(1)

Uredba Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1) določa sistem za zaščito pred morebitnimi škodljivimi učinki zaradi uvoza, katerega namen je zlasti stabilizacija trga Skupnosti.

(2)

V splošnem so carinske stopnje, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode v skladu s sporazumi Svetovne trgovinske organizacije (STO), določene s skupno carinsko tarifo. Vendar se v primeru določenih žit za uvoz, ki se opravi v okviru tarifnih kvot, ki temeljijo na mednarodnih sporazumih, sklenjenih v skladu s Pogodbo ali na podlagi drugih aktov Sveta, uporabljajo posebne dajatve.

(3)

Ker je svetovno povpraševanje v strukturnem porastu, kar je povezano z vse višjo življenjsko ravnjo v razvijajočih se državah in razvojem proizvodnje biogoriv, svetovne zaloge žit že tretje leto zapored upadajo in naj bi konec tržnega leta 2007/2008 dosegle najnižjo stopnjo po tržnem letu 1979/1980. Zato so svetovni tečaji žit od začetka tržnega leta 2007/2008 močno narasli: za 50 %, kar zadeva navadno pšenico, za 30 %, kar zadeva ječmen, ter med 20 in 30 %, kar zadeva koruzo.

(4)

Zaradi neugodnih podnebnih razmer v večini držav članic se ocenjuje, da bo proizvodnja žit v tržnem letu 2007/2008 dosegla 258 milijonov ton, kar pomeni 8 milijonov ton (3 %) manj v primerjavi z že tako skromno žetvijo v tržnem letu 2006/2007. Upad proizvodnje Skupnosti zadeva zlasti navadno pšenico in koruzo, vendar posredno vpliva na žitni sektor v celoti, saj povzroča težave pri uravnovešeni oskrbi trga Skupnosti. To neravnovesje zadeva predvsem krmna žita zaradi razlik, ki so bile ugotovljene v različnih regijah Skupnosti na področjih kakovosti in količine proizvedenih žit, ter posledično tudi sprememb v ravnanju gospodarskih subjektov pri porabi različnih žit, ki so na voljo. Poleg tega splošnega upada proizvodnje ni mogoče izravnati z zelo lokaliziranim porastom proizvodnje ječmena, rži in ovsa.

(5)

Žitni trgi Skupnosti so od začetka tržnega leta 2007/2008 zabeležili spektakularen porast tečajev. Gre za bistven porast, tako kar zadeva nominalno vrednost kakor tudi izjemno velik razkorak med tečaji in intervencijsko ceno. Položaj je napet tako pri drobnozrnatih žitih kakor tudi pri koruzi. Od začetka tržnega leta 2007/2008 se je cena mlevske pšenice v Rouenu s 179 EUR/t povečala na skoraj 300 EUR/t v začetku septembra 2007, medtem ko se je cena krmnega ječmena v Rouenu v primerjavi z letom 2006 več kot podvojila in je konec septembra 2007 dosegla ceno do 270 EUR/t. Prav tako je velik porast zabeležil tudi pivovarski ječmen, katerega cena je konec septembra 2007 dosegla skoraj 310 EUR/t. Cena francoske koruze, ki je prispela v Bayonne, se je gibala v isti smeri in se je s 183 EUR/t, kolikor je znašala v začetku tržnega leta, do sredine septembra 2007, ko je bila njena cena najvišja, povečala na 255 EUR/t. Opisani položaj je posledica zmanjšanja razpoložljivih količin navadne pšenice in koruze v Skupnosti, povprečnih kakovostnih rezultatov in izčrpanih intervencijskih zalog Skupnosti, ki so trenutno manjše od 500 000 ton.

(6)

Kot odgovor na veliko napetost, ki vlada na trgih, je treba spodbuditi oskrbo trga Skupnosti z žiti in zato odrediti začasno odpravo uvoznih carin za določena žita tako iz naslova tarifnih kvot z znižanimi dajatvami kakor tudi v okviru uvoza z običajno stopnjo dajatve. Vendar je treba uporabo tovrstnega ukrepa omejiti na tržno leto 2007/2008.

(7)

Poleg tega je treba predvideti možnost takojšnjega preklica tega ukrepa v primeru kakršne koli motnje na trgu Skupnosti ali grožnje, da bo do takih motenj prišlo. Zato je treba določiti možnost, da lahko Komisija nemudoma sprejme ustrezne ukrepe za ponovno uvedbo carin, takoj ko bo to omogočal položaj na trgu, in določiti merila, na podlagi katerih bo mogoče položaj opredeliti kot tak.

(8)

Te ukrepe je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (2) –