EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32007R0791

Uredba Sveta (ES) št. 791/2007 z dne 21. maja 2007 o uvedbi sistema nadomestil za dodatne stroške pri trženju nekaterih ribiških proizvodov iz najbolj oddaljenih regij Azori, Madeira, Kanarski otoki ter Francoska Gvajana in Réunion

UL L 176, 6.7.2007, p. 1–4 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2013; razveljavil 32014R0508

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2007/791/oj

6.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 176/1


UREDBA SVETA (ES) št. 791/2007

z dne 21. maja 2007

o uvedbi sistema nadomestil za dodatne stroške pri trženju nekaterih ribiških proizvodov iz najbolj oddaljenih regij Azori, Madeira, Kanarski otoki ter Francoska Gvajana in Réunion

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 in člena 299(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ribiški sektor v najbolj oddaljenih regijah Skupnosti se srečuje s težavami in zlasti z dodatnimi stroški pri trženju nekaterih ribiških proizvodov, ki so posledica posebnih omejitev, opredeljenih v členu 299(2) Pogodbe, in izhajajo zlasti iz stroškov prevoza v celinsko Evropo.

(2)

Da bi Komisija ohranila konkurenčnost nekaterih ribiških proizvodov glede na podobne proizvode iz drugih regij Skupnosti, je od leta 1992 uvedla ukrepe za nadomestila za takšne dodatne stroške v ribiškem sektorju. Ukrepi, ki veljajo za obdobje 2003–2006, so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 2328/2003 (3). Na podlagi poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru bi bilo treba leta 2007 nadaljevati ukrepe za nadomestilo dodatnih stroškov pri trženju nekaterih ribiških proizvodov.

(3)

Zaradi različnih pogojev trženja v zadevnih najbolj oddaljenih regijah, nihanj v ulovu in staležih ter povpraševanja na trgu bi morale biti zadevne države članice tiste, ki določajo, kateri ribiški proizvodi so upravičeni do nadomestila, njihovo največjo količino in višino nadomestila v okviru celotne dodelitve na državo članico.

(4)

Države članice bi bilo treba pooblastiti za pripravo seznama in določitev količin zadevnih ribiških proizvodov ter višine nadomestila v okviru celotne dodelitve na državo članico. Prav tako bi morale imeti pravico do prilagajanja svojih načrtov nadomestil, če to upravičujejo spremembe pogojev.

(5)

Države članice bi morale določiti višino nadomestila na ravni, ki omogoča ustrezno nadomestilo za dodatne stroške, ki so posledica posebne prikrajšanosti najbolj oddaljenih regij in izhajajo predvsem iz stroškov prevoza proizvodov v celinsko Evropo. Da bi se izognili čezmernim nadomestilom, bi morala biti njihova višina sorazmerna z dodatnimi stroški, kritimi iz pomoči, in ne sme v nobenem primeru presegati 100 % stroškov prevoza na evropsko celino in z njim povezanih stroškov. Zato bi bilo treba upoštevati tudi druge vrste javnih intervencij, ki vplivajo na višino dodatnih stroškov.

(6)

Za primerno doseganje ciljev te uredbe in zagotavljanje skladnosti s skupno ribiško politiko bi bilo treba pomoč omejiti na proizvode iz rib, ulovljenih in predelanih v skladu z njenimi pravili.

(7)

Da bi sistem nadomestil deloval učinkovito in pravilno, bi morale države članice prav tako zagotoviti, da so prejemniki pomoči gospodarsko uspešni ter da je izvajanje urejeno tako, da omogoča pravilno uporabo sistema.

(8)

Da se omogoči ustrezno spremljanje sistema nadomestil, bi morale zadevne države članice predložiti letno poročilo o njegovem delovanju.

(9)

Da se omogoči sprejetje odločitve o nadaljevanju sistema nadomestil po letu 2013, bi morala Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru pred koncem veljavnosti sistema pravočasno predložiti poročilo, ki temelji na neodvisni oceni.

(10)

Izdatke Skupnosti, predvidene za sistem nadomestil, bi bilo treba izvajati v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada z neposrednim centraliziranim upravljanjem v skladu s členom 3(2)(f) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (4).

(11)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5).

(12)

Za izvajanje neposrednega centraliziranega finančnega upravljanja bi bilo treba uporabljati Uredbo Komisije (ES) št. 2003/2006 z dne 21. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil glede financiranja izdatkov v zvezi s skupno ureditvijo trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) (6)

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba za obdobje 2007–2013 uvaja sistem za zagotavljanje nadomestila za dodatne stroške, ki jih imajo nosilci dejavnosti iz člena 3 pri trženju nekaterih ribiških proizvodov iz naslednjih najbolj oddaljenih regij zaradi posebne prikrajšanosti teh regij (v nadaljevanju „nadomestilo“):

Azori,

Madeira,

Kanarski otoki,

Francoska Gvajana,

Réunion.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporablja opredelitev pojma „ribiški proizvodi“ iz člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (7).

Člen 3

Nosilci dejavnosti

1.   Nadomestilo se izplačuje naslednjim nosilcem dejavnosti, ki imajo dodatne stroške pri trženju ribiških proizvodov:

(a)

proizvajalcem;

(b)

lastnikom ali upravljavcem plovil, ki so registrirana v pristaniščih v regijah iz člena 1 in delujejo v teh regijah, ali združenjem takšnih upravljavcev; in

(c)

nosilcem dejavnosti v sektorjih predelave in trženja ali združenjem takšnih nosilcev dejavnosti, ki imajo dodatne stroške pri trženju zadevnih proizvodov.

2.   Zadevne države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev gospodarske uspešnosti nosilcev dejavnosti, ki prejemajo nadomestilo.

Člen 4

Ribiški proizvodi, upravičeni do pomoči

1.   Vsaka zadevna država članica za svoje regije iz člena 1 določi seznam ribiških proizvodov, ki so upravičeni do nadomestila, in njihovo količino. Količine in seznam ribiških proizvodov se lahko razlikujejo med posameznimi regijami ene države članice.

2.   Pri oblikovanju seznama in količin iz odstavka 1 države članice upoštevajo vse pomembne dejavnike, zlasti potrebo po zagotavljanju, da nadomestilo ne poveča pritiska na biološko občutljive staleže, višino dodatnih stroškov ter kakovostne in količinske vidike proizvodnje in trženja.

3.   Ribe za proizvode, za katere se odobri nadomestilo, je treba ujeti in predelati v skladu s pravili skupne ribiške politike o:

(a)

ohranjanju in upravljanju;

(b)

sledljivosti;

(c)

standardih za razvrščanje.

4.   Nadomestilo se ne odobri za ribiške proizvode iz rib:

(a)

ki so jih ujela plovila tretjih držav, razen ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo Venezuele in delujejo v vodah Skupnosti;

(b)

ki so jih ujela ribiška plovila Skupnosti, ki niso registrirana v pristanišču ene od regij iz člena 1;

(c)

ki so uvožene iz tretjih držav;

(d)

ki izhajajo iz nezakonitega, neprijavljenega ali neurejenega ribolova.

Točka (b) se ne uporablja, če surovine, dobavljene v skladu s pravili iz tega člena, ne zadostujejo, da bi se uporabile obstoječe zmogljivosti predelovalne industrije v zadevni najbolj oddaljeni regiji.

Člen 5

Nadomestilo

1.   Vsaka zadevna država članica za svoje regije iz člena 1 določi višino nadomestila za vsak ribiški proizvod s seznama iz člena 4(1). Višina nadomestila se lahko razlikuje glede na posamezno regijo ali med regijami, ki pripadajo eni državi članici.

2.   Nadomestilo upošteva:

(a)

za vsak ribiški proizvod dodatne stroške, ki nastanejo zaradi posebne prikrajšanosti zadevnih regij, zlasti stroške prevoza v celinsko Evropo; in

(b)

vsako drugo obliko javne intervencije, ki vpliva na višino dodatnih stroškov.

3.   Nadomestilo v zvezi z dodatnimi stroški je sorazmerno z dodatnimi stroški, ki jih pokriva. Višina nadomestila v zvezi z dodatnimi stroški se ustrezno utemelji v načrtu nadomestila. Nadomestilo pa v nobenem primeru ne sme preseči 100 % izdatkov za prevoz in drugih z njim povezanih stroškov za ribiške proizvode, namenjene v celinsko Evropo.

4.   Skupni znesek nadomestila na leto ne presega:

(a)

:

Azori in Madeira

:

4 283 992 EUR;

(b)

:

Kanarski otoki

:

5 844 076 EUR;

(c)

:

Francoska Gvajana in Réunion

:

4 868 700 EUR.

Člen 6

Prilagoditve

Zadevne države članice lahko prilagodijo seznam in količine upravičenih ribiških proizvodov iz člena 4(1) ter višino nadomestila iz člena 5(1), da upoštevajo spremenjene pogoje, če pri tem spoštujejo skupne zneske iz člena 5(4).

Člen 7

Predložitev načrtov nadomestil

1.   Zadevne države članice do 6. novembra 2007 Komisiji predložijo seznam in količine iz člena 4(1) ter višino nadomestila iz člena 5(1) (v nadaljevanju „načrt nadomestila“).

2.   Če načrt nadomestila ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, Komisija v dveh mesecih zahteva, da država članica načrt ustrezno prilagodi. V tem primeru država članica Komisiji predloži svoj prilagojeni načrt nadomestila.

3.   Če se Komisija v dveh mesecih po prejemu načrta nadomestila iz odstavkov 1 in 2 ne odzove, se šteje, da je načrt nadomestila odobren.

4.   Če država članica sprejme prilagoditve na podlagi člena 6, predloži spremenjeni načrt nadomestila Komisiji, postopki iz odstavkov 2 in 3 pa se uporabljajo smiselno. Spremenjeni načrt se šteje za odobrenega, če se Komisija ne odzove v štirih tednih po prejemu spremenjenega načrta nadomestila.

Člen 8

Poročanje

1.   Vsaka zadevna država članica pripravi letno poročilo o izvajanju nadomestila in ga vsako leto do 30. junija predloži Komisiji.

2.   Komisija do 31. decembra 2011 na podlagi neodvisne ocene predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o izvajanju nadomestila, ki mu po potrebi priloži zakonodajne predloge.

Člen 9

Finančne določbe

1.   Izdatki, ki jih imajo države članice v skladu s to uredbo, se štejejo za izdatke iz člena 3(2)(f) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

2.   Za izvajanje odstavka 1 se uporablja Uredba (ES) št. 2003/2006.

Člen 10

Nadzor

Države članice sprejmejo ustrezne določbe, da zagotovijo skladnost z zahtevami iz te uredbe in da se zagotovi pravilno delovanje.

Člen 11

Podrobna pravila

Podrobna pravila za uporabo te uredbe se lahko sprejmejo skladno s postopkom iz člena 12(2).

Člen 12

Odbor

1.   Komisiji pomaga Upravljalni odbor za ribiške proizvode.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

Člen 13

Prehodni ukrepi

1.   Če so države članice Komisiji predložile zahteve za prilagoditve v skladu s členom 8(1) in (2) Uredbe (ES) št. 2328/2003, o katerih ni bilo odločeno do 31. decembra 2006, se za te zahteve še naprej uporablja člen 8 navedene uredbe.

2.   Določbe člena 9 se uporabljajo za izdatke, ki jih imajo države članice na podlagi Uredbe (ES) št. 2328/2003 in jih Komisiji prijavijo po 15. oktobru 2006.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. maja 2007

Za Svet

Predsednik

M. GLOS


(1)  Mnenje z dne 24. aprila 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  UL C 93, 27.4.2007, str. 31.

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 2328/2003 z dne 22. decembra 2003 o uvedbi sistema nadomestil za dodatne stroške pri trženju nekaterih ribiških proizvodov iz Azorov, Madeire, Kanarskih otokov in francoskih departmajev Gvajane in Réuniona kot posledica oddaljenosti navedenih regij (UL L 345, 31.12.2003, str. 34).

(4)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 378/2007 (UL L 95, 5.4.2007, str. 1).

(5)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(6)  UL L 379, 28.12.2006, str. 49.

(7)  UL L 17, 21.1.2000, str. 22. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1759/2006 (UL L 335, 1.12.2006, str. 3).


Top