30.5.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 135/19

(1)

V skladu s členom 104 Pogodbe se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in za močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 104, kot je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1) (ki je del Pakta za stabilnost in rast), določa odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbi, vsebuje dodatne določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 (2) določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo določb navedenega protokola.

(4)

Leta 2005 je bil Pakt za stabilnost in rast prenovljen, da bi okrepili njegovo učinkovitost in gospodarske temelje ter ohranili dolgoročno vzdržnost javnih financ. Cilj prenove pakta je bil zagotoviti, da se v vseh fazah postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem v celoti upošteva predvsem gospodarsko in proračunsko ozadje. Na ta način Pakt za stabilnost in rast zagotavlja okvir, ki podpira politike vlad za hitro ponovno vzpostavitev trdnih proračunskih položajev, pri tem pa upošteva gospodarske razmere.

(5)

V skladu s členom 104(5) Pogodbe mora Komisija Svetu predložiti mnenje, če meni, da v državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali da bi do njega lahko prišlo. Komisija je na podlagi svojega poročila po členu 104(3) in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora po členu 104(4) ugotovila, da v Franciji obstaja čezmerni primanjkljaj. Komisija je zato 24. marca 2009 Svetu predložila zadevno mnenje v zvezi s Francijo (3).

(6)

V skladu s členom 104(6) Pogodbe Svet upošteva morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja. V primeru Francije ta celovita ocena vodi do naslednjih ugotovitev.

(7)

Po podatkih, ki so jih francoski organi sporočili 6. februarja 2009, je javnofinančni primanjkljaj v Franciji v letu 2008 dosegel 3,2 % BDP (4) in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP. Komisija v poročilu po členu 104(3) ugotavlja, da se je primanjkljaj približal referenčni vrednosti 3 % BDP, vendar preseganje referenčne vrednosti ne more veljati za izjemno v smislu Pogodbe ter Pakta za stabilnost in rast, saj je rast BDP leta 2008 dosegla 0,7 % BDP, medtem ko je leta 2007 znašala 2,2 % BDP. Preseganje referenčne vrednosti ne more veljati za začasno. Po vmesni napovedi, ki so jo službe Komisije pripravile januarja 2009, bo javnofinančni primanjkljaj leta 2009 dosegel 5,4 % BDP in se ob nespremenjenih politikah leta 2010 rahlo znižal na 5 %, saj bo proračunski vpliv načrta za oživitev postopoma odpravljen. Merilo glede primanjkljaja, določeno v Pogodbi, torej ni izpolnjeno.

(8)

V skladu s členom 2(4) Uredbe (ES) št. 1467/97 se „pomembni dejavniki“ v korakih, ki vodijo do odločitve Sveta o obstoju čezmernega primanjkljaja v skladu s členom 104(6), lahko upoštevajo le, če je v celoti izpolnjen dvojni pogoj – da primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in da je referenčna vrednost presežena začasno. V primeru Francije ta dvojni pogoj ni izpolnjen. Zato v korakih, ki vodijo do te odločbe, pomembni dejavniki niso upoštevani –