7.5.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 121/1

(1)

Uredba (ES) št. 1234/2007 („Uredba o enotni SUT“) (1) je zaradi poenostavitve zakonodajnega okolja skupne kmetijske politike (SKP) razveljavila in z enim samim pravnim aktom nadomestila vse uredbe, ki jih je Svet od uvedbe SKP sprejel v okviru vzpostavitve skupnih ureditev trgov za kmetijske proizvode ali skupine proizvodov.

(2)

Kot je razloženo v uvodni izjavi 7 Uredbe o enotni SUT, zaradi poenostavitve ne bi smele postati vprašljive odločitve glede politike, sprejete v preteklih letih na področju SKP, prav tako pa ni predvidela novih instrumentov ali ukrepov. Zato Uredba o enotni SUT odraža odločitve glede politike, ki so bile sprejete do takrat, ko je Komisija predlagala besedilo za Uredbo o enotni SUT.

(3)

Svet je vzporedno s pogajanji o sprejetju Uredbe o enotni SUT, ki so se odvijala v okviru Sveta, s pogajanji dosegel in sprejel vrsto odločitev glede politike v več sektorjih. To velja za sektorje sladkorja, semen ter mleka in mlečnih izdelkov.

(4)

Uredba Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (2) je bila spremenjena zlasti zaradi doseganja strukturnega ravnovesja zadevnega trga. Navedene spremembe so bile sprejete in objavljene le nekoliko pred objavo Uredbe o enotni SUT.

(5)

Uredba Sveta (ES) št. 1947/2005 z dne 23. novembra 2005 o skupni ureditvi trga za semena (3) je bila spremenjena istočasno s sprejetjem Uredbe o enotni SUT. Z navedeno spremembo je bila Finski odvzeta možnost dodeljevanja nacionalne pomoči za semena in semena žit, vendar da bi se kmetje na Finskem lahko pripravili na stanje brez nacionalne pomoči, je bilo določeno zadnje, dodatno prehodno obdobje, v katerem Finska lahko dodeljuje nacionalno pomoč za proizvodnjo semen in semen žit, z izjemo semen travniškega mačjega repa.

(6)

Uredba Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni organizaciji trga mleka in mlečnih izdelkov (4) je bila spremenjena nekoliko pred sprejetjem Uredbe o enotni SUT, pri čemer so bile v sheme javne intervencije in zasebnega skladiščenja uvedene razne spremembe kar zadeva maslo in posneto mleko v prahu, razveljavljena je bila možnost, da vojaške sile kupujejo maslo po znižanih cenah, ter določena pavšalna pomoč za vse vrste mleka, dobavljenega učencem v izobraževalnih ustanovah.

Poleg tega je bila tudi Uredba Sveta (ES) št. 2597/97 z dne 18. decembra 1997 o določitvi dodatnih pravil o skupni ureditvi trga z mlekom in mlečnimi proizvodi za konzumno mleko (5) spremenjena istočasno kot Uredba (ES) št. 1255/1999, s čimer je bilo dovoljeno, da se kot konzumno mleko tržijo proizvodi z vsebnostjo maščobe, ki prej niso bili določeni v navedeni uredbi.

(7)

Navedene spremembe je treba vključiti v Uredbo o enotni SUT, da se zagotovi, da se navedene odločitve glede politike ohranijo po začetku uporabe Uredbe o enotni SUT v zadevnih sektorjih.

(8)

Vzporedno s pogajanji in sprejetjem Uredbe o enotni SUT se je Svet pogajal in sprejel reformo politike v sektorjih sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave. V ta namen je bila sprejeta Uredba Sveta (ES) št. 1182/2007 z dne 26. septembra 2007 o določitvi posebnih pravil za sektor sadja in zelenjave (6). Kot je razloženo v uvodni izjavi 8 Uredbe o enotni SUT, so bile v navedeno uredbo od samega začetka vključene samo tiste določbe navedenih dveh sektorjev, ki niso bile predmet reform politike, vsebinske določbe, ki so bile predmet sprememb politike, pa bi bilo treba v Uredbo o enotni SUT vključiti šele takrat, ko bodo ustrezne reforme sprejete. Ker je to izpolnjeno, je sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave zdaj treba v celoti vključiti v Uredbo o enotni SUT z vključitvijo odločitev glede politike, sprejetih z Uredbo (ES) št. 1182/2007 v zvezi s skupno ureditvijo trgov za proizvode iz teh dveh sektorjev, v Uredbo o enotni SUT.

(9)

Uredba Sveta (ES) št. 700/2007 z dne 11. junija 2007 o trženju mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ dvanajst mesecev (7), je uvedla nova tržna pravila za zadevni proizvod. Cilj Uredbe o enotni SUT je bil vsa obstoječa pravila na področju skupne ureditve trgov združiti v enotni pravni okvir ter sektorske pristope nadomestiti s horizontalnim. Uredba o enotni SUT vsebuje tržna pravila za različne sektorje, zato je primerno, da se v Uredbo o enotni SUT vključijo nova tržna pravila, ki jih uvaja Uredba (ES) št. 700/2007.

(10)

Za vključitev teh določb v Uredbo o enotni SUT bi se moral uporabiti enak pristop kot za sprejetje Uredbe za enotni SUT, in sicer politične odločitve, sprejete takrat, ko je te določbe sprejemal Svet, ter razlogi za te politične odločitve, kakor so izraženi v ustreznih uvodnih izjavah zadevnih uredb, se ne bi smeli postaviti pod vprašaj.

(11)

Uredbo o enotni SUT bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(12)

Spremembe bi se morale začeti uporabljati najpozneje od istih datumov, od katerih se Uredba o enotni SUT uporablja za zadevne sektorje v skladu s členom 204(2) Uredbe. V členu 204(2) je določeno, da se za sektorje semen, govejega in telečjega mesa ter mleka in mlečnih izdelkov Uredba o enotni SUT uporablja od 1. julija 2008. Ta uredba bi morala zato prav tako določati, da je datum začetka uporabe za navedene sektorje 1. julij 2008.

(13)

Nekatere določbe, ki jih v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave že vključuje Uredba o enotni SUT, se v skladu s členom 204(2) navedene uredbe uporabljajo od 1. januarja 2008. Ustrezne spremembe, predvidene s to uredbo, bi se zato lahko uporabljale od istega datuma, kot spremembe v zvezi s sektorji semen, govejega in telečjega mesa ter mleka in mlečnih izdelkov, tj. od 1. julija 2008.

(14)

Člen 2 Uredbe (ES) št. 1152/2007 določa, da se nekatere spremembe, ki jih navedena uredba uvaja v sektor mleka, uporabljajo šele od 1. septembra 2008. Za zadevne spremembe iz te uredbe je treba določiti isti datum začetka uporabe.

(15)

Za sektor sladkorja se Uredba o enotni SUT v skladu s točko (c) drugega pododstavka člena 204(2) navedene uredbe uporablja od 1. oktobra 2008. Določbe, ki so za navedeni sektor predvidene s to uredbo, se morajo zato prav tako začeti uporabljati 1. oktobra 2008.

(16)

Naslednje uredbe za sektor sadja in zelenjave so zastarele in bi se morale zaradi pravne varnosti razveljaviti: Uredba Sveta (EGS) št. 449/69 z dne 11. marca 1969 o povračilu pomoči, ki so jo države članice dodelile organizacijam proizvajalcev sadja in zelenjave (8), Uredba Sveta (EGS) št. 1467/69 z dne 23. julija 1969 o uvozu agrumov s poreklom iz Maroka (9), Uredba Sveta (EGS) št. 2511/69 z dne 9. decembra 1969 o posebnih ukrepih za izboljšanje proizvodnje in trženja agrumov v Skupnosti (10), Uredba Sveta (EGS) št. 2093/70 z dne 20. oktobra 1970 o splošnih pravilih za uporabo členov 6 in 7(1) Uredbe (EGS) št. 2517/69 o določitvi nekaterih ukrepov za reorganizacijo proizvodnje sadja v Skupnosti (11), Uredba Sveta (EGS) št. 846/72 z dne 24. aprila 1972 o določitvi posebnih ukrepov glede predelave paradižnikov, ki so bili predmet intervencijskih ukrepov (12), Uredba Sveta (EGS) št. 1252/73 z dne 14. maja 1973 o uvozu agrumov s poreklom iz Cipra (13), Uredba Sveta (EGS) št. 155/74 z dne 17. decembra 1973 o uvozu agrumov s poreklom iz Libanona (14), Uredba Sveta (EGS) št. 1627/75 z dne 26. junija 1975 o uvozu svežih limon s poreklom iz Izraela (15), Uredba Sveta (EGS) št. 794/76 z dne 6. aprila 1976 o določitvi nadaljnjih ukrepov za reorganizacijo proizvodnje sadja v Skupnosti (16), Uredba Sveta (EGS) št. 1180/77 z dne 17. maja 1977 o uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom in Turčije v Skupnost (17), Uredba Sveta (EGS) št. 10/81 z dne 1. januarja 1981 o določanju, glede sadja in zelenjave, splošnih pravil za izvajanje Akta o pristopu iz leta 1979 (18), Uredba Sveta (EGS) št. 40/81 z dne 1. januarja 1981 o določanju osnovnih cen in odkupnih cen, ki se uporabljajo v Grčiji za cvetačo in jabolka (19), Uredba Sveta (EGS) št. 3671/81 z dne 15. decembra 1981 o uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Turčije v Skupnost (20), Uredba Sveta (EGS) št. 1603/83 z dne 14. junija 1983 o posebnih ukrepih za prodajo rozin in suhih fig, pridelanih leta 1981, ki jih hranijo skladiščne službe (21), Uredba Sveta (EGS) št. 790/89 z dne 20. marca 1989 o določitvi dodatne pavšalne pomoči za ustanovitev organizacij proizvajalcev in najvišjega zneska pomoči za izboljšanje kakovosti in trženja v sektorju oreščkov in rožičev (22), Uredba Sveta (EGS) št. 3650/90 z dne 11. decembra 1990 o ukrepih za boljšo uporabo skupnih standardov kakovosti za sadje in zelenjavo na Portugalskem (23), Uredba Sveta (EGS) št. 525/92 z dne 25. februarja 1992 o začasni kompenzaciji za posledice razmer v Jugoslaviji za prevoz svežega sadja in zelenjave iz Grčije (24), Uredba Sveta (EGS) št. 3438/92 z dne 23. novembra 1992 o posebnih ukrepih za prevoz določenega svežega sadja in zelenjave s poreklom iz Grčije (25), Uredba Sveta (EGS) št. 3816/92 z dne 28. decembra 1992 o odpravi mehanizma nadomestil v trgovini med Španijo in drugimi državami članicami ter s tem povezanih ukrepov v sektorju sadja in zelenjave (26), Uredba Sveta (EGS) št. 742/93 z dne 17. marca 1993 o odpravi mehanizma nadomestil v trgovini med Portugalsko in drugimi državami članicami v sektorju sadja in zelenjave (27), Uredba Sveta (EGS) št. 746/93 z dne 17. marca 1993 o dodeljevanju pomoči za spodbujanje oblikovanja in omogočanje delovanja organizacij proizvajalcev, predvidenih v uredbah (EGS) št. 1035/72 in (EGS) št. 1360/78, na Portugalskem (28), Uredba Sveta (ES) št. 399/94 z dne 21. februarja 1994 o posebnih ukrepih za suho grozdje (29), Uredba Sveta (ES) št. 2241/2001 z dne 15. novembra 2001 o spremembi avtonomne skupne carinske dajatve za česen, ki spada pod tarifno oznako 0703 20 00 (30), Uredba Sveta (ES) št. 545/2002 z dne 18. marca 2002 o podaljšanju financiranja načrtov za izboljšanje kakovosti in trženja nekaterih vrst oreškov in rožičev, odobrenih v skladu z Naslovom IIa Uredbe (EGS) št. 1035/72, in določitvi posebne pomoči za lešnike (31) –

1.

Člen 1 se spremeni:

2.

V členu 3 se doda naslednji odstavek:

„Za proizvode sektorjev sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave tržna leta po potrebi določi Komisija.“

3.

V členu 6(2) se črta točka (c).

4.

Člen 8(1)(e)(ii) se nadomesti z naslednjim:

5.

Člen 10(1)(f) se nadomesti z naslednjim:

6.

Člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Maslo

1.   Javna intervencija za maslo traja v obdobju med 1. marcem in 31. avgustom.

2.   Kadar količine, ponujene za intervencijo v obdobju navedenem v odstavku 1, presežejo 30 000 ton, lahko Komisija prekine odkup v okviru javne intervencije. V takšnem primeru se odkup lahko izvede na podlagi razpisnega postopka v skladu z razpisnimi pogoji, ki jih določi Komisija.“

7.

Člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

Maslo

Brez poseganja v določitev intervencijske cene z razpisnim postopkom v primeru iz člena 15(2) je intervencijska cena za maslo enaka 90 % referenčne cene.“

8.

V členu 23 se črta drugi odstavek.

9.

Člen 26 se spremeni:

10.

Člen 28(a) se nadomesti z:

11.

Člen 29 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 29

Pogoji in stopnja pomoči za maslo

Znesek pomoči za maslo določi Komisija glede na stroške skladiščenja in verjetna gibanja cen svežega masla in masla iz zalog.

Kadar je v času odpreme iz skladišča na trgu neugodna sprememba, ki je ni bilo mogoče predvideti v času uskladiščenja, se pomoč lahko poveča.“

12.

Člen 31 se spremeni:

13.

Člen 35 se črta.

14.

Odstavka 5 in 6 člena 50 se nadomestita z naslednjim:

„5.   Podjetja za proizvodnjo sladkorja, ki pred setvijo niso podpisala dobavnih pogodb po minimalni ceni za kvotno sladkorno peso za količino sladkorne pese, ki ustreza sladkorju, za katerega razpolagajo s kvoto, po potrebi prilagojeno glede na koeficient preventivnega umika, določen v skladu s prvim pododstavkom člena 52(2), plačajo za vso sladkorno peso, ki jo predelajo v sladkor, vsaj minimalno ceno za kvotno sladkorno peso.

6.   Panožni sporazumi lahko odstopajo od odstavkov 3, 4 in 5, če to odobri zadevna država članica.“

15.

Člen 52 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 52

Umik sladkorja

1.   Da bi ohranili strukturno ravnovesje trga na cenovni ravni, ki je blizu referenčni ceni, in ob upoštevanju obveznosti Skupnosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, lahko Komisija odloči, da v določenem tržnem letu s trga umakne količine sladkorja ali izoglukoze, proizvedene v okviru kvote, ki presegajo prag, izračunan v skladu z odstavkom 2 tega člena.

2.   Prag umika iz odstavka 1 tega člena se za vsako podjetje, ki razpolaga s kvoto, izračuna tako, da se njegova kvota pomnoži s koeficientom, ki ga Komisija določi do 16. marca predhodnega tržnega leta na podlagi pričakovanih tržnih gibanj. V tržnem letu 2008/2009 se ta koeficient uporabi za kvoto po opustitvah v skladu z Uredbo (ES) št. 320/2006, odobreno najpozneje do 15. marca 2008.

Na podlagi posodobljenih tržnih gibanj lahko Komisija do 31. oktobra zadevnega tržnega leta odloči, da koeficient prilagodi ali, če takšna odločitev ni bila sprejeta v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, da koeficient določi.

3.   Vsako podjetje, ki mu je bila dodeljena kvota, do začetka naslednjega tržnega leta na svoje stroške skladišči sladkor, ki je bil proizveden v okviru kvote in presega prag, izračunan v skladu z odstavkom 2. Količine sladkorja ali izoglukoze, umaknjene v tržnem letu, se obravnavajo kot prve količine, proizvedene v okviru kvote, za naslednje tržno leto.

Vendar se Komisija z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka in ob upoštevanju pričakovanih gibanj na trgu za sladkor lahko odloči, da se v tekočem in/ali naslednjem tržnem letu ves ali del umaknjenega sladkorja ali izoglukoze šteje za:

4.   Če je dobava sladkorja v Skupnosti nezadostna, lahko Komisija odloči, da se določena količina umaknjenega sladkorja proda na trgu Skupnosti pred koncem obdobja umika.

5.   Če se umaknjeni sladkor obravnava kot prva količina sladkorja, proizvedena v okviru kvote za naslednje tržno leto, se pridelovalcem sladkorne pese izplača minimalna cena, ki je v veljavi v tem tržnem letu.

Zahteve iz člena 49 glede minimalne cene se ne uporabljajo, če je umaknjeni sladkor spremenjen v industrijski sladkor ali izvožen v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 3 tega člena.

Če se umaknjeni sladkor v skladu z odstavkom 4 proda na trgu Skupnosti pred koncem obdobja umika, se pridelovalcem sladkorne pese izplača najnižja cena, ki je v veljavi v tekočem tržnem letu.“

16.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 52a

Umik sladkorja v tržnih letih 2008/2009 in 2009/2010

1.   Komisija z odstopanjem od člena 52(2) te uredbe za države članice, za katere je bila nacionalna kvota za sladkor zmanjšana zaradi opustitve kvote v skladu s členom 3 in členom 4a(4) Uredbe (ES) št. 320/2006, določi koeficient za tržni leti 2008/2009 in 2009/2010 ob uporabi Priloge VIIc k tej uredbi.

2.   Za podjetje, ki se v skladu s točko (a) ali (b) člena 3(1) Uredbe (ES) št. 320/2006 odpove celotni dodeljeni kvoti z učinkom od naslednjega tržnega leta, se na njegovo zahtevo ne uporabljajo koeficienti iz člena 52(2) te uredbe. Navedeno zahtevo je treba predložiti pred koncem tržnega leta, za katero se umik uporablja.“

17.

Člen 59 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 59

Upravljanje kvot

1.   Komisija prilagodi kvote, določene v Prilogi VI, najpozneje do 30. aprila 2008 za tržno leto 2008/2009 ter do 28. februarja 2009 in 2010 za tržni leti 2009/2010 in 2010/2011. Prilagoditve izhajajo iz uporabe odstavka 2 tega člena in člena 58 te uredbe ter členov 3 in 4a(4) Uredbe (ES) št. 320/2006.

2.   Komisija ob upoštevanju rezultatov sheme za prestrukturiranje iz Uredbe (ES) št. 320/2006 do 28. februarja 2010 določi skupni odstotek, potreben za zmanjšanje veljavnih kvot za sladkor in izoglukozo za posamezno državo članico ali regijo, da bi se izognili neravnovesju na trgu v tržnih letih po tržnem letu 2010/2011. Države članice ustrezno popravijo kvoto za vsako posamezno podjetje.

Komisija z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka za države članice, za katere je bila nacionalna kvota zmanjšana zaradi opustitve kvote v skladu s členom 3 in členom 4a(4) Uredbe (ES) št. 320/2006, določi odstotek ob uporabi Priloge VIIa k tej uredbi. Takšne države članice za vsako podjetje na svojem ozemlju, ki razpolaga s kvoto, prilagodijo odstotek v skladu s Prilogo VIIb k tej uredbi.

Prvi in drugi pododstavek tega odstavka se ne uporabljata za najbolj oddaljene regije iz člena 299(2) Pogodbe.“

18.

Člen 60 se spremeni:

19.

Člen 64(c) se nadomesti z naslednjim:

20.

V členu 101 se točke od (b) do (e) nadomestijo z naslednjim:

21.

Člen 102(3) se nadomesti z naslednjim:

„3.   Za vse mleko znaša pomoč Skupnosti 18,15 EUR/100 kg.

Zneski pomoči za druge upravičene mlečne izdelke se določijo ob upoštevanju mlečnih sestavin zadevnih izdelkov.“

22.

Po oddelku IV poglavja IV naslova I dela II se doda naslednji oddelek:

„Oddelek IVa

Pomoči v sektorju sadja in zelenjave

Pododdelek I

Skupine proizvajalcev

Člen 103a

Pomoč skupinam proizvajalcev

1.   V prehodnem obdobju, dovoljenem v skladu s členom 125e, lahko države članice skupinam proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, ki so bile oblikovane z namenom, da se jih prizna kot organizacije proizvajalcev, dodelijo:

2.   Pomoč iz odstavka 1 Skupnost povrne v skladu s pravili, ki jih Komisija sprejme o financiranju takšnih ukrepov, vključno z mejnimi vrednostmi in zgornjimi mejami ter stopnjo financiranja Skupnosti.

3.   Pomoč iz točke (a) odstavka 1 se določi za vsako skupino proizvajalcev na podlagi njene tržne proizvodnje ter za prvo, drugo, tretje, četrto in peto leto znaša:

Ti odstotni deleži se lahko zmanjšajo glede na vrednost tržne proizvodnje, ki presega mejno vrednost. Za pomoč, plačljivo skupinam proizvajalcev v katerem koli danem letu, se lahko uporabi zgornja meja.

Pododdelek II

Operativni skladi in operativni programi

Člen 103b

Operativni skladi

1.   Organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave lahko ustanovijo operativni sklad. Sklad se financira iz:

2.   Operativni skladi se uporabljajo samo za financiranje operativnih programov, ki jih države članice odobrijo v skladu s členom 103g.

Člen 103c

Operativni programi

1.   Operativni programi v sektorju sadja in zelenjave vključujejo dva ali več izmed ciljev iz člena 122(c) ali naslednjih ciljev:

2.   Preprečevanje in obvladovanje kriz sta povezana s preprečevanjem in reševanjem kriz na trgih za sadje in zelenjavo in v zvezi s tem zajemata:

Ukrepi za preprečevanje in obvladovanje kriz, vključno z vračilom glavnice in obresti iz tretjega pododstavka, ne pomenijo več kot tretjine odhodkov v okviru operativnega programa.

Organizacije proizvajalcev lahko z namenom financiranja ukrepov preprečevanja in obvladovanja kriz vzamejo posojilo po komercialnih pogojih. V tem primeru je vračilo glavnice in obresti teh posojil lahko del operativnega programa in je tako lahko upravičeno do finančne pomoči Skupnosti v skladu s členom 103d. Posebni ukrepi v okviru preprečevanja in obvladovanja kriz se financirajo s takimi posojili ali neposredno, vendar ne na oba načina.

3.   Države članice zagotovijo, da:

Okoljski ukrepi izpolnjujejo zahteve za kmetijsko okoljska plačila, določena v prvem pododstavku člena 39(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (33).

Kadar je najmanj 80 % članom organizacije proizvajalcev v skladu z navedeno določbo naložena ena ali več identičnih kmetijsko okoljskih obveznosti, vsaka od teh obveznosti šteje kot okoljski ukrep iz točke (a) prvega pododstavka.

Podpora okoljskim ukrepom iz prvega pododstavka je namenjena dodatnim stroškom in izpadu dohodka, ki je posledica ukrepa.

4.   Odstavek 3 se od 1. januarja 2011 uporablja le za Bolgarijo in Romunijo.

5.   Naložbe, ki povečujejo pritisk na okolje, se dovolijo samo v primerih, ko so vzpostavljeni učinkoviti načini za zaščito okolja pred temi pritiski.

Člen 103d

Finančna pomoč Skupnosti

1.   Finančna pomoč Skupnosti je enaka znesku dejansko plačanih finančnih prispevkov iz člena 103b(1)(a), vendar znaša največ 50 % dejansko nastalih odhodkov.

2.   Finančna pomoč Skupnosti se omeji na 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev.

Vendar se ta odstotek lahko poveča na 4,6 % vrednosti tržne proizvodnje, če se znesek, ki presega 4,1 % vrednosti tržne proizvodnje, uporabi izključno za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz.

3.   Odstotek iz odstavka 1 na zahtevo organizacije proizvajalcev znaša 60 % za operativni program ali del operativnega programa, kadar ta izpolnjuje vsaj enega od naslednjih pogojev:

4.   Odstotek iz odstavka 1 je 100 % za umike sadja in zelenjave s trga, ki ne presegajo 5 % obsega tržne proizvodnje posamezne organizacije proizvajalcev in se odstranijo:

Člen 103e

Nacionalna finančna pomoč

1.   V regijah držav članic, kjer je stopnja organiziranosti proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave še posebno nizka, lahko Komisija države članice na podlagi ustrezno utemeljene prošnje pooblasti, da organizacijam proizvajalcev plačajo nacionalno finančno pomoč v višini do največ 80 % finančnih prispevkov iz člena 103b(1)(a). To pomoč se šteje kot dodatek k operativnemu skladu. V regijah držav članic, v katerih organizacije proizvajalcev tržijo manj kot 15 % vrednosti proizvodnje sadja in zelenjave in v katerih proizvodnja sadja in zelenjave predstavlja najmanj 15 % skupne kmetijske proizvodnje, lahko Skupnost na prošnjo zadevne države članice pomoč iz prvega pododstavka povrne.

2.   Z odstopanjem od člena 180 te uredbe se členi 87, 88 in 89 Pogodbe ne uporabljajo za nacionalno finančno pomoč, odobreno v skladu z odstavkom 1.

Člen 103f

Nacionalni okvir in nacionalna strategija za operativne programe

1.   Države članice oblikujejo nacionalni okvir za pripravo splošnih pogojev v zvezi z ukrepi iz člena 103c(3). Ta okvir zlasti določa, da takšni ukrepi izpolnjujejo ustrezne zahteve iz Uredbe (ES) št. 1698/2005, med drugim zahteve glede dopolnjevanja, usklajenosti in skladnosti iz člena 5 Uredbe.

Države članice predlagani okvir predložijo Komisiji, ki lahko v treh mesecih zahteva spremembe, če ugotovi, da predlog ni primeren za izpolnitev ciljev iz člena 174 Pogodbe in šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti (36). Naložbe v posamezna kmetijska gospodarstva, ki jih podpirajo operativni programi, prav tako upoštevajo te cilje.

2.   Države članice oblikujejo nacionalno strategijo za trajnostne operativne programe na trgu sadja in zelenjave. Taka strategija vključuje:

Nacionalna strategija vključuje tudi nacionalni okvir iz odstavka 1.

3.   Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata v državah članicah, kjer ni priznanih organizacij proizvajalcev.

Člen 103g

Odobritev operativnih programov

1.   Osnutki operativnih programov se predložijo pristojnemu nacionalnemu organu, ki jih odobri, zavrne ali zahteva njihovo spremembo v skladu z določbami tega pododdelka.

2.   Organizacije proizvajalcev sporočijo državi članici predvideno višino operativnega sklada za vsako leto in priložijo ustrezno obrazložitev na podlagi ocene operativnega programa, odhodkov za tekoče leto in morebiti odhodkov za pretekla leta ter po potrebi na podlagi ocene proizvodnih količin za naslednje leto.

3.   Država članica obvesti organizacijo proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev o predvideni višini finančne pomoči Skupnosti v skladu z omejitvami iz člena 103d.

4.   Plačila finančne pomoči Skupnosti se izvedejo na podlagi nastalih izdatkov za projekte iz operativnega programa. Ob predložitvi garancije ali varščine se za iste projekte lahko izplača predplačilo.

5.   Organizacija proizvajalcev obvesti državo članico o končni višini odhodkov za preteklo leto in priložijo potrebna dokazila, tako da lahko prejme razliko finančne pomoči Skupnosti.

6.   Operativni programi in njihovo financiranje s strani proizvajalcev in organizacij proizvajalcev na eni strani in iz skladov Skupnosti na drugi strani trajajo najmanj tri in največ pet let.

Člen 103h

Izvedbena pravila

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega oddelka in zlasti določi:

23.

Člen 113 se spremeni:

24.

Vstavita se naslednja člena:

„Člen 113a

Dodatne zahteve za trženje proizvodov sektorja sadja in zelenjave

1.   Proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave, ki se sveži prodajajo potrošnikom, se lahko tržijo samo, če so zdravi, neoporečni in tržne kakovosti ter če je navedena država porekla.

2.   Tržni standardi iz odstavka 1 tega člena ter točk (b) in (c) člena 113(1) se uporabljajo na vseh stopnjah trženja, tudi med uvozom in izvozom, če Komisija ne določi drugače.

3.   Imetnik proizvodov iz sektorja sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, za katere veljajo sprejeti tržni standardi, takih proizvodov znotraj Skupnosti ne sme razstavljati, jih ponujati v prodajo, dobavljati ali z njimi trgovati na noben drug način kakor v skladu s temi standardi in je odgovoren za izpolnjevanje teh standardov.

4.   Poleg drugega pododstavka člena 113(3) in brez poseganja v posebne določbe, ki jih Komisija lahko sprejme v skladu s členom 194, zlasti o dosledni uporabi pregledov skladnosti v državah članicah, države članice za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave na podlagi analize tveganja selektivno preverijo, ali zadevni proizvodi izpolnjujejo ustrezne tržne standarde. Pri teh pregledih je poudarek na fazo pred odpremo iz proizvodnega območja, ko se proizvodi pakirajo ali nalagajo. Proizvodi iz tretjih držav se pregledajo pred sprostitvijo v prosti promet.

Člen 113b

Trženje mesa, pridobljenega iz goveda, starega največ dvanajst mesecev

1.   Brez poseganja v določbe iz člena 42(1)(a) in (2) ter točke A Priloge V se pogoji iz Priloge XIa, zlasti prodajne oznake, ki jih je treba uporabiti, določene v točki III navedene priloge, uporabljajo za meso, pridobljeno iz goveda, starega največ dvanajst mesecev in zaklanega 1. julija 2008 ali po tem datumu, s poreklom iz Skupnosti ali uvoženo iz tretjih držav.

Meso živali, starih največ dvanajst mesecev in zaklanih pred 1. julijem 2008, se lahko še naprej trži brez izpolnjevanja pogojev iz Priloge XIa.

2.   Pogoji iz odstavka 1 se ne uporabljajo za meso, pridobljeno iz goveda, za katerega je bila pred 29. junijem 2007 registrirana zaščitena označba porekla ali geografska označba v skladu z Uredbo (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (37).

25.

Člen 121 se spremeni:

26.

Člen 122 se spremeni:

27.

Člen 123 se spremeni:

28.

Za oddelkom I poglavja II naslova II dela II se doda naslednji oddelek:

„Oddelek IA

Pravila za organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije ter skupine proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave

Pododdelek I

Poslovnik in priznanje organizacij proizvajalcev

Člen 125a

Pravila združevanja organizacij proizvajalcev

1.   Poslovnik organizacije proizvajalcev od svojih članov proizvajalcev zahteva predvsem, da:

2.   Ne glede na točko (c) odstavka 1 lahko člani proizvajalci, če jih organizacija proizvajalcev pooblasti in je to v skladu s pogoji, ki jih določi organizacija proizvajalcev:

3.   Poslovnik organizacije proizvajalcev predpisuje tudi:

4.   Šteje se, da organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave v gospodarskih zadevah delujejo v imenu svojih članov in za svoje člane.

Člen 125b

Priznanje

1.   Države članice lahko vse pravne osebe ali jasno opredeljene dele pravnih oseb, ki zaprosijo za tako priznanje, priznajo za organizacije proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, pod pogojem, da:

2.   Države članice:

Pododdelek II

Združenje organizacij proizvajalcev in skupin proizvajalcev

Člen 125c

Združenje organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave

Združenje organizacij proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave se ustanovi na pobudo priznanih organizacij proizvajalcev in lahko opravlja kakršne koli dejavnosti organizacije proizvajalcev iz te uredbe. V ta namen lahko države članice na zahtevo priznajo združenje organizacij proizvajalcev, če:

Člen 125a(4) se uporablja smiselno.

Člen 125d

Zunanje izvajanje

Država članica lahko priznani organizaciji proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave ali priznanemu združenju organizacij proizvajalcev v navedenem sektorju dovoli, da za opravljanje svojih dejavnosti uporabi zunanje zmogljivosti, tudi hčerinska podjetja, če državi članici ustrezno dokaže, da je to primeren način za izpolnitev ciljev zadevne organizacije proizvajalcev ali zadevnega združenja organizacij proizvajalcev.

Člen 125e

Skupine proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave

1.   V državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali pozneje, ali v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti iz člena 299(2) Pogodbe ali na manjših Egejskih otokih iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006 se skupine proizvajalcev lahko oblikujejo kot pravna oseba ali jasno opredeljen del pravne osebe, na pobudo kmetov, ki pridelujejo enega ali več proizvodov v sektorju sadja in zelenjave in/ali proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi, da bi bile priznane kot organizacija proizvajalcev.

Tem skupinam proizvajalcev se lahko dovoli prehodno obdobje, v katerem morajo izpolniti pogoje za priznanje kot organizacija proizvajalcev v skladu s členom 122.

Za izpolnitev pogojev predložijo te skupine proizvajalcev zadevni državi članici fazni načrt za priznanje, katerega sprejetje je znak za začetek prehodnega obdobja iz drugega pododstavka in pomeni začasno priznanje. Prehodno obdobje ne traja več kot pet let.

2.   Država članica pred sprejetjem načrta za priznanje Komisijo obvesti o svojih namerah in verjetnih finančnih posledicah tega dejanja.

Pododdelek III

Razširitev pravil na proizvajalce na gospodarskem območju

Člen 125f

Razširitev pravil

1.   Kadar se organizacija proizvajalcev v sektorju sadja in zelenjave, ki deluje na določenem gospodarskem območju, šteje za reprezentativno glede proizvodnje in proizvajalcev določenega proizvoda na tem območju, lahko zadevna država članica na zahtevo organizacije proizvajalcev določi naslednja pravila kot obvezujoča za proizvajalce s sedežem na tem gospodarskem območju, ki ne pripadajo organizaciji proizvajalcev:

2.   V tem pododdelku izraz ‚gospodarsko območje‘ pomeni geografski predel, ki ga sestavljajo sosednja ali bližnja proizvodna območja, na katerih so homogeni proizvodni in tržni pogoji.

Države članice sporočijo Komisiji seznam gospodarskih območij.

V enem mesecu od obvestila Komisija da soglasje k seznamu ali po posvetovanju z zadevno državo članico odloči, katere dopolnitve mora napraviti ta država članica. Komisija objavi odobreni seznam na način, ki se ji zdi ustrezen.

3.   Organizacija proizvajalcev se šteje za reprezentativno v smislu odstavka 1, če njeni člani predstavljajo vsaj 50 % proizvajalcev na gospodarskem območju, na katerem deluje, in pokriva vsaj 60 % obsega proizvodnje na tem območju. Brez poseganja v odstavek 5 se pri izračunu teh odstotkov ne upoštevajo proizvajalci oziroma pridelava ekoloških proizvodov, ki jih do 31. decembra 2008 zajema Uredba (EGS) št. 2092/91 in od 1. januarja 2009 Uredba (ES) št. 834/2007.

4.   Pravila, ki so obvezujoča za vse proizvajalce na določenem gospodarskem območju:

5.   Pravila ne smejo biti zavezujoča za proizvajalce ekoloških proizvodov, ki jih do 31. decembra 2008 zajema Uredba (EGS) št. 2092/91 in od 1. januarja 2009 Uredba (ES) št. 834/2007, razen če se s takim ukrepom ne strinja vsaj 50 % takih proizvajalcev na gospodarskem območju, kjer deluje organizacija proizvajalcev, in če ta organizacija pokriva vsaj 60 % take proizvodnje na tem območju.

Člen 125g

Uradno obveščanje

Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o pravilih, ki so obvezujoča za vse proizvajalce na določenem gospodarskem območju v skladu s členom 125f(1). Komisija objavi ta pravila na način, ki se je zdi ustrezen.

Člen 125h

Razveljavitev razširitve pravil

Komisija sklene, da država članica razveljavi razširitev pravil, ki jo je sprejela v skladu s členom 125f(1):

Člen 125i

Finančni prispevki proizvajalcev nečlanov

Če se uporablja člen 125f(1), lahko zadevna država članica po natančnem pregledu predloženih dokazil sklene, da so proizvajalci nečlani organizaciji proizvajalcev dolžni plačati del finančnega prispevka, ki ga plačajo člani proizvajalci, če se ta uporablja za kritje:

Člen 125j

Razširitev pravil združenj organizacij proizvajalcev

Za namen tega pododdelka pomeni vsakršno sklicevanje na organizacije proizvajalcev tudi sklicevanje na priznana združenja organizacij proizvajalcev.

Pododdelek IV

Medpanožne organizacije v sektorju sadja in zelenjave

Člen 125k

Priznanje in preklic priznanja

1.   Če to upravičuje sistem države članice, lahko država članica v sektorju sadja in zelenjave kot medpanožne organizacije prizna vse pravne osebe s sedežem na svojem ozemlju, ki za to ustrezno zaprosijo, če:

2.   Pred priznanjem države članice obvestijo Komisijo o medpanožnih organizacijah, ki so zaprosile za priznanje, ter zagotovijo vse potrebne podatke o njihovi reprezentativnosti in različnih dejavnostih, ki jih opravljajo, skupaj z vsemi drugimi podatki, potrebnimi za ocenitev.

Komisija lahko zavrne priznanje v roku dveh mesecev po obvestilu.

3.   Države članice:

4.   Komisija določi, pod kakšnimi pogoji in kako pogosto morajo države članice poročati Komisiji o dejavnostih medpanožnih organizacij.

Komisija lahko na podlagi pregledov od države članice zahteva, naj prekliče priznanje.

5.   Priznanje pomeni pooblastilo za izvajanje dejavnosti, ki so naštete v členu 123(3)(c), ob upoštevanju pogojev te uredbe.

6.   Komisija na način, ki se ji zdi ustrezen, objavi seznam priznanih medpanožnih organizacij, in sicer z označbo gospodarskega področja ali območja njihovih dejavnosti in dejavnosti, ki jih izvajajo v smislu člena 125l. Objavijo se tudi preklici priznanja.

Člen 125l

Razširitev pravil

1.   Če medpanožna organizacija, ki deluje v neki regiji ali regijah države članice, velja za reprezentativno za proizvodnjo ali trgovino ali predelavo nekega proizvoda, lahko ta država članica na zahtevo te medpanožne organizacije določi, da so nekateri sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja, sprejeti znotraj te organizacije, za določen čas obvezujoči tudi za druge izvajalce v tej regiji ali regijah, bodisi posameznike ali skupine, ki ne pripadajo tej organizaciji.

2.   Medpanožna organizacija velja za reprezentativno po odstavku 1, če predstavlja vsaj dve tretjini proizvodnje ali trgovine ali predelave zadevnega proizvoda ali proizvodov v zadevni regiji ali regijah države članice. Če zahtevek za prenos njenih pravil na druge subjekte pokriva več kot eno regijo, mora medpanožna organizacija dokazati minimalno raven reprezentativnosti za vsako panogo v vsaki od teh regij.

3.   Pravila, za katera se lahko zahteva razširitev na druge subjekte:

Vendar pogoj iz točke (b) prvega pododstavka ne velja, če so zadevna pravila iz točk 1, 3 in 5 Priloge XVIa. V tem primeru se pravila ne smejo podaljšati za več kot eno tržno leto.

4.   Pravila iz točk (a)(ii), (iv) in (v) odstavka 3 so enaka kot pravila iz Priloge XVIa. Pravila iz točke (a)(ii) odstavka 3 se ne uporabljajo za proizvode, ki so bili proizvedeni izven posebne regije ali regij iz odstavka 1.

Člen 125m

Obveščanje in razveljavitev razširitve pravil

1.   Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o pravilih, ki so jih v skladu s členom 125l(1) določile kot obvezujoče za vse izvajalce v eni ali več določenih regijah. Komisija ta pravila objavi na način, ki se ji zdi ustrezen.

2.   Pred objavo teh pravil Komisija obvesti Odbor, ustanovljen v skladu s členom 195 o vseh obvestilih o razširitvi medpanožnih sporazumov.

3.   Komisija sklene, da mora država članica preklicati razširitev pravil, za katere se je država članica odločila v primerih iz člena 125h.

Člen 125n

Finančni prispevki nečlanov

Če se pravila za enega ali več proizvodov razširijo in če priznana medpanožna organizacija izvaja eno ali več dejavnosti iz člena 125l(3)(a), ki so v splošnem gospodarskem interesu tistih oseb, katerih dejavnosti se nanašajo na enega ali več teh proizvodov, se država članica, ki je priznala organizacijo, lahko odloči, da morajo posamezniki ali skupine, ki niso člani medpanožne organizacije, a so deležni koristi iz teh dejavnosti, organizaciji plačati znesek v višini celotnega finančnega prispevka ali dela prispevka, kakršnega plačujejo člani za kritje neposrednih stroškov izvajanja teh dejavnosti.“

29.

V členu 127 se vstavi naslednja točka:

30.

V členu 130 se vstavijo naslednje točke:

31.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 140a

Sistem vhodnih cen za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

1.   Da bi bila uporaba carinskih stopenj iz skupne carinske tarife odvisna od vhodne cene uvožene pošiljke, se preveri verodostojnost te cene z uporabo pavšalne uvozne vrednosti, ki jo izračuna Komisija po proizvodih in poreklu na podlagi ponderiranega povprečja cen za proizvod na reprezentativnih uvoznih trgih držav članic oz., kjer je primerno, na drugih trgih.

Vendar lahko Komisija sprejme posebne določbe za preverjanje vhodne cene proizvodov, uvoženih prvenstveno za predelavo.

2.   Če je deklarirana vhodna cena za zadevno pošiljko višja od pavšalne uvozne vrednosti, povečane za maržo, ki pa ne sme presegati pavšalne vrednosti za več kakor 10 %, se zahteva varščina v višini uvoznih dajatev, določenih na podlagi pavšalne uvozne vrednosti.

3.   Če se vhodna cena zadevne pošiljke ne deklarira v času carinskega postopka, je uporabljena carinska stopnja iz skupne carinske tarife odvisna od pavšalne uvozne vrednosti, ali pa se določi z uporabo ustreznih določb iz carinske zakonodaje pod pogoji, ki jih določi Komisija.“

32.

V členu 141(1) se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Dodatna uvozna dajatev se uporablja po stopnji, določeni v členih 135 do 140a, za uvoz enega proizvoda ali več iz sektorja žit, riža, sladkorja, sadja in zelenjave, predelanega sadja in zelenjave, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, svinjskega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutnine in banan, da se preprečijo ali odpravijo škodljivi učinki na trg Skupnosti, ki bi lahko bili posledica navedenega uvoza, če:“

33.

V členu 153(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Tradicionalna potreba po dobavi sladkorja za prečiščevanje je v Skupnosti določena pri količini 2 424 735 ton na tržno leto, izraženi v belem sladkorju.“

34.

V členu 160(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija lahko v primeru motenj na trgu Skupnosti ali morebitnih motenj zaradi postopkov aktivnega oplemenitenja na željo države članice ali lastno pobudo v celoti ali delno opusti uporabo postopkov aktivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žita, riža, sladkorja, oljčnega olja in namiznih oljk, sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, govejega in telečjega mesa, mleka in mlečnih izdelkov, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa, jajc, perutninskega mesa in etilnega alkohola kmetijskega porekla. Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej odločiti v petih delovnih dneh po prejemu zahteve.“

35.

V členu 161(1) se vstavijo naslednje točke:

36.

V členu 174(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija lahko v primeru motenj na trgu Skupnosti ali morebitnih motenj zaradi postopkov pasivnega oplemenitenja na željo države članice ali lastno pobudo v celoti ali delno opusti uporabo postopkov pasivnega oplemenitenja za proizvode iz sektorjev žita, riža, sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, govejega in telečjega mesa, prašičjega mesa, ovčjega in kozjega mesa in perutninskega mesa. Če Komisija prejme zahtevo države članice, mora o njej odločiti v petih delovnih dneh po prejemu zahteve.“

37.

Člen 175 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 175

Uporaba členov 81 do 86 Pogodbe

Razen če ni drugače določeno s to uredbo, se členi 81 do 86 Pogodbe in določbe za njihovo izvajanje ob upoštevanju členov 176 in 177 te uredbe uporabljajo za vse sporazume, sklepe in ravnanja iz členov 81(1) in 82 Pogodbe, ki se nanašajo na proizvodnjo proizvodov iz točk (a) do (k) in točk (m) do (u) člena 1(1) in člena 1(3) te uredbe ali trgovino z njimi.“

38.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 176a

Sporazumi in usklajena ravnanja v sektorju sadja in zelenjave

1.   Člen 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja priznanih medpanožnih organizacij, ki so namenjeni za izvajanje dejavnosti iz člena 123(3)(c) te uredbe.

2.   Odstavek 1 se uporablja samo pod pogojem, da:

3.   Sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja ne smejo začeti veljati pred koncem obdobja iz odstavka 2(b).

4.   Naslednji sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja se v vsakem primeru razglasijo za neskladne s pravili Skupnosti:

5.   Če po preteku dvomesečnega roka iz odstavka 2(b) Komisija ugotovi, da pogoji za uporabo odstavka 1 niso izpolnjeni, sprejme odločitev, da se za zadevni sporazum, sklep ali usklajeno ravnanje uporablja člen 81(1) Pogodbe.

Navedena odločitev Komisije se ne uporablja pred datumom uradnega obvestila zadevni medpanožni organizaciji, razen če ni medpanožna organizacija navedla napačnih podatkov ali zlorabila možnosti izjem iz odstavka 1.

6.   Uradno obvestilo za prvo leto velja v primeru večletnih sporazumov tudi za ostala leta sporazuma. Vendar lahko Komisija v navedenem primeru na svojo lastno pobudo ali na zahtevo druge države članice kadar koli izda ugotovitev o neskladnosti.“

39.

Člen 179 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 179

Izvedbena pravila za sporazume in usklajena ravnanja v sektorjih sadja in zelenjave ter tobaka

Komisija lahko določi podrobna pravila za uporabo členov 176a, 177 in 178, vključno s pravili o uradnem obveščanju in objavi.“

40.

Člen 180 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 180

Uporaba členov 87, 88 in 89 Pogodbe

Razen če ni drugače predvideno s to uredbo, in zlasti z izjemo državnih pomoči iz člena 182 te uredbe, se členi 87, 88 in 89 Pogodbe uporabljajo za proizvodnjo proizvodov iz točk (a) do (k) in (m) do (u) člena 1(1) in člena 1(3) te uredbe in trgovino z njimi.“

41.

Člen 182 se spremeni:

42.

V členu 184 se doda naslednja točka:

43.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 203a

Prehodna pravila v sektorjih sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

1.   Sheme pomoči, ki so navedene v uredbah (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 2202/96 z dne 28. oktobra 1996 o uvedbi sheme pomoči Skupnosti za proizvajalce določenih agrumov (38) in ukinjene z Uredbo (ES) št. 1182/2007, se za vsak zadevni proizvod uporabljajo še v tržnem letu za ta proizvod, ki se konča leta 2008.

2.   Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, ki so že priznana z Uredbo (ES) št. 2200/96 pred začetkom veljavnosti te uredbe, so tudi v prihodnje priznane v okviru te uredbe. Po potrebi se bodo do 31. decembra 2010 zahteve te uredbe prilagodile.

Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev, ki so že priznana z Uredbo (ES) št. 1182/2007, so tudi v prihodnje priznana v okviru te uredbe.

3.   Operativni program, odobren v okviru Uredbe (ES) št. 2200/96, se lahko na zahtevo organizacije proizvajalcev pred začetkom uporabe Uredbe (ES) št. 1182/2007:

Člen 103d(3)(e) in (f) se uporablja za operativne programe, ki so bili predloženi v letu 2007, a na dan začetka uporabe te uredbe še niso bili odobreni, vendar izpolnjujejo merila, določena v navedenih dveh točkah.

4.   Za skupine proizvajalcev, ki jim je bilo z Uredbo (ES) št. 2200/96 dodeljeno začasno priznanje, to začasno priznanje velja tudi v okviru te uredbe. Za načrte o priznanju, sprejete v okviru Uredbe (ES) št. 2200/96, velja to priznanje tudi v okviru te uredbe. Vendar se načrti po potrebi spremenijo, da bi lahko skupine proizvajalcev izpolnile merila za priznanje kot organizacija proizvajalcev v skladu s členom 125b te uredbe. V primeru skupin proizvajalcev v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, se stopnje pomoči iz člena 103a(3)(a) uporabljajo za načrte o priznanju od datuma uporabe te uredbe dalje.

5.   Pogodbe iz člena 3(2) Uredbe (ES) št. 2202/96, ki se nanašajo na več kot eno tržno leto sheme pomoči za predelavo agrumov in ki se navezujejo na tržno leto z začetkom 1. oktobra 2008 ali naslednja tržna leta, se lahko ob soglasju obeh strank pogodbe spremenijo ali prekinejo, da bi se tako upoštevala razveljavitev navedene uredbe z Uredbo (ES) št. 1182/2007 in posledična odprava pomoči. Zaradi take spremembe ali prekinitve se v okviru te uredbe ali njenih izvedbenih določb zadevnim pogodbenicam ne naloži kazni.

6.   Če država članica uporablja prehodno ureditev iz člena 68b ali člena 143bc Uredbe (ES) št. 1782/2003, se za surovine, pridelane na njenem ozemlju, še naprej uporabljajo predpisi, sprejeti v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 2201/96 ali členom 6 Uredbe (ES) št. 2202/96, o minimalnih lastnostih surovin, namenjenih predelavi, in minimalnih zahtevah glede kakovosti končnih proizvodov.

7.   Dokler se ne sprejmejo novi tržni standardi za sektor sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave v skladu s členoma 113 in 113a, se še naprej uporabljajo tržni standardi, pripravljeni v skladu z uredbama (ES) št. 2200/96 in (ES) št. 2201/96.

8.   Komisija lahko sprejme ukrepe, ki so potrebni za lažji prehod z ureditve, določene z uredbami (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96, (ES) št. 2202/96 in (ES) št. 1182/2007, na ureditev, določeno s to uredbo, vključno s tistimi iz odstavkov (1) do (7) tega člena.

44.

Priloge se spremenijo:

(a)

točke 3, 4, 5, 8, 12 in 13 člena 1 uporabljajo od 1. septembra 2008;

(b)

točke 9, 14 do 19, 33 in 44 (b) in (c) člena 1 uporabljajo od 1. oktobra 2008.