti, da bi zajelo možne države kandidatke na Zahodnem Balkanu v skladu z njihovim napredkom v pristopnem procesu.

(11)

Kar se tiče držav, vključenih v ENPI, bi morala EIB nadaljevati in krepiti svoje dejavnosti, ki se nanašajo na področje Sredozemlja in se pri tem bolj usmeriti v razvoj zasebnega sektorja. V zvezi s tem so potrebni sodelovanje partnerskih držav za lažji razvoj zasebnega sektorja in krepitev strukturne reforme, zlasti reforme finančnega sektorja, ter drugi ukrepi za lažje izvajanje dejavnosti EIB, zlasti za zagotovitev, da lahko EIB izdaja obveznice na lokalnih trgih. Glede Vzhodne Evrope, Južnega Kavkaza in Rusije bi morala EIB v zadevnih državah okrepiti dejavnosti ob upoštevanju ustreznih pogojev, skladnih s sporazumi o političnih in makroekonomskih vidikih, ki jih na visoki ravni sklene Skupnost z zadevnimi državami. V tej regiji bi morala EIB financirati projekte, ki so bistvenega pomena za Skupnost, s področja prometne, energetske, telekomunikacijske in okoljske infrastrukture. Prednostno je treba obravnavati projekte za izgradnjo osi vseevropskega omrežja, projekte s čezmejnimi posledicami za eno ali več držav članic in obsežne projekte, ki spodbujajo regionalno povezovanje na podlagi boljše povezljivosti. Na okoljskem področju bi morala EIB v Rusiji dati prednost predvsem projektom v okviru Okoljskega partnerstva držav na severu. Na področju energetike so zlasti pomembni strateški projekti s področja energetske oskrbe in transporta energije, v skladu s ciljem politike Skupnosti o razlikovanju virov energije in ob upoštevanju zagotavljanja stabilnih in zanesljivih virov za potrošnike. Financiranje EIB v tej regiji bi se moralo izvajati v tesnem sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD), predvsem v skladu s pogoji, ki se določijo v tristranskem memorandumu o soglasju, ki ga sklenejo Komisija, EIB in EBRD.

(12)

Financiranje EIB v azijskih in latinskoameriških državah se bo postopno uskladilo s strategijo sodelovanja Unije v teh regijah ter bo dopolnjevalo instrumente, ki se financirajo iz proračunskih virov Skupnosti. EIB bi si morala prizadevati za postopno razširitev svojih dejavnosti v več držav iz teh regij, vključno z manj uspešnimi državami. Za podporo ciljev Skupnosti bi se moralo financiranje EIB v azijskih in latinskoameriških državah usmeriti v okoljsko trajnost (vključno z zmanjševanjem sprememb podnebja) in projekte energetske varnosti ter v nadaljnjo podporo prisotnosti Unije v Aziji in Latinski Ameriki prek neposrednih tujih naložb in prenosa tehnologije ter znanja in izkušenj. Ob upoštevanju stroškovne učinkovitosti bi morala biti EIB sposobna tudi neposrednega sodelovanja z lokalnimi podjetji, zlasti na področju okoljske trajnosti in energetske varnosti. Vmesni pregled bo ponovno preučil cilje financiranja EIB v Aziji in Latinski Ameriki.

(13)

V Srednji Aziji bi se morala EIB bolj usmeriti v projekte s področja energetske oskrbe in transporta energije, ki koristijo tudi energetskim interesom Skupnosti ter so skladni s političnimi cilji Skupnosti glede raznolikosti energetskih virov in kjotskih zahtev ter glede izboljšanja varstva okolja in te cilje podpirajo. Financiranje EIB v Srednji Aziji bi se moralo izvajati v tesnem sodelovanju z EBRD, predvsem v skladu s pogoji, ki se določijo v tristranskem memorandumu o soglasju, ki ga sklenejo Komisija, EIB in EBRD.

(14)

Za dopolnitev dejavnosti EIB na podlagi Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani (10) (Sporazum iz Cotonouja) za zadevne države bi se morala EIB v Južni Afriki usmeriti v infrastrukturne projekte javnega interesa (vključno s komunalno infrastrukturo, oskrbo z električno energijo in vodo) ter podporo zasebnega sektorja, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji. Izvajanje določb o gospodarskem sodelovanju v okviru Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Južno Afriko na drugi (11) bo še naprej spodbujalo dejavnosti EIB v tej regiji.

(15)

Da bi se povečala usklajenost celotne podpore Skupnosti v zadevnih regijah, bi bilo treba iskati priložnosti, da se financiranje EIB povezuje z ustreznimi proračunskimi viri Skupnosti v obliki zagotavljanja pomoči, tveganega kapitala in subvencioniranih obrestnih mer poleg tehnične pomoči za pripravo in izvajanje projektov ali za izboljšanje pravnega in regulativnega okvira z instrumentoma IPA, ENPI, instrumentom za stabilnost, EIDHR in, za Južno Afriko, z DCI.

(16)

EIB že tesno sodeluje z mednarodnimi finančnimi institucijami in evropskimi bilateralnimi institucijami. To sodelovanje poteka na podlagi memorandumov o soglasju, sklenjenih za posamezne regije, ki jih morajo odobriti vodstveni organi EIB. Pri financiranju zunaj Skupnosti, ki spada na področje uporabe tega sklepa, bi si morala EIB, kadar je to ustrezno, prizadevati za dodatno izboljšanje usklajevanja in sodelovanja z mednarodnimi finančnimi institucijami in evropskimi dvostranskimi institucijami, vključno, v ustreznih primerih, s sodelovanjem na področju pogojev za sektorje, večjo uporabo sofinanciranja in udeležbo skupaj z drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami v globalnih pobudah, kot so na primer pobude za usklajevanje pomoči in večjo učinkovitost.

(17)

Treba bi bilo izboljšati poročanje in posredovanje informacij EIB in Komisije o financiranjih EIB. Komisija bi morala na podlagi informacij, ki jih prejme od EIB, letno poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o financiranjih EIB, izvedenih na podlagi tega sklepa. Poročilo bi moralo vsebovati predvsem strateške dokumente in poglavje o dodani vrednosti v skladu s politikami Skupnosti ter poglavje o sodelovanju s Komisijo, drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami in dvostranskimi donatorji, vključno s sofinanciranjem.

(18)

Jamstvo Skupnosti, ki se vzpostavi s tem sklepom, bi moralo vključevati financiranje EIB, sklenjeno v obdobju, ki se začne 1. februarja 2007 in konča 31. oktobra 2011. Da se bodo lahko ocenili razvojni dosežki v prvi polovici tega obdobja, bi morali EIB in Komisija pripraviti vmesni pregled izvajanja tega sklepa. Ta pregled bi moral vključevati predvsem zunanjo oceno, formalni pogoji za katero so opredeljeni v Prilogi II.

(19)

Financiranje EIB bi bilo treba še naprej upravljati v skladu s predpisi in postopki EIB, vključno z ustreznimi nadzornimi ukrepi ter ustreznimi predpisi in postopki, ki se nanašajo na Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

(20)

Jamstveni sklad za zunanje ukrepe (Jamstveni sklad), ustanovljen z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2728/94 (12), bi moral še naprej zagotavljati likvidnostno rezervo za proračun Skupnosti za izgube pri financiranju EIB.

(21)

EIB bi morala po posvetovanju s Komisijo pripraviti okvirni večletni načrt za sklepanje svojih financiranj, da se zagotovi ustrezno proračunsko načrtovanje za zagotovitev sredstev Jamstvenega sklada. Komisija bi morala ta načrt upoštevati v svojem rednem proračunskem načrtovanju, predloženem proračunskemu organu.

(22)

Z razsodbo z dne 6. novembra 2008 v zadevi C-155/07 (Parlament proti Svetu) je Sodišče Evropskih skupnosti razveljavilo Sklep Sveta 2006/1016/ES z dne 19. decembra 2006 o odobritvi jamstva Skupnosti Evropski investicijski banki za izgube pri posojilih in jamstvih za posojila za projekte zunaj Skupnosti (13). Sklep 2006/1016/ES je bil razširjen na pet srednjeazijskih držav (Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan) s Sklepom Sveta 2008/847/ES z dne 4. novembra 2008 o upravičenosti srednjeazijskih držav v skladu s Sklepom 2006/1016/ES (14).

(23)

Vendar je Sodišče odredilo, da se veljavnost Sklepa 2006/1016/ES ohrani za financiranja EIB, sklenjena v obdobju 12 mesecev od datuma izreka navedene sodbe, do začetka veljavnosti novega sklepa, sprejetega na ustrezni pravni podlagi, tj. členov 179 in 181a Pogodbe skupaj. Iz sodbe sledi, da se bo sedaj postopek soodločanja uporabljal za sprožitev neobveznega mandata, upravičenost držav, navedenih na seznamu v Prilogi I, ter za izključitev določene države v primeru resnih pomislekov glede političnih ali gospodarskih razmer.

(24)

Zato bi bilo treba sprejeti nov sklep Evropskega parlamenta in Sveta, da se zagotovi nadaljnje nespremenjeno jamstvo zadevnih financiranj EIB zunaj Skupnosti.

(25)

Vendar bi se moralo poleg hitrega sprejetja tega sklepa hkrati tudi zagotoviti popolno spoštovanje posebnih pravic Evropskega parlamenta; zato bi morala Komisija do 30. aprila 2010 predložiti predlog novega sklepa, v katerem bodo med drugim upoštevani tudi zaključki vmesnega pregleda.

(26)

Ta predlog za nov sklep bi moral obravnavati med drugim vprašanje okrepljenega nadzora, ki ga izvajata Evropski parlament in Svet nad vsemi proračunskimi in političnimi odločitvami EIB in Komisije v okviru novega sklepa, vprašanje preglednosti celotnega finančnega mehanizma in vprašanje omejitve jamstva Skupnosti v primerjavi z izplačanimi odobrenimi sredstvi –

(a)

osnovni najvišji določeni znesek s fiksno najvišjo vrednostjo 25 800 000 000 EUR, katerega regionalna razporeditev je določena v odstavku 4, za pokritje celotnega obdobja 2007–2013;

(b)

neobvezni mandat v višini 2 000 000 000 EUR. O celotnem ali delnem aktiviranju tega neobveznega zneska in njegovi regionalni razporeditvi odločita Evropski parlament in Svet v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe. Ta odločitev je odvisna od izida vmesnega pregleda, določenega v členu 9.

(a)

predpristopne države: 8 700 000 000 EUR;

(b)

sosedske in partnerske države: 12 400 000 000 EUR;

ki se razdelijo na naslednje okvirne najvišje določene podzneske:

(c)

Azija in Latinska Amerika: 3 800 000 000 EUR;

ki se razdelijo na naslednje okvirne najvišje določene podzneske:

(d)

Republika Južna Afrika: 900 000 000 EUR.

(a)

strateških dokumentih, ki jih pripravi Komisija, kot so nacionalni in regionalni strateški dokumenti, akcijski načrti in predpristopni dokumenti;

(b)

dokumentih EIB za strateško načrtovanje in uvedbi novih projektov;

(c)

drugih političnih in operativnih vidikih.

(a)

nekonvertibilnost valute;

(b)

razlastitev;

(c)

vojna ali državljanski nemiri;

(d)

odklonitev pravnega varstva pri kršitvi pogodbe.