Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32008R0654

    Uredba Sveta (ES) št. 654/2008 z dne 29. aprila 2008 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kumarina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz kumarina poslanega iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Indije, Tajske, Indonezije oziroma Malezije ali ne po pregledu zaradi izteka ukrepov skladno s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96

    UL L 183, 11.7.2008, p. 1–12 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

    Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 11/07/2013

    ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2008/654/oj

    11.7.2008   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 183/1


    UREDBA SVETA (ES) št. 654/2008

    z dne 29. aprila 2008

    o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz kumarina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, kakor je bila razširjena na uvoz kumarina poslanega iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Indije, Tajske, Indonezije oziroma Malezije ali ne po pregledu zaradi izteka ukrepov skladno s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96

    SVET EVROPSKE UNIJE JE –

    ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1), in zlasti členov 9, 11(2), 8 in 13 Uredbe,

    ob upoštevanju predloga, ki ga je Komisija predložila po posvetovanju s svetovalnim odborom,

    ob upoštevanju naslednjega:

    A.   POSTOPEK

    1.   Veljavni ukrepi

    (1)

    Svet je z Uredbo (ES) št. 769/2002 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 3 479 EUR na tono na uvoz kumarina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in jo z Uredbo Sveta (ES) št. 2272/2004 (3) razširil na uvoz, poslan iz Indije in Tajske ter z Uredbo Sveta št. 1650/2006 (4) na uvoz, poslan iz Indonezije in Malezije.

    (2)

    Komisija je s Sklepom (5) z dne 3. januarja 2005 sprejela zavezo, ki jo je indijski proizvajalec ponudil v zvezi s preiskavo domnevnega izogibanja protidampinškim ukrepom z uvozom kumarina, poslanega iz Indije ali Tajske.

    2.   Zahtevek za pregled

    (3)

    Zahtevek je 8. februarja 2007 vložil CEFIC (Svet evropske kemične industrije) („vložnik“) v imenu enega samega proizvajalca v Skupnosti, ki predstavlja celotno proizvodnjo kumarina v Skupnosti.

    (4)

    Vložniki so trdili in predložili zadostne prima facie dokaze, da (a) obstaja verjetnost nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode za industrijo Skupnosti in (b) da se je uvoz zadevnega izdelka iz Ljudske republike Kitajske v Skupnost nadaljeval v znatnih količinah in po dampinških cenah.

    (5)

    Trdilo se je tudi, da so obseg in cene zadevnega uvoženega izdelka med drugim še naprej negativno vplivali na raven cen, ki jih zaračunava industrija Skupnosti, kar je bistveno škodilo njenemu finančnemu stanju in zaposlovanju.

    (6)

    Poleg tega je vložnik poudaril, da so se v obdobju uvedbe ukrepov izvozniki/proizvajalci zadevnega izdelka iz Ljudske republike Kitajske izogibali obstoječim ukrepom in tako zmanjšali njihov učinek, proti čemur sta bili sprejeti Uredba Sveta (ES) št. 2272/2004 in Uredba Sveta (ES) št. 1650/2006, s katerima so bili ukrepi razširjeni.

    3.   Začetek

    (7)

    Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ocenila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka veljavnosti ukrepov, in v Uradnem listu Evropske unije  (6) objavila obvestilo o začetku preiskave v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

    4.   Obdobje preiskave

    (8)

    Obdobje preiskave v zvezi s pregledom (OPP) za preučitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajelo obdobje od 1. aprila 2006 do 31. marca 2007. Preučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2003 do konca OPP (v nadaljnjem besedilu „obdobje pregleda“).

    5.   Stranke, ki jih preiskava zadeva

    (9)

    Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila vložnika proizvajalca Skupnosti, proizvajalce izvoznike iz LRK in njihove zastopnike, kitajske organe ter uvoznike, uporabnike in združenja, za katere je bilo znano, da jih pregled zadeva. Komisija je vprašalnike poslala proizvajalcem izvoznikom, proizvajalcu iz Indije (primerljiva država, kot je navedeno v uvodni izjavi 26), edinemu proizvajalcu Skupnosti, znanim uvoznikom, uporabnikom in strankam, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku pregleda.

    (10)

    Glede na pričakovano veliko število proizvajalcev izvoznikov, vključenih v postopek, je bilo v obvestilu o začetku predvidena uporaba vzorčenja v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Za odločitev o tem, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbiro vzorca, so bili vsi proizvajalci izvozniki pozvani, da se javijo in predložijo, kot je bilo določeno v obvestilu o začetku, osnovne podatke o svojih dejavnostih v zvezi s kumarinom v obdobju preiskave. Dve družbi iz Ljudske republike Kitajske sta poslali izpolnjen vprašalnik za vzorčenje, vendar je le ena izrazila pripravljenost na sodelovanje in poslala izpolnjeni vprašalnik o dampingu, kot sledi:

    Nanjing Jingqiao Perfumery/China Tuhsu Flavours & Fragrances Imp. & Exp. Corp.

    (11)

    Izpolnjene vprašalnike so poslali proizvajalec Skupnosti in štirje uvozniki/uporabniki. Indijski proizvajalec, torej proizvajalec iz primerljive države, s katerim so službe Komisije stopile v stik, je sodelovanje zavrnil.

    6.   Preverjanje prejetih informacij

    (12)

    Komisija je zbrala in preverila vse informacije, za katere je menila, da so potrebne za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga, škode in interesa Skupnosti. Komisija je dala vsem neposredno zadevnim strankam tudi možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje.

    (13)

    Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

     

    Proizvajalec Skupnosti:

    Rhodia Organics, (Lyon) Francija

     

    Uvozniki/uporabniki:

    Henkel KGaA, (Krefeld) Nemčija

    B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

    1.   Zadevni izdelek

    (14)

    Zadevni izdelek je isti kot v prvotni preiskavi, torej kumarin, belkast kristalinični prah z značilnim vonjem sveže pokošenega sena. Uporablja se predvsem kot aromat in kot fiksativ pri izdelavi dišav, le-te pa se uporabljajo pri proizvodnji pralnih sredstev, kozmetike in parfumov.

    (15)

    Kumarin je bil prvotno naravni izdelek, ki se je pridobival iz tonka fižola, danes pa se proizvaja sintetično. Pridobiva se lahko s sintezo na osnovi fenola, iz katerega se pridobi salicilaldehid (Perkinova reakcija), ali s sintezo iz ortokrezola (Raschigova reakcija). Najpomembnejša fizikalna specifikacija kumarina je njegova čistost, katere je indikator njegovo tališče. Tališče kumarina standardne kakovosti, ki se prodaja v Skupnosti, je med 68 °C in 70 °C, kar ustreza čistosti 99 %.

    (16)

    Zadevni izdelek spada pod oznako KN ex 2932 21 00.

    2.   Podobni izdelek

    (17)

    Tako kot v prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da imajo kumarin, ki se izvaža v Skupnost iz LRK, ter kumarin, ki ga industrija Skupnosti proizvaja in prodaja na trgu Skupnosti, dejansko enake fizikalne lastnosti in uporabo ter so zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

    C.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVNEGA POJAVA DAMPINGA

    1.   Splošna vprašanja

    (18)

    V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je damping trenutno prisoten in ali obstaja verjetnost, da se bo zaradi izteka veljavnosti ukrepov nadaljeval ali ponovil.

    (19)

    V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe je bila uporabljena ista metodologija kot pri prvotni preiskavi. Pregled zaradi izteka ukrepov ne določa preučitve spremenjenih okoliščin, zato ni bilo ponovno preučeno, ali so bili proizvajalci upravičeni do tržnogospodarske obravnave (TGO).

    (20)

    Statistični podatki so pokazali, da je bilo v EU iz vseh virov uvoženih približno 214 ton, od katerih je bilo 137 ton s poreklom iz Kitajske, kar predstavlja približno 20 % potrošnje EU.

    2.   Vzorčenje (izvozniki) in sodelovanje

    (21)

    Opominja se, da v prejšnji preiskavi, katere rezultati so bili objavljeni maja 2002, kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali in nobenemu ni bila odobrena TGO ali IO.

    (22)

    Obrazci za vzorčenje so bili poslani 21 možnim proizvajalcem/izvoznikom v LRK, vendar sta se odzvali le dve družbi, od katerih je le ena pri preiskavi sodelovala tako, da je poslala izpolnjen vprašalnik; zato vzorčenje ni bilo upravičeno. Edina družba, ki se je odzvala, je zajemala le 5 % kitajskega uvoza v OPP. Ta sodelujoča družba je pomenila 17 % celotne kitajske zmogljivosti.

    (23)

    Glede na zelo nizko raven sodelovanja in omejeno reprezentativnost ene družbe za kitajski trg in proizvodnjo, je bilo ugotovljeno, da neposredno od proizvajalcev izvoznikov ni bilo mogoče dobiti zanesljivih informacij o uvozu zadevnega izdelka v Skupnost med OPP. V teh okoliščinah in v skladu s členom 18 osnovne uredbe se je Komisija odločila, da uporabi razpoložljiva dejstva, tj. podatke oznak KN. Vendar so bile informacije iz edinega izpolnjenega vprašalnika, kolikor je bilo to mogoče, uporabljene za navzkrižno preverjanje rezultatov na podlagi razpoložljivih podatkov v skladu s členom 18.

    (24)

    Ugotovljeno je bilo, da so bile oznake KN najboljša razpoložljiva dejstva za večino vidikov te preiskave. Podatki TARIC in podatki, zbrani v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe, so potrdili natančnost podatkov oznak KN.

    (25)

    Kadar je bilo to utemeljeno, so se kot dopolnitev uporabili tudi izvozni podatki sodelujočih proizvajalcev in kitajska izvozna statistika, ki so bili na voljo Komisiji (in so poleg zadevnega izdelka zajemali tudi druge izdelke).

    3.   Primerljiva država

    (26)

    Kumarin je dišava, ki se proizvaja le v nekaj državah po svetu, zato je izbira primerljive države izjemno omejena. V skladu z informacijami, ki so bile preiskavi na voljo, so ga med OPP proizvajale le Francija, Kitajska in Indija. V prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom so bile uporabljene tudi ZDA, vendar je družba od takrat svojo proizvodnjo ustavila. V obvestilu o začetku je bila predlagana Indija, vendar se noben indijski proizvajalce ni strinjal s sodelovanjem.

    (27)

    Glede na te ugotovitve je bilo treba normalno vrednost določiti na „kateri koli drugi razumni osnovi“ v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. Podatki industrije Skupnosti so se za ta namen šteli kot razumna osnova.

    4.   Damping v obdobju preiskave v zvezi s pregledom

    (28)

    Iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi 23, so bile stopnje dampinga izračunane z uporabo podatkov oznak KN, ki so bile navzkrižno preverjene z informacijami, ki jih je poslal edini kitajski proizvajalec izvoznik. Izvozne cene uvoza iz Kitajske so bile prilagojene, da bi se zagotovila primerjalna osnova normalni vrednosti. Te prilagoditve so zagotovile, da so bili izračuni narejeni na podlagi franko tovarna, razlika med izvozno ceno in normalno vrednostjo pa je bila izražena kot odstotek izvozne cene CIF. Na tej podlagi je bila stopnja dampinga v OPP približno 45 %.

    5.   Primerjava cen

    (29)

    Jasno je bilo, da bi ukinitev ukrepov kitajske izvoznike nedvomno spodbudila k prodaji znatnih količin na ogromnem trgu EU. Ta ugotovitev temelji na naslednjih informacijah, izračunanih med preiskavo:

    (i)

    kitajske domače cene v OPP so bile približno 25 % nižje od cen na trgu EU;

    (ii)

    kitajski proizvajalci večino svoje proizvodnje prodajo na izvoznih trgih, ker njihov domači trg ni dovolj velik, da bi absorbiral njihovo celotno proizvodnjo in ker so domače cene podobne tistim, ki jih lahko dosežejo na trgih tretjih držav;

    (iii)

    cene na trgu Skupnosti so bile višje od izvoznih cen v tretje države, ki so jih dosegli kitajski proizvajalci izvozniki, kar pomeni, da do dampinga prihaja tudi na trgih drugih tretjih držav in da bi ukinitev ukrepov pomenila znatno spodbudo za proizvajalce v LRK, da svoj izvoz preusmerijo v Skupnost.

    6.   Neizkoriščene zmogljivosti in zaloge v LRK

    (30)

    V prejšnji preiskavi, zaključeni maja 2002, je bil ugotovljen izredno velik delež neizkoriščenih kitajskih proizvodnih zmogljivosti (med 50 % in 60 % proizvodnih zmogljivosti). Zaradi nizke ravni sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov je bilo v preiskavi na voljo izredno malo informacij glede trenutnih neizkoriščenih zmogljivosti in zalog v LRK.

    (31)

    Po podatkih iz izpolnjenega vprašalnika pa je bila neizkoriščena zmogljivost edinega proizvajalca znatna. Navedeni proizvajalec je imel na koncu OPP približno 500 ton zalog, kar je pomenilo več kot 70 % trga EU v OPP. Če upoštevamo, da navedeni proizvajalec predstavlja le 15–20 % kitajske proizvodne zmogljivosti, je verjetno, da bi imel v primeru ukinitve ukrepov na voljo še večje zaloge za prodor na trg EU.

    7.   Možna absorpcijska sposobnost trgov tretjih držav ali domačega trga LRK

    (32)

    Ob upoštevanju zgoraj navedene primerjave cen in razpoložljivosti neizkoriščenih zmogljivosti ter zalog ni mogoče trditi, da bodo kitajsko proizvodnjo absorbirali trgi tretjih držav in kitajski domači trg. Razlog je v tem, da je potrošnja na trgih tretjih držav v zadnjih 10 letih ostala razmeroma nespremenjena in bo po pričakovanjih ostala stabilna tudi v prihodnosti. Tako je jasno, da bodo kitajski proizvajalci verjetno še naprej potrebovali izvoz v Skupnost. To pa zato, ker je trg EU eden najprivlačnejših trgov na svetu glede na velikost in razmeroma visoke cene, ki jih je mogoče doseči. Če se ukrepi ukinejo, bodo na trg EU nedvomno preusmerjene celo večje količine dampinškega uvoza.

    8.   Izogibanje

    (33)

    Kot je navedeno v uvodni izjavi 1, so bili ukrepi, ki se pregledujejo, razširjeni na Indijo, Tajsko, Malezijo in Indonezijo, kar je bil rezultat preiskave o izogibanju. To kaže na velik interes kitajskih proizvajalcev za vstop na trg Skupnosti in njihovo pripravljenost, da to storijo kljub veljavnim protidampinškim ukrepom. Obstoj izogibanja torej podpira ugotovitev, da obstaja velika verjetnost, da se bodo v primeru razveljavitve ukrepov na trgu Skupnosti ponovno pojavile višje količine dampinškega uvoza.

    9.   Sklepna ugotovitev o verjetnosti nadaljevanja in/ali ponovitve dampinga

    (34)

    Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov damping verjetno nadaljeval.

    D.   OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

    (35)

    Podjetje, ki ga je zastopal vložnik, je bilo v obdobju preiskave edini proizvajalec kumarina v Skupnosti. Ta proizvajalec Skupnosti zato predstavlja industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

    E.   ANALIZA POLOŽAJA NA TRGU SKUPNOSTI

    1.   Potrošnja Skupnosti (7)

    (36)

    Izdelek, ki se pregleduje, je del enotne oznake KN. Za določitev obsega izdelkov znotraj te oznake KN, ki niso zadevni izdelek, so službe Komisije primerjale podatke KN z drugimi razpoložljivimi statističnimi viri, kot je navedeno v uvodni izjavi 23. Primerjava je pokazala, da skoraj 100 % izdelkov, uvoženih pod to oznako, dejansko pomeni zadevni izdelek.

    (37)

    Za določitev potrošnje Skupnosti se je zato k obsegu prodaje industrije Skupnosti trgu Skupnosti po podatkih iz izpolnjenih vprašalnikov prištelo podatke celotne oznake KN za uvoz v Evropsko skupnost.

    (38)

    Skupno se je očitna potrošnja kumarina med obdobjem pregleda zmanjšala za 8 %, in sicer se je zmanjševala do leta 2005 ter se nato zvišala. Zdi se, da so se ravni potrošnje sedaj ustalile.

    (39)

    Potrošnja Skupnosti se je razvijala, kot sledi:

    Preglednica 1

     

    2003

    2004

    2005

    2006

    OPP

    Potrošnja Skupnosti

    Indeks (2003 = 100)

    100

    91,4

    82,4

    90

    92,3

    2.   Uvoz iz zadevne države

    (a)   Obseg in tržni delež

    (40)

    Kot je razloženo v uvodni izjavi 36 se je oznaka KN 2932 21 00 uporabljala kot vir za uvoz zadevnega izdelka v Skupnost.

    (41)

    V zvezi z uvozom iz Kitajske je treba opozoriti na dokazano izogibanje ukrepom, ki je bilo razlog za razširitev ukrepov na uvoz kumarina iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije. Zaradi sprejetih ukrepov proti izogibanju sta se uvoz s poreklom iz LRK in uvoz s poreklom iz LRK, vendar poslan iz drugih držav, v obdobju pregleda zmanjšala. Medtem ko je uvoz s kitajskim poreklom še vedno znaten, je to zmanjšanje pokazalo, da so bili ukrepi proti izogibanju učinkoviti.

    (42)

    Kot je razloženo v uvodni izjavi 38, se je očitna potrošnja v obravnavanem obdobju zmanjšala. Uvoz iz Kitajske se je v razmerju do potrošnje še naprej zmanjševal, kar je povzročilo izgubo tržnega deleža v Skupnosti v prid industrije Skupnosti. Obseg uvoza iz tretjih držav v Skupnost je ostal na isti ravni kot v obdobju pregleda.

    Preglednica 2

     

    2003

    2004

    2005

    2006

    OPP

    Obseg dampinškega uvoza

    (indeks 2003 = 100)

    100

    99,4

    49,7

    47

    50,1

    Obseg uvoza iz tretjih držav

    100

    78

    74,7

    65,5

    66,6

    Razpon in tržni delež dampinškega uvoza

    30 %–40 %

    40 %–50 %

    20 %–30 %

    10 %–20 %

    20 %–30 %

    (b)   Cene

    (43)

    V obdobju pregleda so bile povprečne cene CIF kumarina, uvoženega iz Kitajske, stalno znatno nižje od cen industrije Skupnosti.

    3.   Gospodarsko stanje industrije Skupnosti

    (a)   Proizvodnja

    (44)

    Industrija Skupnosti je morala med letom 2003 in OPP znižati obseg proizvodnje zadevnega izdelka za 25 %. To je povezano z dejstvom, da je naprej industrija Skupnosti zaradi izogibanja ukrepom od leta 2003 izgubljala obseg prodaje. Poleg tega je izgubila tudi obseg prodaje pri izvozu v tretje države, saj se industrija Skupnosti s pritiskom kitajskega izvoza po nizkih cenah srečuje tudi na izvoznih trgih tretjih držav.

    (b)   Zmogljivosti in izkoriščenost zmogljivosti

    (45)

    Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 36 do 39, je bila prodaja industrije Skupnosti zadevnega izdelka v Skupnosti razmeroma stabilna v celotnem obdobju pregleda. Vendar je v istem obdobju industrija Skupnosti doživela velik padec obsega izvoza v tretje države. Da bi v teh okoliščinah optimizirala raven izkoriščenosti zmogljivosti, je morala industrija zmanjšati zmogljivost. Ne glede na to je izkoriščenost zmogljivosti ostala razmeroma nizka.

    Preglednica 3

     

    2003

    2004

    2005

    2006

    OPP

    Proizvodnja

    100

    63,4

    66,3

    70,3

    75,4

    Proizvodna zmogljivost

    100

    63,5

    63,5

    63,5

    63,5

    Izkoriščenost zmogljivosti

    100

    99,8

    104,4

    110,8

    118,8

    (c)   Prodaja v Skupnosti

    (46)

    Obseg prodaje industrije Skupnosti v ES se je v obdobju pregleda povečal za 36 %. Ta razvoj sta omogočila razširitev ukrepov za novo obdobje 5 let in učinkovita odprava izogibanja. Posledično pa se je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 41, uvoz iz Kitajske v istem obdobju zmanjšal. Uvoz iz Indije, edine znane tretje države, ki proizvaja kumarin, pa je bil omejen na uvoz pod zavezo.

    (d)   Zaloge

    (47)

    Raven zalog industrije Skupnosti se je v obdobju pregleda zmanjšala.

    (e)   Tržni deleži

    (48)

    Industrija Skupnosti je v obdobju pregleda pridobila tržni delež. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 41 in 42, je učinkovitost veljavnih ukrepov industriji Skupnosti omogočila, da je ponovno pridobila tržni delež. Povečanje tržnega deleža za 22 odstotnih točk v obdobju pregleda je bilo jasno povezano z odpravo izogibanja.

    (f)   Cene

    (49)

    V primerjavi s cenami iz leta 2003 se je povprečna prodajna cena kumarina na trgu ES leta 2004 znižala za 10 %. Po letu 2004 so si cene postopno opomogle, vendar v OPP nikoli dosegle ravni iz leta 2003. Popolno okrevanje v smislu cene tako ni bilo doseženo, kot bi bilo pričakovati.

    (50)

    Položaj glede cen odraža močan pritisk uvoza iz Kitajske. V obravnavanem obdobju so bile povprečne cene CIF uvoza iz Kitajske stalno znatno nižje od cen industrije Skupnosti. Ob veljavnih ukrepih se je kumarin s poreklom iz Kitajske prodajal po istih cenah kot kumarin industrije Skupnosti. V ta namen so kitajske izvozne cene delovale kot zgornja meja, ki je industrijo Skupnosti silila v ustrezno prilagoditev svojih cen. Zaradi tega so bile cene industrije Skupnosti resno oslabljene, njena dobičkonosnost pa nizka.

    (51)

    Za določitev nadaljevanja nelojalnega nižanja cen zaradi kumarina s poreklom iz Kitajske, so se cene industrije Skupnosti franko tovarna nepovezanim strankam primerjale z uvoznimi cenami CIF meja Skupnosti z uporabo oznak KN, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 23. Primerjava je pokazala, da so bile cene sicer blizu za industrijo Skupnosti ugotovljeni neškodljivi ceni, vendar uvoz ni nelojalno zniževal cen industrije Skupnosti.

    Preglednica 4

     

    2003

    2004

    2005

    2006

    OPP

    Zaloge

    100

    50,3

    31

    20,9

    3,7

    Tržni deleži industrije Skupnosti

    100

    98

    136,5

    149,3

    148

    Cene

    100

    90,4

    93,7

    96,6

    97,3

    (g)   Dobičkonosnost

    (52)

    Dobičkonosnost prodaje zadevnega izdelka nepovezanim strankam v Skupnosti je med OPP rahlo pozitivna. Od leta 2004 naprej je ostala negativna z manjšimi izboljšanji od leta 2006. Ta nizka raven dobičkonosnosti je delno posledica znižanih cen, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 49 in 50, skupaj z zvišanjem stroškov, zlasti kar zadeva ceno surovin. Izboljšanje produktivnosti lahko le delno nadomesti negativni vpliv teh elementov dobičkonosnosti. Na splošno je bil dobiček nižji od normalnega v celotnem obravnavanem obdobju.

    (h)   Denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala

    (53)

    Razvoj denarnega toka, ki ga je ustvarila industrija Skupnosti v zvezi s prodajo zadevnega izdelka na trgu EU, odraža razvoj dobičkonosnosti. Vredno je omeniti, da je bil denarni tok sicer nizek, vendar je v obdobju pregleda ostal v pozitivnih vrednostih.

    (54)

    Preiskava je pokazala, da industrija Skupnosti nima težav pri zbiranju kapitala in da so bili investicijski izdatki v obdobju pregleda zelo omejeni. Zmožnost zbiranja kapitala pa se ne more šteti za pomemben kazalnik pri tej preiskavi, saj je industrija Skupnosti velika skupina, za katero proizvodnja kumarina pomeni le majhen del njene celotne proizvodnje. Zmožnost zbiranja kapitala je močno odvisna od uspešnosti celotne skupine in ne od uspešnosti, povezane z zadevnim izdelkom.

    (i)   Zaposlenost, produktivnost in plače

    (55)

    Zaposlenost industrije Skupnosti se je v obdobju pregleda zmanjševala, zlasti od leta 2004 naprej. To zmanjšanje je povezano s preoblikovanjem proizvodnega procesa kumarina, ki ga je izvedla industrija Skupnosti. Produktivnost industrije Skupnosti, merjena z obsegom proizvodnje na zaposlenega, se je v obdobju preiskave izrazito povečala.

    (56)

    Stroški plač v celoti so se zmanjšali, kar je bila neposredna posledica preoblikovanja, opisanega v uvodni izjavi 55. Povprečne plače na zaposlenega so ostale na isti ravni kot v obdobju pregleda.

    Preglednica 5

     

    2003

    2004

    2005

    2006

    OPP

    Zaposleni

    100

    86

    61

    57

    57

    Plače

    100

    89,6

    65,5

    63,4

    63,4

    Produktivnost

    100

    76,4

    111,8

    129,4

    135,3

    (j)   Naložbe in donosnost naložb

    (57)

    V obdobju preiskave je raven naložb dosegla vrh leta 2004, od takrat naprej pa se je začela zmanjševati. V sedanjih tržnih razmerah se industrija Skupnosti bolj ukvarja z ohranjanjem obstoječe proizvodne opreme kot pa s širitvijo proizvodne zmogljivosti.

    (58)

    S tega vidika dobičkonosnost naložb, izražena kot razmerje med neto dobičkom industrije Skupnosti in knjižno vrednostjo njenih osnovnih sredstev, odraža gibanje dobičkonosnosti, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 52.

    (k)   Rast

    (59)

    Kot je pojasnjeno od uvodne izjave 36 naprej, se je obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu EU znatno povečal, kar je industriji Skupnosti omogočilo znova pridobiti znaten tržni delež.

    (l)   Višina stopnje dampinga

    (60)

    Pri analizi glede višine dampinga je bilo upoštevano dejstvo, da so v veljavi ukrepi za odpravo škodljivega dampinga. Kljub temu pa se glede na obseg uvoza med OPP skupaj z ugotovljeno znatno stopnjo dampinga (glej uvodno izjavo 28) njen vpliv na položaj industrije Skupnosti ne more šteti za zanemarljivega.

    (m)   Okrevanje od učinkov preteklega dampinga

    (61)

    Vendar je treba upoštevati, da industrija Skupnosti ne bi bila sposobna okrevati od preteklega dampinga po uvedbi protidampinških ukrepov leta 2002 zaradi izogibanja ukrepom, proti čemur so bili ukrepi uvedeni šele leta 2004 in 2006. Preden je Svet uvedel ukrepe proti izogibanju za Indijo, Tajsko, Indonezijo in Malezijo in preden je Komisija sprejela zavezo leta 2005, je bila raven uvoza iz navedenih štirih držav znatna in je industriji Skupnosti onemogočila okrevanje od učinkov dampinga.

    4.   Sklep o stanju na trgu Skupnosti

    (62)

    Uvedba protidampinških ukrepov na uvoz kumarina s poreklom iz LRK in razširitev ukrepov na države, preko katerih je bilo ugotovljeno izogibanje ukrepom, je pozitivno vplivala na industrijo Skupnosti, saj ji je omogočila delno izboljšanje težkega gospodarskega položaja. Stalna prizadevanja industrije Skupnosti na področju zmanjšanja stroškov in povečanja produktivnosti na zaposlenega so lahko le izničila povišanje cen surovin in znižanje prodajnih cen na trgu Skupnosti.

    (63)

    Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 33, izogibanje kitajskih proizvajalcev podpira ugotovitev, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki močan interes za vstop na trg Skupnosti.

    (64)

    Glede na zgornjo analizo je položaj industrije Skupnosti še vedno negotov, čeprav so ukrepi pomagali omejiti škodljive učinke dampinga. Vsako povečanje uvoza po dampinških cenah bi po vsej verjetnosti poslabšalo razmere in izbrisalo ves trud industrije Skupnosti, ki bi zelo verjetno morala ustaviti proizvodnjo kumarina.

    F.   VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

    1.   Verjetnost ponovitve škode

    (65)

    Pri preučevanju verjetnih učinkov prenehanja veljavnih ukrepov na industrijo Skupnosti so se upoštevali dejavniki, predstavljeni v nadaljevanju, skladno s povzetimi vidiki iz uvodnih izjav 28 do 34.

    (66)

    Industrija Skupnosti je zaradi veljavnih ukrepov povečala obseg prodaje na trgu Skupnosti. Iz podatkov je razvidno, da se je tržni delež industrije Skupnosti znatno povečal na trgu, na katerem se je v obdobju pregleda potrošnja zmanjšala za 8 %. Vendar je industrija Skupnosti še naprej pod pritiskom padca cen.

    (67)

    Čeprav se je potrošnja zmanjšala za 8 %, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 38, po vsej verjetnosti ne bo prišlo do velikih sprememb v napovedi glede svetovne potrošnje kumarina, čeprav nanjo do določene mere vplivajo modni trendi. Obstajajo jasni znaki, da se bo zaradi odsotnosti ukrepov znaten uvoz iz Kitajske po dampinških cenah nadaljeval. Poleg tega velik del neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti na Kitajskem pomeni, da se bo v primeru razveljavitve ukrepov obseg uvoza v Skupnost po vsej verjetnosti povečal.

    (68)

    Razširitev ukrepov po uvedbi postopkov proti izogibanju je znatno prispevala k temu, da se je izogibanje, povezano z zadevnim izdelkom s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki je bil poslan iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije, ustavilo. Verjetno bodo morali kitajski proizvajalci izvozniki uvesti agresivno cenovno politiko v Skupnosti, da nadomestijo tržni delež, ki so ga ob ustavitvi izogibanja izgubili.

    (69)

    Kot je bilo sklenjeno v uvodni izjavi 29, se je na podlagi preiskave ugotovilo, da bi bila razveljavitev ukrepov nedvomna spodbuda kitajskim izvoznikom, da velik obseg svojega izvoza preusmerijo v Skupnost. To bi kitajskim izvoznikom omogočilo, da izkoristijo nekaj svojih presežnih zmogljivosti.

    (70)

    Verjetnost tega razvoja nadalje podpira dejstvo, da so cene v Skupnosti višje od cen kitajskega izvoza v druge tretje države. To bi najverjetneje spodbudilo kitajske proizvajalce k povečanju poslovanja na trgu Skupnosti.

    (71)

    Zvišanje uvoza po nižjih cenah, kar bi bila verjetna posledica odprave ukrepov, bi najverjetneje imela znatne škodljive učinke na industrijo Skupnosti. V takšnih razmerah bi morala industrija Skupnosti slediti znižanju cen, da ohrani tržni delež, ali pa ohraniti prodajne cene na sedanji ravni, s čimer bi izgubila potrošnike in nazadnje prodajo. V prvem primeru bi morala industrija Skupnosti poslovati z izgubo, v slednjem pa bi izguba prodaje kot taka nazadnje privedla do zvišanja stroškov, ki bi jim sledila izguba.

    (72)

    Preiskava je pokazala, da je v primeru pričakovanega povečanja uvoza zaradi izteka ukrepov zelo verjeten pojav škode za industrijo Skupnosti, ki je že v negotovem položaju. V bistvu industrija Skupnosti ne bi bila več sposobna nadaljevati s proizvodnjo kumarina.

    G.   INTERES SKUPNOSTI

    1.   Uvod

    (73)

    V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija preučila, ali bi bilo podaljšanje obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na presoji vseh različnih vpletenih interesov, tj. tistih, ki zadevajo industrijo Skupnosti, uvoznike, trgovce in uporabnike kumarina. Za oceno možnega vpliva ohranitve ali razveljavitve ukrepov je Komisija zahtevala informacije od vseh zgoraj navedenih zainteresiranih strank.

    (74)

    Na podlagi tega je bilo preučeno, ali kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in verjetnosti ponovitve škode obstajajo utemeljeni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče skleniti, da ohranitev ukrepov v tem konkretnem primeru ni v interesu Skupnosti.

    2.   Interes industrije Skupnosti

    (75)

    Jasno je, da bi bilo v interesu edinega proizvajalca Skupnosti, da lahko nadaljuje s proizvodnjo kumarina.

    (76)

    Prav tako velja, da bi se v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov damping verjetno nadaljeval in povečal, kar bi privedlo do stalnega poslabšanja položaja industrije Skupnosti do točke, ko bi industrija po vsej verjetnosti izginila.

    (77)

    Na splošno je mogoče skleniti, da bi bilo nadaljevanje ukrepov jasno v interesu industrije Skupnosti.

    3.   Interes uvoznikov in uporabnikov

    (78)

    Komisija je vzpostavila stik s 13 uvozniki in 10 industrijskimi uporabniki ter poslala vprašalnike. Službe Komisije so prejele štiri odgovore od podjetij, ki so potrdila sodelovanje.

    (79)

    Med štirimi odgovori je en uvoznik nasprotoval ukrepom, saj je bil v glavnem zaskrbljen glede cene pri uvozu zadevnega izdelka. To podjetje pa je prav tako navedlo, da je vpliv stroškov kumarina na njegove skupne proizvodne stroške zelo omejen.

    (80)

    Čeprav se zadevni izdelek uporablja v drugih industrijah, kjer ga zelo pogosto ni mogoče nadomestiti, je njegov pomen v sestavi končnega izdelka količinsko in cenovno zelo omejen, v večini primerov pod enim odstotkom. Vpliv dajatve na uporabnika in končnega potrošnika je zato zelo omejen.

    (81)

    Nekateri uporabniki so navedli, da so zelo naklonjeni kumarinu s poreklom iz Skupnosti zaradi njegove kakovosti. Ti uporabniki bi bili močno prizadeti, če bi morala industrija Skupnosti ustaviti svojo proizvodnjo zaradi razveljavitve ukrepov.

    (82)

    Pri analizi interesa Skupnosti bi bilo treba posebno pozornost posvetiti zlasti potrebi po odpravi učinkov škodljivega dampinga, ki izkrivlja trgovino, in vzpostavitvi učinkovite konkurence. V zvezi s tem je treba omeniti, da je svetovni trg kumarina zelo skoncentriran, s samo nekaj proizvajalci, od katerih imajo najpomembnejši sedeže na Kitajskem in v Skupnosti. S tega vidika bi bilo treba zaščito več virov oskrbe (vključno z industrijo Skupnosti) obravnavati kot pomembno. Poleg tega je treba opozoriti, da namen protidampinških ukrepov ni omejiti oskrbe iz virov zunaj Skupnosti in da se lahko kumarin s poreklom iz Kitajske še naprej uvaža v Skupnost v zadostnih količinah.

    (83)

    Zgoraj navedeni premisleki v povezavi z nizko ravnjo sodelovanja potrjujejo, da uvozniki in uporabniki zaradi trenutno veljavnih ukrepov niso utrpeli nobenih znatnih negativnih učinkov na svoj gospodarski položaj. Poleg tega preiskava ni pokazala, da bi se v primeru podaljšanja ukrepov takšni negativni učinki še zaostrili.

    4.   Sklepna ugotovitev o interesu Skupnosti

    (84)

    Ob upoštevanju vseh zgornjih dejavnikov se sklene, da glede interesa Skupnosti ni utemeljenih razlogov proti nadaljevanju ukrepov.

    H.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

    (85)

    Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč.

    (86)

    Iz zgoraj navedenega izhaja, da je trenutno veljavne protidampinške ukrepe v zvezi z uvozom kumarina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske treba ohraniti.

    (87)

    Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 1, so bile veljavne protidampinške dajatve za uvoz zadevnega izdelka iz Ljudske republike Kitajske razširjene na uvoz kumarina, poslanega iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot uvoz s poreklom iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije ali ne. Protidampinška dajatev, ki jo je treba ohraniti za uvoz zadevnega izdelka, mora ostati razširjena na uvoz kumarina, poslanega iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot uvoz s poreklom iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije ali ne. Indijski proizvajalec izvoznik iz uvodne izjave 2, ki je bil izvzet iz ukrepa na podlagi zaveze, ki jo je Komisija sprejela, bi moral biti pod istimi pogoji nadalje izvzet iz ukrepa, ki ga uvaja ta uredba –

    SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1

    1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz kumarina, ki spada pod oznako KN ex 2932 21 00 (oznaka TARIC 2932210019), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

    2.   Dajatev znaša 3 479 EUR na tono.

    3.   Dokončna protidampinška dajatev v višini 3 479 EUR na tono, ki se uporablja za uvoz s poreklom iz Kitajske, se razširi na uvoz istega izdelka, navedenega v odstavku 1 in poslanega iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije, ne glede na to, ali je deklarirano s poreklom iz Indije, Tajske, Indonezije in Malezije ali ne (oznake TARIC 2932210011, 2932210015 in 2932210016).

    Člen 2

    1.   Uvoz, deklariran za sprostitev v prosti promet, se izvzame iz protidampinške dajatve, uvedene s členom 1, če izdelke proizvajajo družbe, katerih zaveze je sprejela Komisija in katerih imena so našteta v ustreznem, občasno spremenjenem sklepu Komisije, in če so bili ti izdelki uvoženi v skladu z navedenim sklepom.

    2.   Uvoz iz odstavka 1 se izvzame iz protidampinške dajatve, če:

    (a)

    se carinskim organom držav članic ob predložitvi izjave za sprostitev v prosti promet predloži tudi trgovinska faktura, ki vsebuje vsaj podatke iz Priloge, ter

    (b)

    blago, deklarirano in predloženo carini, natanko ustreza opisu na trgovinski fakturi.

    Člen 3

    Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

    Člen 4

    V primerih, ko se blago poškoduje še pred vstopom v prost promet in se zato cena, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje, pri določanju carinske vrednosti porazdeli skladno s členom 145 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 (8), se znesek protidampinške dajatve, izračunan na podlagi zgoraj določenega zneska, zmanjša za odstotek, ki ustreza porazdelitvi cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje.

    Člen 5

    Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Luxembourgu, 29. aprila 2008

    Za Svet

    Predsednik

    D. RUPEL


    (1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

    (2)  UL L 123, 9.5.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1854/2003 (UL L 272, 23.10.2003, str. 1).

    (3)  UL L 396, 31.12.2004, str. 18.

    (4)  UL L 311, 10.11.2006, str. 1.

    (5)  UL L 1, 4.1.2005, str. 15.

    (6)  UL C 103, 8.5.2007, str. 15.

    (7)  Industrijo Skupnosti predstavlja samo en proizvajalec Skupnosti, zato bodo podatki v tej uredbi zaradi zaupnosti izraženi v indeksih ali navedeni samo v približnih vrednostih.

    (8)  UL L 253, 11.10.1993, str. 1.


    PRILOGA

    Na trgovinski fakturi, ki jo izda družba pri prodaji kumarina v Skupnost, za katero velja zaveza, se navedejo naslednje informacije:

    1.

    Naslov „TRGOVINSKA FAKTURA, KI SPREMLJA BLAGO, ZA KATERO VELJA ZAVEZA“.

    2.

    Ime družbe iz člena 2(1), ki izda trgovinsko fakturo.

    3.

    Številka trgovinske fakture.

    4.

    Datum izdaje trgovinske fakture.

    5.

    Dodatna oznaka TARIC, pod katero se mora blago na fakturi cariniti na meji Skupnosti.

    6.

    Natančen opis blaga z naslednjimi podatki:

    številčna oznaka izdelka (PCN), ki se uporablja za preiskavo in zavezo,

    enostaven opis blaga, ki ustreza zadevni PCN (npr. „PCN …“),

    številčna oznaka izdelka družbe (CPC) (po potrebi),

    oznaka KN,

    količina (v kilogramih).

    7.

    Ime družbe, ki nastopa kot uvoznik v Skupnost in kateri družba neposredno izda trgovinsko fakturo, ki spremlja blago, za katero velja zaveza.

    8.

    Ime uslužbenca družbe, ki je izdal fakturo, in naslednja podpisana izjava:

    „Podpisani potrjujem, da se prodaja blaga, ki ga zajema ta faktura, za neposredni izvoz v Evropsko skupnost izvaja v obsegu in pod pogoji zaveze, ki jo je ponudila družba [ime družbe] in sprejela Evropska komisija s Sklepom [vstaviti številko]. Izjavljam, da so podatki iz te fakture popolni in resnični.“


    Top