31.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 285/1

(1)

Svet je 2. februarja 2001 z Uredbo (ES) št. 230/2001 (2) („začasna uredba“) uvedel začasne protidampinške ukrepe na uvoz nekaterih železnih ali jeklenih vrvi in kablov („SWR“) s poreklom iz Češke, Rusije, Tajske in Turčije (zadnje tri navedene države so v nadaljnjem besedilu „zadevne države“). Svet je 2. avgusta 2001 z Uredbo (ES) št. 1601/2001 (3) („prvotna uredba“) uvedel dokončne protidampinške ukrepe na uvoz SWR. Ukrepi, uvedeni na uvoz SWR s poreklom iz Češke, so prenehali veljati po širitvi Evropske unije 1. maja 2004.

(2)

Komisija je 26. julija 2001 s Sklepom 2001/602/ES (4) sprejela zaveze, ki sta jih v zvezi s protidampinškimi ukrepi, navedenimi v uvodni izjavi 1, ponudila en ruski in en tajski izvoznik.

(3)

Svet je 8. novembra 2005 z Uredbo (ES) št. 1858/2005 (5) uvedel dokončne protidampinške ukrepe na uvoz nekaterih jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Indije, Južne Afrike in Ukrajine („vzporedni postopek“).

(4)

Komisija je leta 2004 prejela zahtevka za delna vmesna pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe („vmesna pregleda“). Zahtevka, omejena na damping, sta vložila Open Joint Stock Company Cherepovetsky Staleprokatny Zavod („ChSPZ“) oziroma Joint Stock Company Beloretsk Iron & Steel Works („BMK“), oba proizvajalca izvoznika SWR v Rusiji.

(5)

Kot je pojasnjeno v obvestilu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije  (6), je ChSPZ zaradi združitve z Open Joint Stock Company Orlovsky Staleprokatny Zavod („OSPAZ“) in Closed Joint Stock Company Severstal-Metiz spremenila naziv v Closed Joint Stock Company Severstal-Metiz („SSM“). Sprememba naziva se uporablja od 1. januarja 2006.

(6)

Vložnika trdita, da so se okoliščine, na podlagi katerih so bili ukrepi uvedeni, trajno spremenile. Poleg tega sta oba proizvajalca izvoznika trdila, da za preprečevanje dampinga obstoječe stopnje protidampinških ukrepov niso bile več potrebne.

(7)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom, da obstajajo zadostni dokazi za začetek dveh delnih vmesnih pregledov, je Komisija 10. avgusta 2004 (7) začela s pregledom.

(8)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (8) je Komisija 28. aprila 2006 prejela zahtevek za vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe (prejetim skupaj z zahtevkom za pregled v skladu s členom 11(2) („pregled zaradi izteka ukrepa“), navedenim v uvodnih izjavah 12 do 15).

(9)

Zahtevek je vložil Povezovalni odbor industrije žičnatih vrvi Evropske unije („EWRIS“ ali „vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 %, celotne proizvodnje nekaterih železnih in jeklenih vrvi ter kablov v Skupnosti.

(10)

Vmesni pregled, ki ga je zahteval vložnik, je bil omejen na stopnjo dampinga enega proizvajalca izvoznika v Turčiji (trenutno ima stopnjo dajatve nič). Vložnik trdi, da stopnja ukrepov ne zadostuje več za odpravo škodljivih učinkov dampinga.

(11)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom, da obstajajo zadostni dokazi za začetek vmesnega pregleda, je Komisija 3. avgusta 2006 (9) začela s pregledom.

(12)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku je Komisija 28. aprila 2006 prejela zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa (prejet skupaj z zahtevkom za vmesni pregled, navedenim v uvodnih izjavah 8 do 11).

(13)

Zahtevek je vložil Povezovalni odbor industrije žičnatih vrvi Evropske unije („EWRIS“ ali „vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 %, celotne proizvodnje nekaterih železnih in jeklenih vrvi ter kablov v Skupnosti.

(14)

Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa v zvezi z vsemi državami, trenutno zajetimi v prvotni uredbi, temelji na izhodišču, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in škode industriji Skupnosti.

(15)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, je Komisija 3. avgusta 2006 začela s pregledom.

(16)

Komisija je prejela zahtevo za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Zahtevek, omejen na damping, je vložil Usha Siam Steel Industries Public Company Ltd., proizvajalec izvoznik SWR na Tajskem.

(17)

Vložnik trdi, da so se okoliščine, na podlagi katerih so bili ukrepi uvedeni, trajno spremenile. Poleg tega proizvajalec izvoznik trdi, da za preprečevanje dampinga obstoječa stopnja protidampinških ukrepov ni bila več potrebna.

(18)

Ko je Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom sklenila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek vmesnega pregleda, je 22. marca 2007 (10) začela s pregledom.

(19)

Komisija je proizvajalce izvoznike, predstavnike držav izvoznic, uvoznike, proizvajalce Skupnosti, uporabnike in vložnika uradno obvestila o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa delnih vmesnih pregledov. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, ki je naveden v obvestilu o začetku. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(20)

Glede na zelo veliko število proizvajalcev Skupnosti je bilo primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe prouči, ali je treba pri pregledu zaradi izteka ukrepa uporabiti vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in če je, da bi lahko izbrala vzorec, je uvoznike Skupnosti pozvala, da se v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe v 15 dneh od začetka ustreznih pregledov javijo Komisiji in ji predložijo podatke, zahtevane v obvestilu o začetku.

(21)

Po preučitvi informacij, ki jih je predložilo 17 proizvajalcev Skupnosti, se je štelo, da je treba za vzorec izbrati pet družb, predvsem na podlagi obsega njihove proizvodnje in prodaje med OP. V vzorec so bile vključene naslednje družbe:

(22)

Glede na zelo veliko število uvoznikov Skupnosti (32 uvoznikov je bilo naštetih v zahtevku) je bilo primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe prouči, ali je treba v pregledu zaradi izteka ukrepa uporabiti vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in če je, da bi lahko izbrala vzorec, je uvoznike Skupnosti pozvala, da se v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe v 15 dneh od začetka ustreznih pregledov javijo Komisiji in ji predložijo podatke, zahtevane v obvestilu o začetku.

(23)

Ker je vzorčni vprašalnik izpolnil samo en uvoznik, je bilo sklenjeno, da v tem primeru vzorčenje ni potrebno.

(24)

Vprašalniki so bili zato poslani vsem znanim proizvajalcem izvoznikom v zadevnih državah, edinemu izvozniku iz uvodne izjave 23, proizvajalcem Skupnosti v vzorcu ter uporabnikom.

(25)

Izpolnjene vprašalnike so predložili

(26)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njeno analizo, ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(27)

Preiskava glede verjetnosti nadaljevanja ter/ali ponovitve dampinga in škode v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa je zajela obdobje od 1. julija 2005 do 30. junija 2006 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa“ ali „OPPIU“). Proučevanje trendov, ki so pomembni za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajemalo obdobje od 1. januarja 2003 do konca OPPIU („obravnavano obdobje“).

(28)

Obdobje preiskave, uporabljeno za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe glede uvoza od dveh proizvajalcev izvoznikov v Rusiji, je zajelo obdobje od 1. julija 2003 do 30. junija 2004 („obdobje vmesnega pregleda – Rusija“).

(29)

Ustrezno obdobje, uporabljeno za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe glede uvoza od enega proizvajalca izvoznika v Turčiji („obdobje vmesnega pregleda – Turčija“), je enako kot OPPIU.

(30)

Obdobje preiskave, uporabljeno za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe glede uvoza od enega proizvajalca izvoznika na Tajskem, je zajelo obdobje od 1. aprila 2006 do 31. marca 2007 („obdobje vmesnega pregleda – Tajska“).

(31)

Vse zainteresirane stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na nekatere železne ali jeklene vrvi in kable s poreklom iz Rusije ter zaključku preiskav v zvezi s protidampinškimi ukrepi, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih železnih ali jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Tajske in Turčije. Določeno je bilo tudi obdobje, v katerem so lahko predložile svoja stališča v zvezi s tem razkritjem. Njihove pripombe so bile preučene in upoštevane, kjer je bilo to primerno.

(32)

Izdelek, ki ga ta pregled zaradi izteka ukrepa zadeva, je isti kot izdelek, določen v prvotni uredbi, tj. vrvi in kabli, vključno z zaprtimi svitki vrvi iz železa ali jekla, vendar ne nerjavnega jekla, maksimalnega prereza več kot 3 mm, s pritrjenimi dodatki ali ne, s poreklom iz zadevnih držav („zadevni izdelek“). SWR je trenutno uvrščen pod oznake KN ex 7312 10 81, ex 7312 10 83, ex 7312 10 85, ex 7312 10 89 in ex 7312 10 98.

(33)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da je treba zadevni izdelek razdeliti na dve različni skupini in sicer (a) SWR za splošne namene ter (b) SWR za posebne namene. Poleg tega je trdila, da je treba slednje, ki jih države izvoznice domnevno niso proizvajale, izvzeti iz postopkov, ker so bile, skladno s trditvami nekaterih uvoznikov, vrste SWR iz te kategorije drugačne od SWR iz druge kategorije, zato si niso bile konkurenčne.

(34)

Prvič, zainteresirana stranka ni predložila nobenih elementov, ki bi kazali, da izdelek, uvožen iz zadevnih držav, ni enak izdelku, ki ga proizvaja industrija Skupnosti, ali da si zadevni SWR niso bili konkurenčni ali zamenljivi. Trditev je bilo zato treba zavrniti.

(35)

Poleg tega stranka ni mogla dokazati, da sta bila opredelitev in opis zadevnega izdelka, kot sta navedena v uvodnih izjavah 10 do 13 začasne uredbe, napačna.

(36)

Zato se potrdi opredelitev zadevnega izdelka v prvotni uredbi.

(37)

V uvodnih izjavah 14 do 19 osnovne uredbe je bilo sklenjeno, da ima zadevni izdelek, SWR, ki ga proizvajajo in prodajajo proizvajalci Skupnosti, in SWR, ki ga na domačem trgu prodajajo in izvažajo v Skupnost iz zadevnih držav, enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti. Ti izdelki so se šteli za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(38)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da so se uvoženi SWR bistveno razlikovali od tistih, ki so bili proizvedeni in prodajani v Skupnosti, in jih v sedanjih preiskavah ni mogoče primerjati. Trdila je, da izdelki, uvoženi v Skupnost, niso neposredno konkurirali v Skupnosti proizvedenim SWR.

(39)

Enake utemeljitve so bile dane tudi v preiskavi, ki je privedla do sklepnih ugotovitev v uvodni izjavi 15 začasne uredbe. Ker zainteresirana stranka ni predložila nobenih novih elementov, ki bi kazali, da izdelek, uvožen iz zadevnih držav, ni enak tistemu, ki je proizveden in prodajan v Skupnosti, je bilo trditev treba zavrniti.

(40)

Zato se lahko potrdi sklepne ugotovitve v zvezi s podobnim izdelkom iz uvodnih izjav 14 do 19 prvotne uredbe.

(41)

Zaradi skladnosti je bilo najprej proučeno, ali damping trenutno obstaja in ali se bo zaradi izteka veljavnosti ukrepov nadaljeval. Drugi korak, v skladu z osnovno uredbo, je bila proučitev možnih posledic vmesnih pregledov na ugotovitve osnovne uredbe glede na posamezne države.

(42)

Splošna metodologija, določena spodaj, se je uporabljala za vse proizvajalce izvoznike v zadevnih državah in je enaka kot v osnovni uredbi. Ugotovitve dampinga za vsako posamezno zadevno državo zato samo opisujejo posebnosti za posamezno državo izvoznico.

(43)

Za določanje normalne vrednosti se je za vsakega proizvajalca izvoznika najprej ugotovilo, ali je bila njegova skupna domača prodaja zadevnega izdelka reprezentativna v primerjavi z njegovo skupno izvozno prodajo v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je domača prodaja štela za reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje vsakega proizvajalca izvoznika znašal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza v Skupnost.

(44)

Nato so bile opredeljene tiste vrste zadevnega izdelka, ki so jih na domačem trgu prodali proizvajalci izvozniki, ki imajo v celoti reprezentativno domačo prodajo, in so enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(45)

Za vsako vrsto, ki so jo proizvajalci izvozniki prodali na svojem domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrstami SWR, ki so bile prodane za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja v zadostni meri reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste SWR se je štela za dovolj reprezentativno, če je obseg skupne domače prodaje te vrste med OPPIU ali ustreznim obdobjem preiskave vmesnega pregleda predstavljal 5 % ali več skupnega obsega prodaje primerljive vrste SWR, izvožene v Skupnost.

(46)

Preverjeno je bilo, ali se domača prodaja vsake vrste SWR lahko šteje, kot da je bila opravljena v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo opravljeno za vsakega proizvajalca izvoznika v zadevnih državah z ugotovitvijo deleža dobičkonosne prodaje vsake vrste izvoženega zadevnega izdelka na domačem trgu med obdobjem preiskave neodvisnim strankam na domačem trgu.

(47)

Kadar je bilo treba določiti normalne vrednosti, je bilo to storjeno v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe, tj. na podlagi proizvodnih stroškov zadevne vrste izdelka, ki so jim bili prišteti zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške (PSA) ter stopnja dobička. Znesek PSA stroškov je bil določen na podlagi stroškov proizvajalca izvoznika podobnega izdelka, znesek dobička pa izračunan na povprečnem dobičku, ki ga je ustvaril proizvajalec izvoznik s prodajo podobnega izdelka med običajnim potekom trgovine.

(48)

V vseh primerih, kjer je bil zadevni izdelek izvožen neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo.

(49)

V primerih, ko je prodaja potekala preko povezanega uvoznika ali trgovca, je bila izvozna cena konstruirana na podlagi cen povezanega uvoznika pri nadaljnji prodaji neodvisnim strankam. Izvedene so bile prilagoditve za vse stroške, do katerih je prišlo med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s stroški prodaje, splošnimi in administrativnimi stroški ter ustrezno stopnja dobička, v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Ustrezna stopnja dobička je bila določena na podlagi razpoložljivih informacij sodelujočih nepovezanih trgovcev/uvoznikov, ki delujejo na trgu Skupnosti.

(50)

Normalna vrednost in izvozna cena sta bili primerjani na podlagi cene franko tovarna. Za zagotovitev pravične primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile narejene prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Ustrezne prilagoditve so bile odobrene v vseh primerih, kjer je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte z dokazi.

(51)

Za določitev franko tovarna so bile opravljene prilagoditve stroškov za notranji in čezmorski prevoz, zavarovanje, obdelavo in pakiranje, stroškov kredita in uvoznih dajatev, ki so bile vse odštete od cene pri nadaljnji prodaji.

(52)

V skladu s členom 2(11) in členom 2(12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika izračunana na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno.

(53)

Za zagotovitev učinkovitosti ukrepov je bila preostala stopnja dampinga za tiste države, kjer je bila stopnja sodelovanja visoka (nad 80 % vsega uvoza v Skupnost med OPPIU ali ustreznim OPP), in tam kjer se je štelo, da se noben proizvajalec izvoznik ni vzdržal sodelovanja, določena glede na sodelujočega proizvajalca izvoznika z najvišjo stopnjo dampinga.

(54)

Za tiste države, kjer je bila stopnja sodelovanja nizka (manj kot 80 % vsega uvoza v Skupnost med OPPIU ali ustreznim OPP), je bila preostala stopnja dampinga določena v skladu s členom 18 osnovne uredbe, tj. na podlagi razpoložljivih dejstev.

(55)

V Rusiji sta znana dva proizvajalca izvoznika SWR: Severstal-Metiz, Cherepovets („SSM“) in BMK, Beloretsk („BMK“). Predstavljata 100 % proizvodnje in predstavljata 1,5-odstotni delež uvoza na trg Skupnosti med OPPIU. Oba proizvajalca sta sodelovala v vmesnem pregledu, vendar samo en v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa. Drugi proizvajalec je navedel, da v pregledu zaradi izteka ukrepa ne želi sodelovati. Trdil je, da je družba med obdobjem vmesnega pregleda za Rusijo v EU izvažala samo majhno količino in da se stanje družbe po vmesnem pregledu, ki je bil začet avgusta 2004 (glej uvodne izjave 4 do 7), ni znatno spremenilo.

(56)

Delni vmesni pregledi so bili omejeni na stopnjo dampinga obeh ruskih proizvajalcev, znanih EU. Oba sta predložila v celoti izpolnjene vprašalnike.

(57)

Normalna vrednost je bila določena v skladu s splošno metodologijo, opisano v uvodnih izjavah 43 do 47.

(58)

Za enega ruskega proizvajalca izvoznika je normalna vrednost temeljila na dejanskih domačih cenah v skladu z metodologijo, določeno v uvodni izjavi 46. Za drugega ruskega proizvajalca izvoznika je normalna vrednost temeljila predvsem na dejanskih domačih cenah, vendar jo je bilo treba za določene vrste izdelka konstruirati v skladu z metodologijo, pojasnjeno v uvodni izjavi 47.

(59)

Za določitev izvozne cene so bila uporabljena splošna načela, podrobno razložena v uvodnih izjavah 48 in 49.

(60)

V zvezi z izvozom, ki ga je v Skupnost preko povezane trgovske družbe v Švici opravljal en ruski proizvajalec izvoznik, je bila izvozna cena določena na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih cen pri nadaljnji prodaji prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti med obdobjem vmesnega pregleda za Rusijo.

(61)

Treba je opozoriti, da je bil skoraj celoten izvoz enega ruskega izvoznika v Skupnost opravljen v skladu s cenovno zavezo, ki jo je Komisija sprejela avgusta 2001. V tem smislu določitev izvoznih cen ni bila omejena na proučitev preteklega ravnanja izvoznika, temveč je bil proučen tudi možen razvoj izvoznih cen v prihodnosti. Predvsem ali je obstoj te zaveze vplival na stopnjo izvoznih cen, da so postale nezanesljive za določitev izvoznikovega prihodnjega ravnanja.

(62)

Poleg tega je bilo proučeno, ali so bile izvozne cene, ki jih je izvoznik zaračunal strankam v Skupnosti, kljub cenovni zavezi zanesljive in bi za sedanjo preiskavo lahko pomenile ustrezno podlago za izračun njegove stopnje dampinga. Predvsem se je s preiskavo nameravalo proučiti, ali so bile trenutne izvozne cene v Skupnost umetno določene glede na minimalne uvozne cene („MIP“), torej, ali bi se lahko obdržale v prihodnosti. Vendar je preiskava pokazala, da je bil sistem za določitev številčnih oznak izdelka („ŠOI“) za to preiskavo natančnejši kot sistem razvrščanja, ki se je uporabljal v času sprejema zaveze leta 2001. Zato je bilo sklenjeno, da nobena primerjava med ŠOI minimalnih uvoznih cen in tistih iz sedanje preiskave ne bi bila zanesljiva.

(63)

Izvedena je bila posamezna primerjava med izvoznimi cenami v Skupnost s cenami, zaračunanimi drugim tretjim državam. Ta je pokazala, da so bile izvozne cene v tretje države v povprečju znatno nižje. Zato je bilo sklenjeno, da se v okviru sedanjega pregleda izvozne cene te družbe za Skupnost ne morejo upoštevati pri določanju zanesljivih izvoznih cen v smislu člena 2(8) osnovne uredbe. Brez zanesljivih izvoznih cen za prodajo v EU-15 je bila kot približek uporabljena prodaja v druge države.

(64)

Glede primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bil upoštevan pristop, opisan v uvodni izjavi 50.

(65)

Ker švicarski povezan trgovec enega od ruskih proizvajalcev izvoznikov opravlja podobne dejavnosti kot zastopnik, ki dela na podlagi provizije, so bile provizije za izvozno ceno prilagojene v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe. Stopnja provizije je bila izračunana na podlagi neposrednih dokazov, ki so kazali na skupen obstoj takšnih dejavnosti.

(66)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost glede na vrsto izdelka primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(67)

Primerjava je za BMK pokazala obstoj nadaljevanja dampinga, kot je natančneje pojasnjeno v uvodnih izjavah 104 do 107. Primerjava med tehtano povprečno izvozno normalno vrednostjo in tehtano povprečno prodajno ceno v države, za katere zaveza ni veljala, kaže za SSM na obstoj nadaljevanja dampinga.

(68)

Stopnja dampinga za BMK, izražena kot odstotek za neto ceno franko meja Skupnosti, dajatev neplačana, je bila 36,2 %. Ugotovljena stopnja dampinga SSM, izražena na enaki podlagi, je bila 9,7 %.

(69)

Glede na rezultate stopenj dampinga, določenih v preiskavah v zvezi z delnim vmesnim pregledom, je ustrezno, da se protidampinške dajatve, veljavne za BMK, spremenijo na 36,2 %, za SSM pa na 9,7 %.

(70)

Od dveh znanih proizvajalcev SWR v Rusiji je samo SSM sodeloval v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepov: Na podlagi pridobljenih informacij ta družba predstavlja skoraj 100 % celotnega ruskega izvoza v Skupnost med OPPIU. Družba predstavlja tudi približno 50 % celotne ruske proizvodnje. Izvoz v Skupnost je bil med OPPIU majhen in je znašal približno 3 300 ton, kar pomeni 1,5 % potrošnje EU. Ta očitno majhen tržni delež ne sme skriti dejstva, da so v Rusiji na voljo znatne neizkoriščene proizvodne zmogljivosti. Količinski delež izvoza v Skupnost je bil manj kot 5 % celotne prodaje sodelujoče družbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi 61, je bil skoraj ves izvoz sodelujoče družbe v Skupnost zavezan sporazumu o cenovni zavezi.

(71)

Kadar na podlagi domače cene določene vrste izdelka, ki ga je prodajal SSM, ni bilo mogoče določiti normalne vrednosti, ker izdelek na domačem trgu ni bil prodajan v reprezentativnih količinah, je bilo treba uporabiti drugo metodo. Ker ni bilo na voljo nobene druge ustrezne metode, je bila uporabljena konstruirana normalna vrednost za vrsto izdelka, ki jo je predložil SSM, Komisija pa jo je preverila.

(72)

Glede proizvodnih stroškov je SSM trdil, da je bila struktura stroškov za izvoz v Skupnost zaradi različnih tehničnih standardov na trgu Skupnosti in na ruskem trgu drugačna. Družba je trdila, da mora biti SWR, prodajan na trgu Skupnosti, v skladu s tako imenovanim standardom DIN, v Rusiji pa te zahteve ni. Preglednica, ki vključuje proizvodne stroške (PS) SWR, prodajanih na domačem trgu in v Skupnost, kaže, da med različnimi vrstami ni bilo znatnih razlik. Za nekatere vrste so bili za malenkost višji PS za domači trg, za druge pa so bili nižji PS za trg Skupnosti. Zato je bilo sklenjeno, da ta domnevna razlika ni mogla vplivati na izračun dampinga.

(73)

Proizvajalec je v zvezi z izvozom v Skupnost, razen ene same transakcije, zadevni izdelek prodajal neposredno v Skupnost, brez posredovanja katere koli povezane stranke. Izvoznik je predložil dokaze, da ta transakcija ni bila povezana z zadevnim izdelkom, zato pri izračunih ni bila upoštevana.

(74)

Za zagotovitev pravične primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile narejene prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(75)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena na podlagi primerjave med tehtanim povprečjem normalne vrednosti in tehtanim povprečjem izvoznih cen za vrsto izdelka. Primerjava je pokazala, da dampinga med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa ni bilo.

(76)

Primerjava podatkov v zvezi z izvozom v Skupnost, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki, in celotnega uvoza, razvidnih iz Eurostatovih statističnih podatkov o uvozu, je pokazala, da je bila stopnja sodelovanja visoka, saj je sodelujoči proizvajalec izvoznik med OP predstavljal skoraj ves uvoz Skupnosti iz Rusije.

(77)

Normalna vrednost je temeljila na cenah, ki so jih v običajnem poteku trgovine plačevale ali jih plačujejo neodvisne stranke na domačem trgu, v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe. Družba je med obdobjem preiskave, uporabljenim za vmesni pregled za Tajsko zadevni izdelek prodajala neposredno končnim uporabnikom na domačem trgu. Normalna vrednost je temeljila samo na dobičkonosni prodaji.

(78)

Normalna vrednost je temeljila na cenah, ki so jih v običajnem poteku trgovine plačevale ali jih plačujejo neodvisne stranke na domačem trgu, v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe.

(79)

Vložnik in sodelujoči proizvajalec Usha Siam je med obdobjem vmesnega pregleda – Tajska v Skupnost izvozil omejeno količino SWR. Ta izvoz je bil predmet cenovne zaveze.

(80)

Za neposredno prodajo na trg Skupnosti so izvozne cene temeljile na cenah, ki so jih v običajnem poteku trgovine plačevale ali jih plačujejo neodvisne stranke v Skupnosti, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(81)

Za izvoz, opravljen preko povezanega uvoznika Usha Martin UK, so bile izvozne cene konstruirane na podlagi cen, po katerih je bil zadevni izdelek prvič prodan neodvisni stranki v Skupnosti, v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Izvedene so bile prilagoditve vseh stroškov, nastalih med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški ter dobičkom, ki ga je v obdobju preiskave v Skupnosti ustvaril povezani uvoznik.

(82)

Normalna vrednost je bila primerjana s povprečno izvozno ceno za vsako vrsto zadevnega izdelka, na podlagi franko tovarna in na isti ravni trgovine. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe in za zagotovitev poštene primerjave so bili upoštevani dejavniki, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na ceno in primerljivost cen. Za določitev franko tovarna so bile opravljene prilagoditve stroškov za notranji in čezmorski prevoz, zavarovanje, obdelavo in pakiranje, stroškov kredita in uvoznih dajatev, ki so bile vse odštete od cene pri nadaljnji prodaji.

(83)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga glede za vrsto izdelka določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno pri enaki stopnji trgovine. Primerjava je pokazala, da dampinga med obdobjem preiskave, uporabljenim za vmesni pregled, ni bilo.

(84)

Od 3 znanih proizvajalcev SWR na Tajskem je ena družba sodelovala v preiskavi. Na podlagi pridobljenih informacij ta družba predstavlja skoraj 100 % celotnega tajskega izvoza v Skupnost med OPPIU. Družba predstavlja tudi približno 80 % celotne tajske proizvodnje. Izvoz v Skupnost je bil med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom na zelo nizki stopnji. Izvoz sodelujoče družbe v Skupnost je predmet cenovne zaveze.

(85)

Ugotovljeno je bilo, da so bili med OPPIU celotni proizvodni stroški za vsako izvoženo vrsto izdelka višji od domače cene. Zato za katero koli vrsto SWR, ki jo je izvažal tajski sodelujoči proizvajalec izvoznik, ni bilo mogoče določiti normalne vrednosti na podlagi cen, ki so jih v običajnem poteku trgovine plačevale ali jih plačujejo neodvisne stranke na domačem trgu, v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe.

(86)

Na podlagi člena 2(6)(c) osnovne uredbe in v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe so bile domače cene konstruirane na podlagi lastnih stroškov proizvodnje, prodaje, splošnih in administrativnih stroškov proizvajalca izvoznika ter običajne 5 % stopnje dobička.

(87)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je zadevni izdelek izvozil preko povezane družbe v Skupnosti. Zato in v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe so bile izvozne cene konstruirane na podlagi cen, po katerih je bil uvožen izdelek prvič preprodan neodvisnim kupcem v Skupnosti. Izvedene so bile prilagoditve vseh stroškov, nastalih med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški ter dobičkom, ki ga je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom v Skupnosti ustvarila družba uvoznica.

(88)

Normalna vrednost je bila primerjana s povprečno izvozno ceno za vsako vrsto zadevnega izdelka, na podlagi franko tovarna in na isti ravni trgovine. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe in za zagotovitev poštene primerjave so bile upoštevane razlike dejavnikov, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na ceno in primerljivost cen. Za določitev franko tovarna so bile opravljene prilagoditve stroškov za notranji in čezmorski prevoz, zavarovanje, obdelavo in pakiranje, stroškov kredita in uvoznih dajatev, ki so bile vse odštete od cene pri nadaljnji prodaji.

(89)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga glede za vrsto izdelka določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno pri enaki stopnji trgovine. Ta primerjava je pokazala obstoj relativno nizkega dampinga med OPPIU v primerjavi z prvotno uredbo. Tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena v odstotkih vrednosti CIF meja Skupnosti, je bila 7,6 %.

(90)

V Turčiji sta dva proizvajalca izvoznika; tako Celik Halat („Halat“) in Has Celik („Has“) sta sodelovala v preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, Has pa je sodeloval še v delnem vmesnem pregledu v zvezi s svojo stopnjo dampinga. Oba proizvajalca predstavljata 100 % turškega izvoza v EU.

(91)

Treba je opozoriti, da delni vmesni pregled, omenjen v uvodni izjavi 9, zadeva enega turškega izvoznika, ki domnevno dampinško izvaža SWR v Skupnost.

(92)

Preiskava je pokazala, da je bila večina domačih cen za določitev normalne vrednosti za vrste izdelkov, ki jih je izvažal zadevni turški proizvajalec, dobičkonosnih. Uporabljena cena je bila zato cena, ki so jih v običajnem poteku trgovine plačevale ali jih plačujejo neodvisne stranke na domačem trgu v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe.

(93)

Za nekatere vrste izdelkov je bila normalna vrednost v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe konstruirana na podlagi lastnih stroškov proizvodnje, vključno s stroški PSA, proizvajalca izvoznika ter običajne 5 % stopnje dobička.

(94)

Zadevni turški proizvajalec je zadevni izdelek prodajal neposredno v Skupnost, brez posredovanja katere koli povezane stranke. Obravnavana izvozna cena je bila zato v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki je bila dejansko plačana ali plačljiva za izdelek, ko je bil izvožen iz države izvoznice v Skupnost.

(95)

Normalna vrednost je bila v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe primerjana s povprečno izvozno ceno za vsako vrsto zadevnega izdelka na podlagi franko tovarna in na isti ravni trgovine. Za zagotovitev poštene primerjave so bile upoštevane razlike dejavnikov, za katere je bilo ugotovljeno, da vplivajo na ceno in primerljivost cen. Za določitev franko tovarna so bile opravljene prilagoditve stroškov za notranji in čezmorski prevoz, zavarovanje, obdelavo in pakiranje, stroškov kredita in uvoznih dajatev, ki so bile vse odštete od cene pri nadaljnji prodaji.

(96)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga glede za vrsto izdelka določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno pri enaki stopnji trgovine. Ta primerjava je pokazala, da je bila tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena v odstotkih vrednosti CIF meja Skupnosti, 0,12 %, tj. na stopnji de minimis.

(97)

Potem, ko so bili izvedeni preskusi, opisani v splošni metodologiji v uvodni izjavi 46, je bilo ugotovljeno, da je treba normalno vrednost konstruirati za večino vrst SWR, ki jih je v ES izvažal en turški proizvajalec izvoznik. Zato je bila normalna vrednost v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe izračunana na podlagi lastnih stroškov proizvodnje proizvajalca izvoznika ter običajne 5 % stopnje dobička.

(98)

Za drugega proizvajalca se, kot je bilo pojasnjeno v uvodnih izjavah 92 in 93, za določitev normalne vrednosti za večino vrst izdelka lahko uporabi domačo prodajno ceno. Zato je normalna vrednost temeljila na cenah, ki so jih v običajnem poteku trgovine plačevale ali jih plačujejo neodvisne stranke na domačem trgu, v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe.

(99)

Turška proizvajalca sta v zvezi z izvozom v Skupnost zadevni izdelek prodajala neposredno v Skupnost, brez posredovanja katere koli povezane stranke. Obravnavana izvozna cena je bila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe cena, ki je bila dejansko plačana ali plačljiva za izdelek, ko je bil izvožen iz države izvoznice v Skupnost.

(100)

Normalna vrednost je bila primerjana s povprečno izvozno ceno za vsako vrsto zadevnega izdelka, na podlagi franko tovarna in na isti ravni trgovine. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe in za zagotovitev poštene primerjave so bile upoštevane razlike dejavnikov, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na ceno in primerljivost cen. Za določitev franko tovarna so bile opravljene prilagoditve stroškov za notranji in čezmorski prevoz, zavarovanje, obdelavo in pakiranje, stroškov kredita in uvoznih dajatev, ki so bile vse odštete od cene pri nadaljnji prodaji.

(101)

Primerjava povprečne izvozne cene z normalno vrednostjo za vsako vrsto zadevnega izdelka je pokazala obstoj dampinga samo za enega izvoznika v Turčiji, za drugega proizvajalca pa samo stopnjo de minimis (glej uvodno izjavo 96). Stopnja dampinga, izražena v odstotkih vrednosti CIF meja Skupnosti, je za navedenega izvoznika znašala 33,6 %.

(102)

Treba je opozoriti, da je bila v prvotni preiskavi za tega izvoznika določena visoka stopnja dampinga (več kot 50 %), kar je privedlo do dajatve, ki je bila v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe utemeljena na stopnji škode. Preiskava, izvedena v okviru sedanjega pregleda, kaže, da damping tudi pri nižjem izvozu še vedno obstaja, čeprav po nižji stopnji.

(103)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je bilo proučeno tudi, ali so spremenjene okoliščine, ugotovljene v ustreznih pregledih, trajne narave.

(104)

Za družbo trenutno velja 50,7-odstotna stopnja preostale dajatve, določena med prvotno preiskavo na podlagi podatkov o drugem ruskem izvozniku, ker BMK med to preiskavo ni sodeloval. Vendar je bila sedanja stopnja dampinga, določena na 36,2 %, izračunana na podlagi informacij v zvezi z BMK za vse OPP.

(105)

Poleg tega ni bilo nobenega pokazatelja, da stopnja normalne vrednosti ali izvozna cena, določeni za BMK, v sedanji preiskavi nista zanesljivi. Ugotovljeno je bilo, da je bila izvozna cena BMK v Skupnost med OPP podobna izvozni ceni BMK v druge države, kjer je bila med OPP prodana znatno večja količina.

(106)

Čeprav med OPP ugotovljena stopnja dampinga temelji na relativno nizkem izvozu SWR v Skupnost, obstajajo razlogi, ki potrjujejo, da ugotovljena stopnja dampinga temelji na trajno spremenjenih okoliščinah.

(107)

Pomembno je opozoriti, da so izvozne cene SSM v Skupnost predmet cenovne zaveze, ki se uporablja za izvoz v 10 novih držav članic (EU 10), ki so se pridružile EU maja 2004 oziroma na začetku zadnjih dveh mesecev obdobja vmesnega pregleda za Rusijo. Čeprav so bile izvozne cene, zaračunane strankam iz 15 držav članic, ki so pred 1. majem 2004 sestavljale EU, na stopnji, zahtevani v zavezi, pa je bilo ugotovljeno, da je prodaja strankam v EU 10 potekala po nižjih ravneh cen. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je izvoz v druge tretje države med obdobjem vmesnega pregleda – Rusija potekal po znatno nižjih cenah in večji količini kot izvoz v Skupnost.

(108)

Nizkega izvoza SWR družbe SSM v Skupnost med obdobjem vmesnega pregleda – Rusija ni mogoče povezati z omejenostjo zmogljivosti, saj je bilo ugotovljeno, da ima družba na voljo znatne neizkoriščene zmogljivosti. Zato se šteje, da je majhen izvoz rezultat cen, ki jih je uvedla cenovna zaveza. To pomeni, da je zelo verjetno, da bi ob prenehanju obstoja cenovne zaveze SSM na trg Skupnosti prodal večjo količino po nižjih (dampinških) cenah.

(109)

Kot je navedeno zgoraj, je bil v analizi upoštevan izvoz v Skupnost in izvoz v tretje države.

(110)

Preiskava je pokazala, da ima SSM neizkoriščene zmogljivosti, s katerimi lahko znatno poveča svoj izvoz v Skupnost in v tretje države. Če, in verjetno je, da bi SSM poskušal obnoviti tržni delež, ki ga je imel na trgu Skupnosti pred uvedbo ukrepov, bi to lahko storil s prodajo po dampinških cenah na trgu Skupnosti. Poleg tega so bile cene za tretje države povprečno nižje kot cene za trg Skupnosti in v preiskavi je bilo sklenjeno, da je bil zadevni izdelek v države, ki niso članice EU, prodajan po dampinških cenah.

(111)

Normalna vrednost SSM med OPP je temeljila na veliki količini (večji del njegove proizvodnje) v običajnem poteku trgovine na konkurenčnem domačem trgu. To pomeni, da je v sedanji preiskavi ugotovljena stopnja normalne vrednosti trajne narave.

(112)

Zato se šteje, da bi se brez protidampinških ukrepov izvoz SSM v Skupnost znatno povečal, znižale pa bi se izvozne cene. Zato se sklene, da se navedenih spremenjenih okoliščin v zvezi z izvoznimi cenami SSM ne more šteti za trajne.

(113)

Preiskava v zvezi z vmesnim pregledom je pokazala, da izvoz sodelujočega tajskega izvoznika v Skupnost ni bil opravljen po dampinških cenah. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so bile zaračunane izvozne cene tajskega izvoznika v Skupnost podobne cenam, zaračunanim strankam v tretjih državah, kjer je bila prodana znatna količina.

(114)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je tajski izvoznik vzpostavil svojo lastno distribucijsko mrežo in dostavljal SWR širšemu krogu strank po preostalem svetu. Prodajne odvisne družbe so bile ustanovljene v Avstraliji, Singapurju in Združenih državah. Nizkega izvoza SWR družbe Usha v Skupnost zato ni mogoče povezati z omejenostjo zmogljivosti, saj je bilo ugotovljeno, da družba nima na voljo skoraj nobene neizkoriščene zmogljivosti.

(115)

Šteje se, da se brez protidampinških ukrepov (tj. obstoječa cenovna zaveza) izvoz Usha v Skupnost ne bi znatno povečal, vpliv na njegove izvozne cene pa bi bil zanemarljiv. Glede na zgornja dejstva in premisleke se lahko sklene, da se brez znatnih neizkoriščenih zmogljivosti in ob upoštevanju, da je družba bolj kot na Skupnost osredotočena na izvoz na več drugih izvoznih trgov, kjer so izvozne cene občutno višje kot na trgu Skupnosti, spremenjene okoliščine, ugotovljene v zvezi z družbo Usha, lahko štejejo za trajne.

(116)

Uvoz SWR s poreklom iz Turčije v Skupnost se je po letu 2005 znatno povečal. V tem času je bilo med vmesnim pregledom sklenjeno, da je zaradi neobstoja dampinga primerno, da se ukrepi v zvezi s turškim izvoznikom vložnikom razveljavijo.

(117)

Sedanji vmesni pregled za istega proizvajalca je potrdil, da je njegov izvoz v Skupnost opravljen po cenah, ki niso dampinške. Poleg tega bilo ugotovljeno, da je proizvodna zmogljivost te družbe, v primerjavi s porabo Skupnosti, omejena. Zato se lahko sklene, da je sprememba okoliščin, ugotovljena v vmesnem pregledu, trajna.

(118)

Sodelujoči proizvajalci v tej preiskavi pomenijo skoraj ves uvoz v EU iz zadevnih držav. Preučitev, ali obstaja verjetnost, da se bi damping v primeru razveljavitve ukrepov nadaljeval, je zato v glavnem temeljila na razpoložljivih informacijah, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki. Predvsem so bili proučeni obnašanje sodelujočih proizvajalcev pri določanju cen za druge izvozne trge, njihova proizvodna zmogljivost in zaloge.

(119)

Komisija je za določitev, ali obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga pregledala, sedanje stanje zadevnih držav in strank, ki so predmet preiskave. Kjer je bilo to primerno, je proučila tudi možen obstoj dampinga na izvoz v Skupnost. Poleg tega je bila izvedena analiza določanja cen, proizvodnje in proizvodnje zmogljivosti drugih proizvajalcev izvoznikov v državah, ki jih preiskava zadeva. Analiza je temeljila na tržnih informacijah, ki so jih posredovali industrija Skupnosti in proizvajalci izvozniki, statističnih podatkih Eurostata o uvozu in, kadar so bili na voljo, statističnih podatkih o izvozu iz zadevnih držav.

(120)

SSM je med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa svojo proizvodnjo v primerjavi z letom 2005 povečal za 7 %.

(121)

Ob stabilni proizvodni zmogljivosti med obravnavanim obdobjem je bila med obdobjem preiskave v zvezi s pregledom ugotovljena povprečna stopnja izkoriščenosti zmogljivosti v Rusiji okrog 60 do 65 %. Zato se lahko sklene, da proizvajalci izvozniki v Rusiji lahko svoj izvoz v Skupnost povečajo, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(122)

Poleg tega je celotna zmogljivost Rusije v zvezi z zadevnim izdelkom ocenjena na približno raven celotne porabe EU med OPPIU, in sicer 220 000 ton. Ker je ruski trg premajhen za tako stopnjo ponudbe, bi ruski proizvajalci lahko, če bi bili ukrepi razveljavljeni, te neizkoriščene zmogljivosti po dampinških cenah preusmerili v Skupnost.

(123)

V uvodnih izjavah 61 in 62 je bilo pojasnjeno, da zaradi obstoja cenovne zaveze izvoz v Skupnost ni bil opravljen po dampinških stopnjah. Poleg tega je bilo prikazano, da so MIP, določene s cenovno zavezo, vplivale na oblikovanje cen zadevne ruske družbe na trgu Skupnosti. Zato je bilo sklenjeno, da izvozna cena v Skupnost ni bila zanesljiva v smislu člena 2(8) osnovne uredbe.

(124)

Štelo se je, da so cene v tretje države zanesljivejše, saj med OPPIU niso bile zavezane nobenim omejitvam.

(125)

Poleg tega so bile med OPPIU ruske izvozne cene za tretje države na splošno nižje od ravni cen v Skupnosti. Če bi bili ukrepi razveljavljeni, je verjetno, da bi ruski izvozniki v Skupnost izvažali veliko količino SWR in to po nižjih cenah, kot jih določa obstoječa cenovna zaveza. Zato se zdi verjetno, da bi v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov prišlo do ponovitve dampinga. To je predvsem pomembno glede na obstoječe stanje v zvezi s cenovno zavezo.

(126)

Vedenje ruskih izvoznikov in vpliv cenovne zaveze na stopnjo izvozne cene v Skupnost, prevladovanje nižjih ravni cen v tretjih državah in znatne neizkoriščene zmogljivosti so jasni pokazatelji, da bi se v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov ruski proizvajalci verjetno obrnili na trg Skupnosti, in sicer z znatno količino ter po dampinških cenah.

(127)

Tajski sodelujoči proizvajalec je prevladujoči proizvajalec na Tajskem, ki predstavlja glavni delež, torej približno 80 %, obstoječe proizvodnje zmogljivosti ter dejanske proizvodnje SWR na Tajskem. Preiskava je pokazala, da je ta proizvajalec proizvajal s polno zmogljivostjo in da ostalih dveh znanih tajskih proizvajalcev na trgu Skupnosti skoraj ni zaznati saj nimata dovolj velikih proizvodnih zmogljivosti.

(128)

Preiskava je pokazala, da je bila kljub prodaji na trgu Skupnosti po dampinških cenah, prodaja sodelujočega proizvajalca izvoznika izjemno nizka. Na podlagi izvoza te družbe po svetu je bilo ugotovljeno, da je družba bolj kot na Skupnost osredotočena na več drugih izvoznih trgov, predvsem Združene države, Singapur, Indonezijo, Avstralijo, Japonsko in Malezijo. V teh državah je celo ustanovila prodajne odvisne družbe.

(129)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je spoštoval cenovno zavezo in ob upoštevanju sedanjih visokih tržnih cen v mnogih primerih prodajal po cenah, ki so bile nad dogovorjenimi minimalnimi cenami. Ne obstaja nobena druga tajska družba, ki zadevni izdelek izvaža na trg Skupnosti.

(130)

Prodaja družbe Usha po ostalem svetu je med OPPIU znatno večja kot prodaja v Skupnost, ne glede na dejstvo, da je bila raven izvozne cene v Skupnosti v povprečju za 9,5 % višja kot drugje.

(131)

Na podlagi navedenih dejstev in premislekov ni verjetno, da bi sodelujoči proizvajalec izvoznik na Tajskem izvažal veliko količino na trg Skupnosti, tudi če bi bili ukrepi razveljavljeni. Za druga dva tajska proizvajalca pa se zdi, da nimata mednarodne distribucijske mreže, ki bi jima dovoljevala, da bi agresivneje nastopala na trgu Skupnosti in si pridobila tržni delež.

(132)

V skladu z med preiskavo pridobljenimi informacijami je proizvodna zmogljivost med obravnavanim obdobjem ostala nespremenjena, povečala pa se je izkoriščenost zmogljivosti. Zato je bilo ugotovljeno, da obe turški družbi dosegata 90 % svojih proizvodnih zmogljivosti. V Turčiji ni drugih družb, ki proizvajajo PC.

(133)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je delež dampinškega uvoza iz Turčije (od Celik Halat) na trg Skupnosti manjši od 0,5 %, od česar 10 % sploh ni konkurenčnih proizvodnji Skupnosti, ker gre za vrste izdelka, ki jih industrija Skupnosti ne proizvaja. Ker je bilo ugotovljeno, da družba Has ni dampinška, je tržni delež dampinškega uvoza iz Turčije zelo nizek. Zato je samo majhen delež uvoza iz Turčije dampinški in v neposredni konkurenci z industrijo Skupnosti.

(134)

Na podlagi navedenih utemeljitev ni verjetno, da bi sodelujoči proizvajalci izvozniki izvažali veliko količino na trg Skupnosti, tudi če bi bili ukrepi razveljavljeni. Na tej podlagi ni verjetnosti za nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

(135)

SWR v Skupnosti proizvaja 29 proizvajalcev Skupnosti, ugotovljena proizvodnja pa je med OPPIU znašala približno 202 000 ton.

(136)

Kot med prvotno preiskavo, je bilo za nekatere proizvajalce Skupnosti ugotovljeno, da zadevni izdelek uvažajo. Vendar je bila uvožena količina v primerjavi z njihovo proizvodnjo zanemarljiva (manj kot 1 % njihove proizvodnje) in ni bilo nobenih uvoženih izdelkov s poreklom iz zadevnih držav. Zato je bilo sklenjeno, da ni podlage za izključitev katerega koli od teh proizvajalcev iz opredelitve proizvodne Skupnosti.

(137)

SWR, ki ga je proizvajalo teh 29 proizvajalcev Skupnosti, zato pomeni skupno proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(138)

Dvaindvajset proizvajalcev Skupnosti je podprlo zahtevek za vmesni pregled in pregled zaradi izteka ukrepa, poleg tega so se strinjale s sodelovanjem v preiskavi. Preučeno je bilo ali ti sodelujoči proizvajalci predstavljajo glavni delež celotne industrije Skupnosti zadevnega izdelka, in bilo je ugotovljeno, da pomenijo 87 % celotne proizvodnje Skupnosti zadevnega izdelka med OPPIU ter različnimi obdobji preiskave, uporabljenimi za vmesni pregled.

(139)

Zato se je štelo, da je teh 22 sodelujočih in podpirajočih proizvajalcev Skupnosti predstavljalo industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe. V nadaljnjem besedilu bodo imenovani „industrija Skupnosti“.

(140)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi

(141)

Med letom 2003 in OPPIU se je potrošnja Skupnosti povečala za več kot 46 000 ton oziroma za 26 % do celotne potrošnje več kot 220 000 ton med OPP.

Preglednica 1

(142)

Obseg in tržni deleži uvoza zadevnega izdelka iz Ruske federacije, so se spreminjali, kot je prikazano v tabeli.

Preglednica 2

(143)

Uvoz iz Ruske federacije se je med obravnavanim obdobjem povečal za 51 %, od 2 198 ton leta 2003 na 3 323 ton med OPPIU. Delež potrošnje Skupnosti, v smislu uvoza se je v istem času povečal od 1,2 % na 1,5 %, ali za 25 %.

(144)

Način izračuna nelojalnega nižanja cen v tem primeru je enak načinu, opisanem v uvodnih izjavah 136 do 140 začasne uredbe. Cena meja Skupnosti, zaračunana zadevnim izvoznikom, je bila primerjana glede na vrsto s ceno franko tovarna industrije Skupnosti. Rezultat primerjave je izražen kot odstotek cene franko tovarna industrije Skupnosti.

(145)

Na raven cene, ki jo je SSM zaračunal strankam v Skupnosti, je verjetno vplivala zaveza, sprejeta v okviru prvotne uredbe. Vendar je bila ugotovljena znatna stopnja nelojalnega nižanja cen, in sicer 49 %.

(146)

Glede na zgornje ugotovitve se zdi, da je relativno nizek tržni delež ruskega izvoza zelo verjetno posledica protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo v zvezi z Rusijo. Ob upoštevanju ravni ruske cene in višine za Rusijo ugotovljenega obstoječega dampinga je zelo verjetno, da bi bile velike neizkoriščene zmogljivosti, ki so v državi na voljo, hitro uporabljene za povečanje izvoza na trg Skupnosti.

(147)

Treba je opozoriti, da je bilo v uvodnih izjavah 131 in 134 sklenjeno, da za ponovno pojavitev dampinškega uvoza SWR iz Tajske in Turčije ni bilo nobenega tveganja. Proučen je bil tudi razvoj uvoza zadevnega izdelka iz drugih držav, ki jih zadeva ta pregled. Uvoz in tržni deleži drugih držav, ki jih zadeva ta pregled, se je spreminjal na naslednji način:

Preglednica 3

(148)

Preglednica kaže, da je bil uvoz iz Tajske med obravnavanim obdobjem po obsegu nepomemben, s tržnim deležem 0,1 % med OPPIU.

(149)

Celotni uvoz iz Turčije se je od leta 2003 do konca OPPIU povečal z 2 248 na 4 805 ton, ali za 113 %. V smislu tržnega deleža se je skoraj podvojil iz 1,3 % na 2,2 %. Vendar v povezavi s celotno velikostjo trga Skupnosti uvoz iz Turčije ni zelo pomemben.

(150)

Vendar je treba opozoriti, da se za izvoz glavnega proizvajalca izvoznika v Turčiji uporablja stopnja dajatve nič. To je temu proizvajalcu izvozniku verjetno omogočilo, da je povečal svojo prodajo v EU po relativno visokih cenah.

(151)

Način izračuna nelojalnega nižanja cen v tem primeru je enak načinu, opisanem v uvodnih izjavah 136 do 140 začasne uredbe. Cena meja Skupnosti, zaračunana zadevnim izvoznikom, je bila primerjana glede na vrsto s ceno franko tovarna industrije Skupnosti. Rezultat primerjave je izražen kot odstotek cene franko tovarna industrije Skupnosti.

(152)

Ne glede na zgoraj navedene premisleke je bilo za dampinški uvoz iz Turčije ugotovljeno 24-odstotno nelojalno nižanje cen, medtem ko je bila ugotovljena stopnja nelojalnega nižanja cen za uvoz s poreklom iz Tajske približno 1 %.

(153)

Treba je opozoriti, da so bili protidampinški ukrepi uvedeni na jeklene vrvi in kable s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Indije, Južne Afrike in Ukrajine. Ti protidampinški ukrepi so bili veljavni med vsem obravnavanim obdobjem:

Preglednica 4

(154)

Treba je opomniti, da se je v obravnavanem obdobju uvoz iz držav, za katere veljajo protidampinški ukrepi, znatno povečal, tako glede na obseg, povečanje za 135 %, kot glede na tržni delež, ki se je v istem obdobju povečal s 3,7 % na 7,2 %.

(155)

Uvoz iz tretjih držav se je spreminjal, kot je prikazano spodaj.

Preglednica 5

(156)

Uvoz iz držav, ki niso predmet protidampinških ukrepov, se je med obravnavanim obdobjem povečal za 19 000 ton ali za 44 %. Večji del tega uvoza je s poreklom iz Južne Koreje.

(157)

Glede na veliko število proizvajalcev Skupnosti, ki predstavljajo industrijo Skupnosti, je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe odločeno, da se izbere vzorec proizvajalcev Skupnosti, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 20 in 21. Pet proizvajalcev Skupnosti, ki so vključeni v vzorec, je bilo izbranih, ker predstavljajo največji reprezentativni obseg proizvodnje, ki jo je mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Navedeni so v uvodni izjavi 26.

(158)

Spodaj predloženi podatki o škodi zato temeljijo tako na ugotovitvah, pridobljenih na ravni vzorčenih proizvajalcev Skupnosti, kot na podlagi ugotovitev, pridobljenih na ravni vseh 22 proizvajalcev, ki predstavljajo industrijo Skupnosti. Zaradi večje jasnosti je bilo izrecno poudarjeno, kadar se dejavniki škode sklicujejo na informacije, pridobljene iz vzorca. Kadar teh sklicevanj ni, je treba upoštevati, da gre za podatke, pridobljene od dvaindvajsetih proizvajalcev Skupnosti, ki predstavljajo industrijo Skupnosti.

(159)

Preglednica 6

(160)

Proizvodnja celotne industrije Skupnosti se je med obravnavanim obdobjem povečala za približno 26 000 ton ali za 17 %. To povečanje je treba upoštevati v okviru potrošnje Skupnosti, ki se je v istem obdobju povečala za 46 000 ton ali za 26 % in povečanega izvoza industrije Skupnosti.

(161)

Povečanje proizvodnje je sprožilo tudi 8 % povečanje proizvodnih zmogljivosti, ki so med OPPIU dosegle skoraj 248 000 ton.

(162)

Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti je v prvih letih obravnavanega obdobja ostala relativno nespremenjena. Vendar se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti med OPPIU zaradi povečanja proizvodnje povečala od približno 65 % na več kot 70 %.

(163)

Raven zalog je med obravnavanim obdobjem ostala relativno nespremenjena zlasti v zvezi s prodajo.

(164)

Prodaja industrije Skupnosti na trgu Skupnosti je med obravnavanim obdobjem v absolutnem smislu ostala relativno nespremenjena. Med OPPIU je bilo opazno 9-odstotno povečanje prodaje vendar je treba ta dosežek gledati v okviru spremembe potrošnje Skupnosti, ki se je povečala za 26 %.

(165)

V okviru razvoja potrošnje Skupnosti in kljub večji prodaji se je med vsem obravnavanim obdobjem tržni delež industrije Skupnosti znatno znižal. Industrija Skupnosti je med tem obdobjem izgubila več kot 8 odstotnih točk deleža potrošnje Skupnosti.

(166)

Celotni prihodki od prodaje industrije Skupnosti so se v obravnavanem obdobju zvišali za 36 %. To je treba obravnavati predvsem v okviru zvišanih prodajnih cen na tono, ki večinoma odraža višje stroške in nakupne cene surovin.

(167)

Povprečna prodajna cena industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je med obravnavanim obdobjem zvišala za 240 EUR/tono, oziroma za 13 %. Preiskava je pokazala, da gre za neposreden odraz zvišanja cen surovin, predvsem jeklenih žičniških palic. Strošek nakupa žičniških palic se je med obravnavanim obdobjem zvišal za 223 EUR/tono oziroma za 43 % v primerjavi s stroškom na začetku obravnavanega obdobja.

(168)

Za enega proizvajalca, ki je bil vključen v opredelitev industrije Skupnosti, je bilo ugotovljeno, da je surovine, vključno z žičniškimi palicami, kupoval od povezanih strank („vertikalno povezana jeklarska združenja“). Zato je bilo proučeno, ali so bile cene dobaviteljev, povezanih s proizvajalci Skupnosti, v skladu s tistimi, ki so jih povezani dobavitelji zaračunali neodvisnim strankam. Ugotovljeno je bilo, da so bile cene, zaračunane proizvajalcem Skupnosti, v skladu s cenami za neodvisne stranke in da je to zvišanje odražalo tudi splošno zvišanje cen jekla med obravnavanim obdobjem. Zato je bilo sklenjeno, da je treba v izračune vključiti tudi povprečne stroške surovin, ki so jih kupili vertikalno povezani proizvajalci Skupnosti.

(169)

Glede na navedeno povečano proizvodnjo in prodajo je industrija Skupnosti med obravnavanim obdobjem število zaposlenih povečala za 6 %.

(170)

Poleg tega so se v obravnavanem obdobju zvišale plače na zaposlenega v skladu s splošnim zvišanjem plač med tem obdobjem. Vendar je bilo ugotovljeno, da bi se povprečni stroški plač na proizvedeno tono med obravnavanim obdobjem lahko v manjši meri znižali.

(171)

Ugotovljena stopnja produktivnosti za industrijo Skupnosti se je med obravnavanim obdobjem znatno zvišala. Ta pomeni, da se je industrija sposobna prilagajati stanju na trgu Skupnosti.

(172)

Vpliv višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti se glede na obseg in ceno uvoza iz zadevnih držav ne more šteti za zanemarljiv.

(173)

Glede na pozitiven razvoj dobičkonosnosti med obravnavanim obdobjem sta pozitiven razvoj med obravnavanim obdobjem kazala tudi denarni tok in donosnost sredstev. Industrija Skupnosti je lahko od majhne izgube leta 2003 počasi vendar nenehno zviševala svoje dobičke, tako glede na prodajo kot svoja sredstva. Ta dosežek je verjetno posledica velikih izboljšav v produktivnosti.

(174)

Vendar je treba opozoriti, da se to stanje lahko hitro spremeni zaradi visokih ravni cen jekla, ki prevladujejo na trgu, zlasti pa, če bi bili razveljavljeni protidampinški ukrepi in bi znatni dampinški uvoz lahko prišel na trg.

Preglednica 13

(175)

Ugotovljena stopnja naložb v vzorčenih družbah se je med obravnavanim obdobjem zvišala za 21 % in jo je treba upoštevati v okviru povečane proizvodne zmogljivosti.

(176)

Noben proizvajalec Skupnosti ni poročal o nobenem posebnem problemu v zvezi s sposobnostjo zbiranja kapitala

(177)

Preiskava je pokazala, da je industrija Skupnosti po uvedbi protidampinških ukrepov na SWR uspela izboljšati svoje gospodarsko stanje. Večino dejavnikov škode, kot so prodaja, proizvodnja in proizvodna zmogljivost ter produktivnost, je mogoče povečati. To je bilo doseženo na rastočem trgu, ko se je med obravnavanim obdobjem potrošnja povečala za 26 %.

(178)

Vendar pa dejstvo, da je industrija Skupnosti izgubila tržni delež, kaže, da ni mogla v polni meri izrabiti ugodnega stanja na trgu Skupnosti.

(179)

Poleg tega je preiskava pokazala, da je industrija Skupnosti lahko izboljšala svoje celotno finančno stanje. Prodajne cene so se med OPPIU zvišale za 13 %, kar je omogočilo industriji, da je postala dobičkonosna kljub znatnemu zvišanju cen surovin. Zato sta se med obravnavanim obdobjem povečala tudi donosnost sredstev in denarni tok. Zato se sklene, da je, kljub zboljšanju stanja industrije Skupnosti v primerjavi z obdobjem pred uvedbo ukrepov izboljšalo, ta še vedno ranljiva.

(180)

Vzorčena industrija Skupnosti je v obravnavanem obdobju svoj izvoz znatno povečala. Izvoz se je v obravnavanem obdobju povečal za 57 %. Poleg tega se je povečal odstotek izvozne prodaje glede na celotno prodajo s 15 % na 22 %.

(181)

Tudi povprečna cena na tono izvoza je znatno višja kot povprečna cena prodaje na trgu Skupnosti (glej uvodno izjavo 167). Višje cene izvoženega SWR so posledica zahtevnejših izdelkov, ki pomenijo tudi višje cene surovin in višje proizvodne stroške. Ne glede na višje stroške proizvodnje je izvoz industrije Skupnosti znatno prispeval k njeni celotni dobičkonosnosti.

(182)

Preiskava je pokazala, da so ruske neizkoriščene zmogljivosti znatne in da ni očitnih razlogov, ki bi v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov omejevali začetek njihovega delovanja. Poleg tega bi ruski proizvajalci verjetno preusmerili znaten del svoje obstoječe prodaje iz tretjih trgov v Skupnost glede na prevladujoče višje cene na tem trgu. Skupaj bi bila ta količina znatna, postopek pa bi bil še lažji zaradi obstoja dobro vzpostavljenih distribucijskih poti za ruski izvoz v Skupnost.

(183)

Poleg tega ugotovljeni znatni stopnji dampinga in nelojalnega nižanja cen, dejstvo, da zaveze delujejo kot minimalne cene, ter nizke ravni cen, ki jih uporablja ruski izvoz v tretje države, kažejo, da bi bil zgoraj navedeni znatno večji izvoz v Skupnost opravljen po dampinških cenah, ki bi bile znatno nižje od cen in stroškov industrije Skupnosti.

(184)

Skupni učinek takega obsega in cen bi verjetno pomenil znatno poslabšanje stanja industrije Skupnosti, ki je še vedno ranljiva. Ne glede na to, ali bi industrija Skupnosti na to odgovorila s padcem prodaje (in s tem proizvodnje), znižanjem cen ali obojim, bi bilo finančno poslabšanje znatno in bi pomenilo ponoven pojav problemov, ugotovljenih pred uvedbo prvotnih ukrepov.

(185)

Na tej podlagi se sklene, da obstaja v primeru razveljavitve protidampinških ukrepov na uvoz SWR s poreklom iz Ruske federacije velika verjetnost za ponovitev škodljivega dampinga.

(186)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov. Sedanja preiskava analizira stanje, v katerem so protidampinški ukrepi že uvedeni, in omogoča oceno morebitnega neupravičenega negativnega vpliva na zadevne stranke zaradi trenutnih protidampinških ukrepov.

(187)

Na tej podlagi je bilo preučeno, ali kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škodljivega dampinga, obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da v tem posebnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Skupnosti.

(188)

Kot je bilo opisano zgoraj, obstaja v primeru razveljavitve ukrepov, ki se uporabljajo za ruske izvoznike, velika verjetnost za ponovitev škodljivega dampinga.

(189)

Treba je opozoriti, da je nič manj kot 22 proizvajalcev Skupnosti, ki predstavljajo približno 87 % celotne proizvodnje SWR v Skupnosti, sodelovalo s Komisijo v preiskavi in izrazilo podporo nadaljevanju ukrepov.

(190)

Nadaljevanje protidampinških ukrepov za uvoz iz zadevnih držav bi povečalo možnost industrije Skupnosti, da ohrani in celo okrepi svoje obstoječe stanje. Ostaja velika verjetnost ponovitve znatnega škodljivega dampinga, ki ga industrija Skupnosti verjetno ne bi vzdržala. Industrija Skupnosti bi zato še naprej koristila ugodnosti ohranitve sedanjih protidampinških ukrepov, še zlasti v zvezi z ukrepi tudi proti uvozu jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz LRK, Indije, Južne Afrike in Ukrajine.

(191)

V začasni uredbi (uvodna izjava 202) je bilo pojasnjeno, da je bil za distribucijo SWR v Skupnosti značilen obstoj znatnega števila uvoznikov/trgovcev. Vendar, čeprav je zahtevek za sedanji pregled zaradi izteka veljavnosti ukrepa vključeval seznam 32 uvoznikov/trgovcev, ki so bili vsi kontaktirani, so v preiskavi sodelovali samo trije uvozniki, od katerih je bilo za enega ugotovljeno, da zadevni izdelek uvaža.

(192)

Osrednja dejavnost tega uvoznika je bila osredotočena na SWR (med 55 in 85 %) in ugotovljeno je bilo, da veljavni ukrepi niso resno vplivali na njegovo finančno poslovanje.

(193)

Kot je bilo natančneje pojasnjeno v uvodnih izjavah 197 do 198 začasne uredbe, je glavna surovina za proizvodnjo SWR industrijska jeklena žica, proizvedena iz jeklenih žičniških palic.

(194)

Za nekatere proizvajalce SWR v Skupnosti je bilo ugotovljeno, da so vertikalno povezani, tj. da imajo povezane dobavitelje industrijske jeklene žice. Medtem ko sta dva povezana dobavitelja odgovorila na vprašanja v zvezi s cenami surovin (glej uvodno izjavo 168), pa se ni javil noben nepovezan dobavitelj surovin.

(195)

Ne glede na to, ali gre za povezanega ali nepovezanega dobavitelja surovin industriji Skupnosti, pa je jasno, da bi ti dobavitelji Skupnosti v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov utrpeli znatno škodo, saj bi se zaradi prenehanja ukrepov zmanjšala prodaja industrije Skupnosti. Zato se lahko sklene, da bi bila ohranitev protidampinških ukrepov v interesu dobaviteljev surovin Skupnosti.

(196)

Komisija se je neposredno obrnila na 21 uporabnikov SWR v Skupnosti, vendar se niti en ni javil ali sodeloval v preiskavi.

(197)

Na tej podlagi se sklene, da ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi protidampinških ukrepov.

(198)

Ob upoštevanju vseh zgornjih dejavnikov se sklene, da ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi obstoječih protidampinških ukrepov.

(199)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 2, je Komisija s Sklepom 2001/602/ES z dne 26. julija 2001 sprejela zavezo SSM. Vmesni pregled je pokazal, da se je paleta izdelkov SSM po sprejetju zaveze leta 2001 znatno spremenila.

(200)

Zveza je opredelila SWR, ki jih proizvajajo, na številne vrste izdelka z znatnimi cenovnimi razlikami za vsako vrsto. Preiskava v zvezi s pregledom je potrdila, da je imela družba resne težave s pravilnim razvrščanjem različnih vrst izdelkov v skladu s pogoji zaveze. Vzrok je bil deloma v omejitvah računovodskega sistema, ki jim ni omogočal pravilnega razlikovanja med posameznimi vrstami izdelka SWR. Podobne težave so bile opažene že med spremljanjem zaveze in so privedle do opozorilnega pisma.

(201)

Zato je bilo sklenjeno, da zaveza v sedanji obliki ni več izvedljiva in jo je bilo treba z odločitvijo Komisije umakniti.

(202)

Oba ruska proizvajalca sta zavezo ponudila v roku po dokončnem razkritju, vendar noben ni ponudil sprejemljive zaveze v roku, določenem v členu 8(2) osnovne uredbe, tj. zaveze, ki bi odražala ugotovitve pregledov in razvrstila različne skupine izdelkov v izvedljive kategorije z omejenimi razlikami v ceni.

(203)

Glede na to, da so bila vprašanja, povezana z umikom zaveze, razkrita šele v zadnjih fazah postopka, je treba obema ruskima izvoznikoma izjemoma dovoliti, da dopolnita svoji ponudbi zaveze po izteku običajnih rokov, vendar v desetih koledarskih dneh po začetku veljavnosti te uredbe. Komisija lahko predlaga spremembo k tej uredbi, če bo potrebno.

(204)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog za ohranitev obstoječih ukrepov za izvoz iz Rusije oziroma, da bi se stopnja ukrepov spremenila, kjer je to upravičeno. Odobreno jim je bilo tudi obdobje za predložitev pripomb in zahtevkov po razkritju. Predložene niso bile nobene pripombe, zaradi katerih bi se spremenili zgornji sklepi.

(205)

Iz navedenega sledi, kot je navedeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da je treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz SWR s poreklom iz Rusije, razveljaviti pa protidampinške ukrepe za Turčijo in Tajsko.

(206)

Glede na sklepe v zvezi z nadaljevanjem dampinga, verjetnosti ponovitve škode in interesa Skupnosti, je treba protidampinške ukrepe na uvoz SWR s poreklom iz Rusije potrditi, da se prepreči, da bi dampinški uvoz ponovno povzročal škodo industriji Skupnosti.

(207)

Glede ugotovitev vmesnega pregleda v zvezi z dvema ruskima družbama je primerno, da se protidampinška dajatev, ki se uporablja za BMK, spremeni na 36,2 %, za SSM pa na 9,7 %.

(208)

Vendar je treba glede na ugotovitve v zvezi s Turčijo in glede na to, da ni nobenega tveganja za ponovitev dampinga v prihodnosti, protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za SWR s poreklom iz te države, razveljaviti.

(209)

Poleg tega je treba glede na ugotovitve v zvezi s Tajsko, tj. da med vmesnim obdobjem za Tajsko dampinga ni bilo in da je bilo tveganje za ponovitev dampinga v prihodnosti majhno, tudi te protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za SWR s poreklom iz te države, razveljaviti –