This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32007O0009
Guideline of the European Central Bank of 1 August 2007 on monetary, financial institutions and markets statistics (recast) (ECB/2007/9)
Smernica Evropske centralne banke z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (preoblikovano) (ECB/2007/9)
Smernica Evropske centralne banke z dne 1. avgusta 2007 o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (preoblikovano) (ECB/2007/9)
UL L 341, 27.12.2007, p. 1–232
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(HR)
No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2014; razveljavil 32014O0015
27.12.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 341/1 |
SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE
z dne 1. avgusta 2007
o denarni statistiki, statistiki finančnih institucij in statistiki finančnih trgov (preoblikovano)
(ECB/2007/9)
(2007/830/ES)
SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –
ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti členov 5.1, 12.1 in 14.3 Statuta,
ob upoštevanju Uredbe ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij (1),
ob upoštevanju Uredbe ECB/2003/9 z dne 12. septembra 2003 o uporabi obveznih rezerv (2),
ob upoštevanju Uredbe ECB/2001/18 z dne 20. decembra 2001 o statistiki obrestnih mer, ki jih monetarne finančne institucije uporabljajo za vloge in posojila v razmerju do gospodinjstev in nefinančnih družb (3),
ob upoštevanju Uredbe ECB/2007/8 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (4),
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (5),
ob upoštevanju Direktive Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (6),
ob upoštevanju Smernice ECB/2002/10 z dne 5. decembra 2002 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (7),
ob upoštevanju Priloge A k Uredbi Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (ESR 95) (8),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Smernica ECB/2003/2 z dne 6. februarja 2003 o nekaterih zahtevah Evropske centralne banke za statistično poročanje ter postopkih poročanja statističnih informacij nacionalnih centralnih bank s področja denarne in bančne statistike je bila večkrat znatno spremenjena. Zaradi novih sprememb je treba navedeno smernico zaradi jasnosti in preglednosti preoblikovati. |
(2) |
Za pripravo agregiranih bilanc stanja sektorja monetarnih finančnih institucij (MFI) po posameznih državah in za euroobmočje, konsolidirane bilance stanja sektorja MFI za euroobmočje in ustreznih denarnih agregatov euroobmočja Evropska centralna banka (ECB) zahteva bilanco stanja ECB ter bilance stanja nacionalnih centralnih bank (NCB) in MFI, ki niso NCB (v nadaljevanju: „druge MFI“), držav članic, ki so sprejele euro (v nadaljevanju: „sodelujoče države članice“). |
(3) |
Uredba ECB/2007/8 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (4) določa, da se morajo stanja vrednostnih papirjev investicijskih skladov z javno dostopnimi identifikacijskimi kodami poročati po posameznih vrednostnih papirjih po združenem pristopu. NCB morajo te podatke razvrstiti in agregirati. |
(4) |
Delujoča centralizirana baza vrednostnih papirjev (Centralised securities database – CSDB) ali združljiva nacionalna baza vrednostnih papirjev šteje za bistveno za razvrstitev statističnih podatkov o sredstvih in obveznostih investicijskih skladov. |
(5) |
Podatki, značilni za posamezno državo in primerjalni, o plačilni statistiki in plačilnih instrumentih, uporabljenih v državah članicah, ki so sprejele euro, so bistveni za ugotavljanje in spremljanje razvoja, vključno z obsegom integracije njihovih plačilnih sistemov – |
SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:
Člen 1
Področje uporabe
Ta smernica določa obveznosti NCB, da ECB poročajo podatke denarne statistike, statistike finančnih institucij in statistike finančnih trgov.
NCB poročajo postavke, navedene v členih 3 do 18, v skladu s shemami, določenimi v Prilogi III, in v skladu s standardi za elektronsko poročanje, določenimi v Prilogi IV k tej smernici. ECB vsako leto do septembra sporoči NCB natančne datume posredovanja v obliki koledarja poročanja za naslednje leto.
Zahteve za poročanje preteklih podatkov veljajo samo za poročanje, določeno v členih 3, 6, 7, 10, 11 in 13 do 17.
(a) |
Brez poseganja v točko (b) se v primerih pristopa k Evropski uniji in/ali sprejetja eura uporabljajo naslednja pravila:
|
(b) |
Uporabljajo se naslednja pravila:
|
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej smernici:
1. |
ima „rezident“ enak pomen, kakor je opredeljen v členu 1 Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98; |
2. |
„Eurosistem“ pomeni NCB sodelujočih držav članic in ECB; |
3. |
ima „kreditna institucija“ enak pomen kakor v oddelku I.2 dela 1 Priloge I k Uredbi ECB/2001/13. |
Člen 3
Statistika postavk bilanc stanja monetarnih finančnih institucij
(a) Splošno
NCB pripravijo in poročajo dve ločeni agregirani bilanci stanja, obe na bruto osnovi, v skladu z Uredbo ECB/2001/13: eno agregirano bilanco stanja, ki se nanaša na podsektor MFI „centralna banka“, in eno agregirano bilanco stanja, ki se nanaša na podsektor „druge MFI“.
NCB izpeljejo zahtevane statistične informacije v zvezi z lastno bilanco stanja centralne banke iz svojega računovodskega sistema s pomočjo premostitvenih tabel, določenih v Prilogi I k tej smernici. Za namene statističnega poročanja ECB izpelje iz lastne bilance stanja podatke, ki ustrezajo podatkom, ki jih NCB izpeljejo iz svojih bilanc stanja.
NCB izpeljejo zahtevane statistične informacije v zvezi z bančno bilanco stanja drugih MFI s pomočjo agregiranja podatkov o postavkah bilance stanja, zbranih od posameznih rezidenčnih MFI, razen rezidenčne NCB.
Te zahteve zajemajo neporavnane zneske ob koncu meseca in ob koncu četrtletja (9) (stanja) ter mesečne in četrtletne podatke o popravkih tokov.
NCB poročajo statistične informacije o postavkah bilance stanja v skladu z delom 1 Priloge III k tej smernici.
(b) Popravki tokov
NCB poročajo ECB podatke za mesečne in četrtletne vrste glede prerazvrstitvenih in prevrednotovalnih popravkov v skladu s Prilogo V k tej smernici.
ECB izračuna tokove (10) tako, da upošteva razliko med stanji ob koncu meseca in nato odstrani tiste učinke, ki ne izhajajo iz transakcij. Netransakcijska gibanja odstrani s pomočjo popravkov tokov. Tri vrste popravkov tokov so:
— |
prevrednotovalni popravki: ti odražajo vpliv odpisov ali delnih odpisov posojil in nihanj v tržni ceni neporavnanih stanj zadržanih, prodanih ali izdanih tržnih vrednostnih papirjev, |
— |
prerazvrstitve in drugi popravki: ti obsegajo vse spremembe stanj v bilanci stanja, ki nastanejo zaradi: (i) spremembe v statističnem zajetju populacije MFI (11), (ii) prerazvrstitve sredstev ali obveznosti, ali (iii) napak v poročanju, ki so bile popravljene v stanjih samo za omejeno časovno obdobje, in vplivov sprememb v strukturi (12), |
— |
popravki zaradi deviznega tečaja: ti obsegajo vsako spremembo v postavki stanja zaradi vpliva gibanj deviznega tečaja na sredstva in obveznosti, ki so izražene v tuji valuti. ECB izračuna popravke zaradi deviznega tečaja z uporabo valutnih deležev, izpeljanih iz razčlenitve sredstev in obveznosti na glavne valute, ki so na voljo v tabeli 4 v delu 2 Priloge I k Uredbi ECB/2001/13. |
NCB in Direktorat ECB za notranje finance poročajo ECB mesečne podatke o stanju in popravkih postavk bilance stanja do zaključka poslovanja na 15. delovni dan, ki sledi koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo.
NCB in Direktorat ECB za notranje finance poročajo ECB četrtletne podatke o stanjih in popravkih postavk bilance stanja do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo.
NCB bodo morda morale popraviti podatke, ki se nanašajo na zadnje obdobje pred tekočim referenčnim obdobjem. Poleg tega lahko pride tudi do popravkov, ki se nanašajo na podatke pred zadnjim obdobjem pred referenčnim mesecem, zaradi, na primer, napak, prerazvrstitev, izboljšanih postopkov poročanja itd. ECB lahko izredne in redne popravke obdela istočasno ali se odloči, da odloži obdelavo izrednih popravkov na čas po koncu mesečnega obdobja izdelave denarnih agregatov.
Politika popravkov mora biti v skladu z načeli iz Priročnika ECB za pripravo denarne in bančne statistike (Money and Banking Statistics Compilation Guide) (13). Za zagotovitev ravnovesja med kakovostjo denarne statistike in njeno stabilnostjo ter za povečanje skladnosti med mesečnimi in četrtletnimi statističnimi podatki, se izredni popravki mesečnih podatkov posredujejo v času posredovanja četrtletnih statističnih podatkov.
Kadar NCB odobrijo odstopanja majhnim MFI v skladu s členom 2(2) Uredbe ECB/2001/13, NCB pri pripravi mesečnih in četrtletnih podatkov bilance stanja MFI, ki se poročajo ECB, izračunajo oceno celotne vrednosti do 100 % zajetja za te MFI.
NCB lahko same izberejo postopek za izračun ocene celotne vrednosti do 100 % zajetja, pod pogojem, da ta izpolnjuje naslednje minimalne standarde:
(a) |
za podatke manjkajočih razčlenitev se ocene izpeljejo z uporabo razmerij, ki temeljijo na celotni poročevalski populaciji ali na podmnožici, za katero se šteje, da bolje predstavlja institucije na „repu“; in |
(b) |
kadar so podatki razčlenitev na voljo, vendar z daljšim zamikom ali z manjšo frekvenco, se poročani podatki prenesejo v manjkajoča obdobja:
|
Pri pripravi bilance stanja centralne banke NCB in ECB upoštevajo usklajena računovodska pravila iz Smernice ECB/2002/10, razen:
(a) |
kadar se od NCB in ECB zahteva, da za računovodske namene prevrednotijo svoje portfelje vrednostnih papirjev na mesečni osnovi in ne na četrtletni; |
(b) |
za računovodski postavki 9.5 „druge terjatve znotraj Eurosistema (neto)“ in 10.4 „druge obveznosti znotraj Eurosistema (neto)“, ki se poročata na bruto osnovi; |
(c) |
za računovodsko postavko 14 „računi prevrednotenja“, ki se poroča na bruto osnovi za računovodske namene in na neto osnovi za statistične namene; |
(d) |
za nerealizirane izgube, ki se poročajo pod postavko 11 „druga sredstva“. |
Za „druge MFI“ se uporabljajo pravila vrednotenja in/ali računovodska pravila iz Uredbe ECB/2001/13.
NCB predložijo pojasnila, v katerih pojasnijo razloge za znatne popravke in izredne popravke.
Poleg tega NCB zagotovijo ECB pojasnila v zvezi s popravki v „prerazvrstitvah in drugih popravkih“ v skladu s postopki, določenimi v delu 2 Priloge V k tej smernici.
Člen 4
Spremljanje skladnosti
NCB in ECB spremljajo skladnost med svojimi zadevnimi agregiranimi bilancami stanja ob koncu meseca za statistične namene, kakor jih poročajo na podlagi Uredbe ECB/2001/13, in svojimi računovodskimi postavkami, kakor jih poročajo za tedenski računovodski izkaz Eurosistema na podlagi Smernice ECB/2002/10. Pri tem upoštevajo postopek, določen v Prilogi II k tej smernici.
NCB in ECB opravljajo ta preverjanja skladnosti mesečno. O njihovih izidih poročajo ECB pred ali skupaj s podatki o postavkah bilance stanja do 15. delovnega dne po koncu referenčnega obdobja v skladu z letnim koledarjem, ki ga določi ECB in sporoči NCB vsako leto do konca septembra. V obdobjih poročanja, ko datumi za agregirano bilanco stanja Eurosistema ob koncu meseca za statistične namene in računovodske postavke, kakor se poročajo za tedenski računovodski izkaz Eurosistema, ne sovpadajo, lahko NCB primerjajo statistične podatke z dnevno bilanco stanja, izdelano za zadnji delovni dan v mesecu. ECB kot pripravljavka lastne bilance stanja upošteva isti postopek.
NCB in ECB pošljejo pojasnila za vsa ugotovljena odstopanja Oddelku za denarno in tržno statistiko in statistiko finančnih institucij: popolna pojasnila in poenostavljena pojasnila. Popolna pojasnila se pripravijo samo enkrat na leto do dneva, ki ga določi ECB, z informacijami, določenimi v delu 3 Priloge II k tej smernici. Za ostale mesece se pripravijo samo poenostavljena pojasnila v skladu z obrazcem, določenim v delu 2 Priloge II k tej smernici. Vse NCB in ECB pošljejo popolna pojasnila istočasno.
Člen 5
Statistika o elektronskem denarju
ECB, v sodelovanju z NCB, ugotovi in zabeleži na letni osnovi elemente shem elektronskega denarja v EU, razpoložljivost zadevnih statističnih informacij in z njimi povezane metode pripravljanja informacij. NCB poročajo statistične informacije o elektronskem denarju, ki ga izdajo MFI, ob upoštevanju njihove razpoložljivosti, v skladu s seznamom postavk, določenim v delu 2 Priloge III k tej smernici.
Mesečni podatki se posredujejo ECB vsaj dvakrat na leto do zadnjega delovnega dne v marcu in septembru. Glede na razpoložljivost podatkov NCB se lahko podatki posredujejo pogosteje, do zadnjega delovnega dne v mesecu, ki sledu koncu referenčnega obdobja. Referenčno obdobje je zadnji mesec v četrtletju ali v šestih mesecih, na katere se postavka nanaša. Kadar stanja elektronskega denarja niso na voljo do roka, lahko NCB poročajo zadnje razpoložljive podatke do zadnjega delovnega dne v mesecu.
Člen 6
Statistika bilance stanja centralne države
(a) Splošno
NCB poročajo statistične informacije o obveznostih centralne države iz naslova vlog, tj. bližnjih substitutih za obveznosti iz naslova vlog, ter o imetjih gotovine in vrednostnih papirjev v skladu z delom 3 Priloge III k tej smernici.
Kjer ta pojav ne obstaja ali je nepomemben, se poročanje po načelu de minimis ne zahteva. Postavka „eurobankovci in eurokovanci v posesti centralne države“ se poroča kot pojasnjevalna postavka visoke prioritete. Lahko se posredujejo ocene, pridobljene z uporabo razpoložljivih podatkov, kot so letni in/ali četrtletni podatki finančnih računov monetarne unije (MUFA).
(b) Popravki tokov
Podatki o popravkih tokov se poročajo v skladu s členom 3(1)(b) te smernice.
Podatki se poročajo mesečno in v enakih rokih, kakor je določeno v členu 3(2) za mesečno statistiko postavk bilance stanja.
Člen 7
Pojasnjevalne postavke
(a) Splošno
Kolikor so podatki na voljo, vključno na podlagi najboljše ocene, ali kolikor je zadevni posel pomemben z denarnega vidika, NCB poročajo nadaljnje statistične informacije v skladu s seznamom pojasnjevalnih postavk, določenim v delu 4 Priloge III k tej smernici, kot dodatek k statistiki postavk bilance stanja in z enako frekvenco kot za statistiko postavk bilance stanja, določeno v členu 3(2). ECB, v sodelovanju z NCB, ugotovi in zabeleži razpoložljivost zadevnih statističnih informacij in z njimi povezane metode pripravljanja informacij. Pojasnjevalne postavke visoke prioritete, prikazane kot krepko označena polja, predstavljajo informacije, ki so potrebne za pripravo denarnih agregatov euroobmočja in MUFA.
Po dogovoru med ECB in NCB nacionalnim centralnim bankam ni treba poročati krepko označenih polj s puščico (↑), če ECB uporabi nadomestne vire podatkov.
Ob upoštevanju polj, ki se nanašajo na države članice, ki niso sprejele eura, v tabelah 3 in 4 v delu 2 Priloge I k Uredbi ECB/2001/13, se lahko NCB odločijo, da ne bodo zahtevale njihovega polnega poročanja, če iz podatkov, zbranih na višji ravni, izhaja, da so nepomembni. V takem primeru NCB v rednih presledkih in najmanj enkrat na leto ocenijo, ali so podatki v zvezi s polji, ki se nanašajo na države članice, ki niso sprejele eura, pomembni, in obvestijo ECB in MFI o kakršni koli spremembi v zahtevah za poročanje v zvezi z navedenimi polji. Kadar podatki v zvezi s polji, ki se nanašajo na države članice, ki niso sprejele eura, niso pomembni in NCB ne zahtevajo njihovega polnega poročanja, NCB ocenijo podatke z uporabo obstoječih informacij v skladu z metodami, določenimi spodaj, in jih poročajo četrtletno kot pojasnjevalne postavke.
(b) Popravki tokov
Po dvostranskem dogovoru med ECB in NCB se lahko zagotovijo podatki o tokovih. Podatki o popravkih tokov se poročajo v skladu s členom 3(1)(b) te smernice.
Podatkovne vrste se poročajo mesečno za postavke oddelkov 1 in 2 dela 4 Priloge III k tej smernici ali četrtletno za postavke oddelka 3 dela 4 Priloge III k tej smernici ter v enakih rokih kot obvezni mesečni in četrtletni statistični podatki bilanc stanja MFI v sladu z Uredbo ECB/2001/13.
Podatki v zvezi s polji, ki se nanašajo na države članice, ki niso sprejele eura, v tabelah 3 in 4 dela 2 Priloge I k Uredbi ECB/2001/13, kadar jih NCB ocenijo in poročajo kot pojasnjevalne postavke, se lahko ECB poročajo z zamikom enega meseca od zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se nanašajo.
Pojasnjevalne postavke, ki se zahtevajo po tem členu, se poročajo ob upoštevanju enakih pravil vrednotenja in računovodskih pravil, kakor veljajo za podatke, ki se poročajo v skladu z Uredbo ECB/2001/13.
Ob upoštevanju tabel 3 in 4 v delu 2 Priloge I k Uredbi ECB/2001/13 in kadar NCB ne zahtevajo podatkov v zvezi s polji, ki se nanašajo na države članice, ki niso sprejele eura, se podatki ocenijo v skladu s standardi spodaj.
Kadar NCB ocenijo podatke z uporabo obstoječih informacij, poročajo te podatke ECB kot pojasnjevalne postavke. Razen če je z ECB dogovorjeno drugače, se uporabljajo naslednje metode ocenjevanja:
— |
četrtletni podatki se ocenijo na podlagi podatkov, ki jih poročajo MFI z manjšo frekvenco. Podatki se prenesejo v manjkajoče(-a) obdobje(-a) s ponovitvijo podatkov ali uporabo ustreznih statističnih tehnik, da se odrazi vsak trend v podatkih ali sezonski vzorec, |
— |
četrtletni podatki se ocenijo na podlagi podatkov, ki jih poročajo MFI na bolj agregirani osnovi, ali na podlagi posebnih razčlenitev, ki jih NCB štejejo za smiselne, |
— |
četrtletni podatki se ocenijo na podlagi četrtletnih podatkov, zbranih od velikih MFI, odgovornih za najmanj 80 % poslov z državami, ki so pristopile k EU 1. maja 2004, |
— |
četrtletni podatki se ocenijo na podlagi nadomestnih virov podatkov, kot so Banka za mednarodne poravnave ali podatki plačilne bilance, po kakršnem koli potrebnem popravku, ki se zahteva zaradi različnih konceptov in opredelitev, uporabljenih v takih nadomestnih virih, v primerjavi s tistimi, ki se uporabljajo v denarni in finančni statistiki, ali |
— |
četrtletni podatki se ocenijo na podlagi podatkov za države, ki so pristopile k EU 1. maja 2004, ki jih MFI četrtletno poročajo kot skupno vrednost. |
Člen 8
Statistika osnove za obvezne rezerve
Mesečni statistični podatki o agregirani osnovi za obvezne rezerve, razčlenjeni glede na vrsto obveznosti, se izračunajo kot stanja ob koncu meseca v skladu z Uredbo ECB/2003/9 in kategorijami, določenimi v Uredbi ECB/2001/13. Podatki za izdelavo te statistike v skladu z delom 5 Priloge III k tej smernici se pripravijo na podlagi podatkov, ki jih kreditne institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve, posredujejo NCB.
Statistika osnove za obvezne rezerve obsega šest časovnih vrst podatkov za kreditne institucije, ki se nanašajo na podatke o stanjih ob koncu meseca in jih je treba ECB prek sistema izmenjave podatkov ESCB pošiljati mesečno, najpozneje do zadnjega delovnega dne NCB pred začetkom obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv. Kreditne institucije na repu poročajo NCB podatke omejene razčlenitve četrtletno. Za te kreditne institucije na repu se uporablja poenostavljena statistika osnove za obvezne rezerve za tri obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv. NCB uporabijo četrtletne podatke o osnovi za obvezne rezerve, ki jih pridobijo od kreditnih institucij na repu, za mesečne podatke, ki jih poročajo ECB, v treh posredovanjih podatkov po njihovi objavi.
Popravki, ki jih poročevalske institucije napravijo v osnovi za obvezne rezerve in/ali k zahtevam za obvezne rezerve in do katerih pride, ko se je obdobje izpolnjevanja že začelo, ne smejo voditi k popravkom statističnih podatkov o osnovi za obvezne rezerve in o zahtevah za obvezne rezerve.
Člen 9
Statistika makro razmerij
ECB mesečno spremlja, z uporabo statističnih informacij ob koncu meseca, ki jih kreditne institucije posredujejo NCB v skladu z Uredbo ECB/2001/13, točnost tekočih standardiziranih odbitkov od osnove za obvezne rezerve, ki jih lahko kreditne institucije odštejejo od neporavnanega zneska iz naslova izdanih dolžniških vrednostnih papirjev z dogovorjeno zapadlostjo do dveh let. NCB pripravijo zahtevane agregate v skladu z delom 6 Priloge III k tej smernici in jih poročajo ECB.
Tri časovne vrste podatkov za kreditne institucije, ki se nanašajo na stanja ob koncu meseca, se ECB posredujejo mesečno, do zadnjega delovnega dne NCB pred začetkom obdobja izpolnjevanja.
Ti podatki se posredujejo, četudi se z njimi povezane postavke plačilne bilance v določeni državi članici ne uporabljajo.
Člen 10
Statistika bilanc stanja kreditnih institucij
(a) Splošno
NCB poroča ECB ločene podatke o postavkah bilance stanja za sektor kreditnih institucij v skladu s tabelami 1, 2 in 4 v delu 2 Priloge I k Uredbi ECB/2001/13 in delom 7 Priloge III k tej smernici. Ker se podatki o celotnem sektorju MFI že poročajo v skladu z Uredbo ECB/2001/13, veljajo zahteve, določene v tem členu, samo za tiste države članice, v katerih poročevalsko populacijo drugih MFI sestavljajo tako kreditne institucije kot skladi denarnega trga (SDT) in kjer se vpliv SDT šteje za statistično pomembnega, ker sta hkrati izpolnjeni naslednji merili:
(i) |
razlika med bilančno vsoto sektorja MFI in bilančno vsoto njegove podmnožice kreditnih institucij je trajno več kakor 5 000 milijonov EUR; in |
(ii) |
MFI razen kreditnih institucij, t.j. SDT, imajo vpliv na več kakor eno postavko na kateri koli strani bilance stanja sektorja MFI. |
Čeprav je v nekaterih državah članicah manjše število drugih institucij razvrščenih kot MFI, se te institucije štejejo za količinsko nepomembne.
(b) Popravki tokov
Podatki o popravkih tokov se poročajo v skladu s členom 3(1)(b) te smernice.
Podatke je treba poročati četrtletno, v 28. delovnih dneh po koncu referenčnega obdobja.
Podatki, ki se zahtevajo po tabeli 3 v delu 7 Priloge III k tej smernici, se poročajo od referenčnega meseca marca 2005.
Podatki, ki se poročajo v zvezi z bilancami stanja kreditnih institucij, zajemajo 100 % institucij, ki so razvrščene v ta sektor. Kjer je dejansko zajetje poročanja, zaradi izvzetja malih kreditnih institucij od polnega poročanja (cutting-off the tail), manjše od 100 %, NCB izračunajo oceno celotne vrednosti, da se zagotovi 100 % zajetje.
Člen 11
Strukturni finančni kazalniki
(a) Splošno
NCB poroča podatke bilance stanja o drugih strukturnih finančnih kazalnikih v skladu z delom 8 Priloge III k tej smernici.
NCB zagotovijo podatke za 18 kazalnikov, določenih v delu 8 Priloge III k tej smernici, v skladu s konceptualnimi in metodološkimi pravili iz navedenega dela. Statistična načela, sprejeta za pripravljanje statistike postavk bilance stanja, so naslednja:
(i) |
podatki se agregirajo in ne konsolidirajo; in |
(ii) |
načelo rezidenčnosti sledi „pristopu države gostiteljice“; ter |
(iii) |
podatki bilance stanja se poročajo na bruto osnovi. |
(b) Popravki tokov
Podatki o popravkih tokov se poročajo v skladu s členom 3(1)(b) te smernice.
Podatki za izračun strukturnih finančnih kazalnikov o kreditnih institucijah se poročajo vsako leto do konca marca za preteklo leto. Kazalnik „Število zaposlenih v KI“ je treba zagotoviti, če je mogoče, vsako leto do konca maja za preteklo leto.
Pri popravljanju poročanih podatkov NCB uporabljajo naslednja splošna načela:
(a) |
med vsemi rednimi letnimi posredovanji podatkov se, poleg podatkov za zadnje leto, po potrebi pošljejo redni popravki za podatke preteklega leta in izredni popravki; in |
(b) |
izredni popravki, ki bistveno izboljšajo kakovost podatkov, se lahko pošljejo tudi med letom. |
Zbrani podatki zajemajo 100 % institucij, ki so opredeljene kot kreditne institucije v skladu z oddelkom I.2 dela 1 Priloge I k Uredbi ECB/2001/13. Kjer je dejansko zajetje poročanja, zaradi izvzetja malih kreditnih institucij od polnega poročanja (cutting-off the tail), manjše od 100 %, NCB izračunajo oceno celotne vrednosti v skladu s členom 3(4) te smernice, da se zagotovi 100 % zajetje.
NCB poročajo ECB kakršno koli odstopanje od zgornjih opredelitev in pravil, da se omogoči spremljanje nacionalnih praks. NCB predložijo pojasnila, v katerih pojasnijo razloge za znatne popravke.
Člen 12
Podatki za potrebe Mednarodnega denarnega sklada
Brez poseganja v zakonske obveznosti NCB v razmerju do Mednarodnega denarnega sklada (MDS) lahko NCB posredujejo MDS dodatne statistične podatke o postavkah bilanc stanja MFI preko ECB v skladu z naslednjimi tehničnimi določbami.
NCB posredujejo ECB postavke bilanc stanja MFI v skladu z delom 9 Priloge III k tej smernici v okviru mesečnega rednega posredovanja podatkov o postavkah bilance stanja. Posredovanje podatkov sovpada z rednim poročanjem ECB o podatkih glede postavk bilance stanja, ki se izvede na 15. delovni dan, ki sledi koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo, v skladu s členom 3(2) te smernice. Frekvenca in roki za pojasnjevalne postavke visoke prioritete, določene v členu 7(2) te smernice, se uporabljajo tudi za tukaj opredeljeno podatkovno vrsto.
Člen 13
Statistika listinjenja in drugih prenosov posojil MFI, prvotno odobrenih ne-MFI
NCB poročajo statistične informacije o prodajah in prenosih posojil MFI tretjim osebam v skladu z delom 10 Priloge III k tej smernici glede na njihovo razpoložljivost, vključno na podlagi najboljše ocene.
Posredovanje podatkov ECB vključuje: (i) bruto tokove, (ii) neto tokove posojil, ki so jih prvotno odobrile MFI in so bila prodana tretjim osebam, kadar podatki o bruto tokovih niso na voljo, in (iii) podatke o stanjih, kadar so na voljo, ki se poročajo v obeh primerih. Za katero koli od teh treh vrst podatkov se posojila, ki so prodana družbi, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev (DPFT), to pomeni posojila, olistinjena prek DPFT, in posojila, ki so prenesena na druge subjekte, olistinjena ali ne, poročajo posebej. Ker se posojilo šteje za prodanega sektorju ne-MFI, se s tem povezano poročanje zahteva samo, če se ne pojavlja več v bilanci stanja MFI, ki je v prvotno odobrila posojilo drugim rezidenčnim sektorjem, ali v bilancah stanja katerih koli drugih MFI.
Podatki se posredujejo na 15. delovni dan, ki sledi koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo.
Člen 14
Statistika drugih finančnih posrednikov
(a) Splošno
NCB poročajo statistične informacije o DFP v skladu z delom 11 Priloge III k tej smernici. Podatki se posredujejo ločeno za naslednje podkategorije DFP: (i) investicijski skladi (razen SDT); in (ii) posredniki z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti (PVP); in (iii) finančne družbe, ki se ukvarjajo s posojanjem (FDP); ter (iv) drugi DFP.
Podatki v zvezi z DFP se posredujejo na podlagi podatkov, ki se trenutno na voljo na nacionalni ravni. Kadar dejanski podatki niso na voljo ali jih ni mogoče obdelati, se zagotovijo nacionalne ocene. Kjer osnovni ekonomski pojav obstaja, vendar se ga statistično ne spremlja in zato ni mogoče zagotavljati nacionalnih ocen, se NCB lahko odločijo, bodisi da te časovne vrste ne poročajo bodisi da jo poročajo kot manjkajočo. Vsaka neporočana časovna vrsta se zato šteje kot „podatki obstajajo, vendar se ne zbirajo“, ECB pa lahko naredi domneve in ocene za namene priprave agregatov euroobmočja. Poročevalsko populacijo sestavljajo vse vrste DFP, rezidenčnih v sodelujočih državah članicah: institucije, ki se nahajajo na ozemlju, vključno s hčerinskimi družbami matičnih družb, ki se nahajajo zunaj tega ozemlja, in rezidenčne podružnice institucij, ki imajo svoj sedež zunaj tega območja.
Zagotovijo se naslednji ključni kazalniki in dodatne informacije:
— |
ključni kazalniki, ki jih je treba posredovati za pripravo agregatov euroobmočja: vse sodelujoče države članice posredujejo te podrobne podatke, ko so dejanski podatki na voljo. Kadar dejanski podatki niso na voljo za zahtevane razčlenitve ali za dogovorjeno frekvenco, v rokih ali časovnem obdobju, se zagotovijo ocene, če je to izvedljivo, |
— |
dodatne informacije, ki jih je treba posredovati kot „pojasnjevalne postavke“: te podatke posredujejo države, za katere so dodatne podrobnosti trenutno na voljo. |
(b) Popravki tokov
Podatki o popravkih tokov se lahko poročajo v primeru pomembnih prekinitev v stanjih ali v primeru prerazvrstitev in drugih popravkov. Zlasti se lahko podatki o popravkih tokov zagotovijo zaradi prerazvrstitev v kontekstu izvedbe okvira ESR 95.
Če se transakcije ocenijo na podlagi razlike med stanji iz dveh zaporednih obdobij, se časovna vrsta bodisi ne poroča bodisi poroča kot manjkajoča.
Podatki o popravkih tokov se poročajo v skladu s členom 3(1)(b) te smernice.
Frekvenca poročanja ECB je četrtletna. Statistični podatki o DFP se posredujejo ECB najpozneje na zadnji koledarski dan tretjega meseca, ki sledi koncu referenčnega obdobja, ali na predhodni delovni dan NCB, če zadnji koledarski dan v mesecu ni delovni dan NCB. Točni datumi posredovanja se vnaprej sporočijo NCB v obliki koledarja poročanja, ki ga ECB zagotovi do septembra vsako leto.
NCB bodo morda morale popraviti podatke, posredovane za preteklo četrtletje. Poleg tega lahko pride tudi do popravkov za podatke za zgodnejša četrtletja.
Uporabljajo se naslednja splošna načela:
(a) |
ob vseh rednih četrtletnih posredovanjih podatkov se lahko, poleg podatkov za zadnje četrtletje, pošljejo samo „redni“ popravki, tj. popravki podatkov, posredovanih za predhodno četrtletje; |
(b) |
izredni popravki se omejijo in poročajo na datume, ki so različni od datumov rednega poročanja. Manjši rutinski zgodovinski popravki podatkov se pošljejo samo letno, skupaj s posredovanjem podatkov za četrto četrtletje; in |
(c) |
izredni popravki, ki bistveno izboljšajo kakovost podatkov, se lahko pošljejo tudi med letom izven rednih ciklov izdelave. |
Računovodska pravila, ki jih DFP upoštevajo pri sestavljanju svojih računov, morajo biti v skladu z nacionalnimi predpisi, ki prenašajo Direktivo 86/635/EGS, in drugimi veljavnimi mednarodnimi standardi. Brez poseganja v veljavne računovodske prakse v državah članicah se za statistične namene vsa sredstva in vse obveznosti poročajo na bruto osnovi. Metode vrednotenja so navedene pri ustreznih kategorijah.
NCB zagotovijo ECB pojasnila v skladu z oddelkom 3 dela 11 Priloge III k tej smernici. NCB zagotovijo pojasnila za znatne popravke.
NCB prenehajo poročati statistične informacije, ki se nanašajo na statistiko investicijskih skladov v kontekstu statistike DFP, takoj ko Svet ECB, ob upoštevanju stališč Odbora za statistiko, odloči, da so razpoložljivi statistični podatki o sredstvih in obveznostih investicijskih skladov, ki se poročajo na podlagi člena 18 te smernice, dovolj kakovostni za objavo na ravni euroobmočja, in najpozneje do četrtega četrtletja 2009. NCB lahko izpeljejo statistične podatke o investicijskih skladih v skladu z delom 11 Priloge III k tej smernici iz ustreznih statističnih informacij, zbranih za namen statistike o sredstvih in obveznosti investicijskih skladov v skladu z delom 14 Priloge III k tej smernici.
Člen 15
Statistika izdaj vrednostnih papirjev
NCB poročajo statistične informacije, ki zajemajo vse izdaje vrednostnih papirjev s strani rezidentov euroobmočja v kateri koli valuti, domače in mednarodne, v skladu z delom 12 Priloge III k tej smernici.
ECB se poroča mesečno. Statistični podatki o izdajah vrednostnih papirjev se posredujejo ECB najpozneje pet tednov po koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo. ECB vnaprej sporoči NCB točne datume posredovanja v obliki koledarja poročanja.
NCB zagotovijo ECB pojasnila, kakor je določeno v oddelku 3 dela 12 Priloge III k tej smernici.
Člen 16
Statistika obrestnih mer MFI
Za namene statistike obrestnih mer MFI poročajo NCB agregirane nacionalne mesečne statistične informacije, ki se nanašajo na neporavnane zneske in nove posle, kakor je določeno v dodatkih 1 in 2 Priloge II k Uredbi ECB/2001/18.
Te statistične informacije se poročajo v skladu z letnim koledarjem, ki ga določi ECB in sporoči NCB vsako leto do konca septembra.
NCB bodo morda morale popraviti vrednosti za pretekle referenčne mesece. Lahko pride tudi do popravkov zaradi, na primer, napak, prerazvrstitev, izboljšanih postopkov poročanja itd. v zvezi s podatki pred preteklim referenčnim mesecem.
Uporabljajo se naslednja splošna načela:
(a) |
kjer NCB popravijo podatke za obdobje pred preteklim referenčnim mesecem, posredujejo ECB pojasnila; |
(b) |
NCB zagotovijo tudi pojasnila za znatne popravke; in |
(c) |
pri posredovanju popravljenih podatkov NCB upoštevajo veljavne roke za redno poročanje statističnih podatkov o obrestnih merah MFI. Izredni popravki se poročajo izven mesečnega obdobja izdelave. |
Kjer je dejansko zajetje poročanja obrestnih mer MFI, zaradi vzorčenja, manjše od 100 %, NCB izračunajo oceno celotne vrednosti predloženega obsega novih poslov, da se zagotovi 100 % zajetje.
Člen 17
Plačilna statistika
NCB poročajo statistične informacije o plačilih v skladu z delom 13 Priloge III k tej smernici. To obsega: (i) podatke o plačilnih transakcijah in strukturi, kakor je vsebovano v tabelah 4 do 9; in (ii) s tem povezane informacije o postavkah bilanc stanja MFI in kreditnih institucij ter strukturne informacije o kreditnih institucijah, kakor je vsebovano v tabelah 1 do 3.
Podatki o stanjih se poročajo za vse postavke v tabelah 1 do 4 in 7. Vsa stanja se nanašajo na podatke ob koncu obdobja, razen postavk v tabeli 2 z navedbo „povprečje za zadnje obdobje izpolnjevanja rezerv“. Bruto tokovi se poročajo za postavke v tabelah 5, 6, 8 in 9, ki obsegajo podatke o plačilnih transakcijah.
NCB poročajo zgodovinske informacije za vse postavke.
Serije podatkov se ECB poročajo letno, ne glede na frekvenco poročanja podatkov. Frekvenca poročanja podatkov je letna za vse postavke v tabelah 4 do 9. Informacije bilance stanja MFI v tabeli 1 se poročajo mesečno. Informacije bilanc stanja kreditnih institucij, vsebovane v tabelah 2 in 3, se poročajo četrtletno, razen za postavke, ki se nanašajo na stanja postavk NCB in institucij za izdajo elektronskega denarja, ki se posredujejo letno. Strukturne informacije o kreditnih institucijah, vsebovane v tabeli 3, se poročajo letno. Za tabele 1 do 3 lahko NCB, če je razpoložljivost podatkov resno omejena, posredujejo najmanjši niz podatkov, da zagotovijo pravočasno in veljavno objavo.
Najmanjši niz podatkov vključuje:
— |
mesečne podatke: eno opazovanje, ki se nanaša na stanja ob koncu decembra, |
— |
četrtletne podatke: eno opazovanje, ki se nanaša na četrto četrtletje leta, |
— |
letne podatke: eno opazovanje, ki se nanaša na stanja ob koncu decembra. |
ECB sporoči NCB za vsako leto natančne datume za posredovanje podatkov v vsakem ciklu izdelave. NCB lahko posredujejo dejanske podatke bodisi pred prvim ciklom izdelave, ob potrditvi ECB, da je pripravljena prejeti podatke, bodisi kadar koli med cikli izdelave.
Ob odsotnosti dejanskih podatkov NCB uporabijo, kjer je mogoče, ocene ali začasne podatke.
Posredovalci podatkov ali NCB lahko izvedejo popravke na podlagi ponovnih izračunov ali na podlagi ocen. NCB posredujejo popravke ECB kot del ciklov izdelave, po možnosti kot del prvega cikla izdelave.
ECB pošlje NCB pojasnila za preteklo leto v Wordovem formatu pred začetkom prvega cikla izdelave, ki se dopolnijo in/ali popravijo ter vrnejo ECB. V teh pojasnilih NCB podrobno pojasnijo odstopanja od zahtev, če je mogoče, vključno z vplivom na podatke.
Člen 18
Statistika sredstev in obveznosti investicijskih skladov
(a) Splošno
NCB poročajo statistične informacije o sredstvih in obveznostih investicijskih skladov v skladu z delom 14 Priloge III k tej smernici za vsakega od naslednjih podsektorjev: delniški skladi, obvezniški skladi, mešani skladi, nepremičninski skladi, skladi za zavarovanje vlaganj v tvegane naložbe in drugi skladi, tj. po naravi investicije, od katerih je vsak nadalje razčlenjen na odprte in zaprte skladi, tj. po vrsti investicijskega sklada. Za namen investicijskih skladov, razčlenjenih po naravi investicije, se skladi skladov (fund of funds) razvrstijo v kategorijo skladov, v katere prvenstveno investirajo.
Te zahteve zajemajo stanja ob koncu meseca in ob koncu četrtletja ter mesečne in četrtletne popravke tokov (14).
(b) Popravki tokov
NCB poročajo ECB ločene podatke o prevrednotovalnih popravkih zaradi cenovnih in tečajnih sprememb in prerazvrstitvenih popravkih, kakor je določeno v delu 14 Priloge III in v skladu s Prilogo V k tej smernici.
Finančne transakcije in s tem popravki se, kjer je mogoče, izpeljejo v skladu z ESR 95, kar se imenuje „metoda ESR 95“. NCB lahko odstopajo od ESR 95 zaradi različnih nacionalnih praks v skladu z Uredbo ECB/2007/8. Kadar so na voljo informacije o stanjih po posameznih vrednostnih papirjih, se lahko prevrednotovalni popravki izpeljejo v skladu skupno metodo Eurosistema, tj. metoda izpeljave tokov, navedena v Prilogi V k tej smernici.
(c) Prinosniške delnice
Če so podatki o prinosniških delnicah, ki jih investicijski skladi, MFI in/ali DFP, ki niso investicijski skladi, poročajo v skladu s Prilogo I k Uredbi ECB/2007/8, nepopolni ali še niso na voljo, NCB zagotovijo podatke o prinosniških delnicah na podlagi najboljše ocene glede na geografsko in sektorsko razčlenitev v tabeli 1 v delu 14 Priloge III k tej smernici.
(d) Pojasnjevalne postavke
Kolikor so podatki na voljo, vključno na podlagi najboljše ocene, NCB mesečno poročajo nadaljnje statistične informacije v skladu s tabelo 3 v delu 14 Priloge III k tej smernici.
NCB poročajo ECB mesečne podatke o stanjih investicijskih skladov, prevrednotovalnih popravkih in prerazvrstitvenih popravkih do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo. Enak rok se uporablja za poročanje pojasnjevalnih postavk.
NCB poročajo ECB četrtletne podatke o stanjih investicijskih skladov, prevrednotovalnih popravkih in prerazvrstitvenih popravkih do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo.
Za popravke mesečnih in četrtletnih podatkov veljajo naslednja splošna pravila:
(a) |
popravki se izvedejo tako, da so mesečni in četrtletni podatki med seboj skladni; |
(b) |
med rednimi obdobji izdelave, tj. od 28. delovnega dne, ki sledi koncu referenčnega meseca/četrtletja, do dneva, ko se podatki pošljejo nazaj NCB, lahko NCB popravijo podatke, ki se nanašajo na preteklo referenčno četrtletje, na dva meseca pred tem četrtletjem ter na mesece, ki sledijo preteklemu referenčnemu četrtletju. |
(c) |
izven rednih obdobij izdelave lahko NCB popravijo tudi podatke, ki se nanašajo na referenčna obdobja pred dvema mesecema pred preteklim referenčnim četrtletjem, med drugim v primeru napak, prerazvrstitev ali izboljšanih postopkov poročanja. |
Za zagotovitev kakovosti statistike investicijskih skladov euroobmočja in kadar NCB odobrijo odstopanja najmanjšim investicijskim skladom v skladu s členom 3(1) Uredbe ECB/2007/8, NCB pri pripravi mesečnih in četrtletnih sredstev in obveznosti investicijskih skladov, ki se poročajo ECB, za te investicijske sklade izračunajo oceno celotne vrednosti do 100 % zajetja, tako za stanja kot za prevrednotovalne popravke.
NCB lahko same izberejo postopek za izračun ocene celotne vrednosti do 100 % zajetja, pod pogojem, da izpolnjuje naslednje minimalne standarde:
(a) |
za podatke manjkajočih razčlenitev se ocene izpeljejo z uporabo razmerij, ki temeljijo na ustreznem podsektorju investicijskih skladov, npr. če odprti obvezniški sklad spada na rep in se zberejo samo izdane delnice/enote investicijskih skladov, se manjkajoče razčlenitve izpeljejo z uporabo strukture kategorij odprtih obvezniških skladov; |
(b) |
noben podsektor investicijskih skladov (npr. odprti nepremičninski skladi, zaprti nepremičninski skladi itd.) ni popolnoma izključen. |
V skladu s členom 3(2) Uredbe ECB/2007/8 se lahko odstopanja odobrijo investicijskih skladom, ki zaradi nacionalnih računovodskih pravil svoja sredstva vrednotijo z manjšo frekvenco od četrtletne. Ne glede na taka odstopanja mesečni in četrtletni podatki o investicijskih skladih, ki jih NCB poročajo ECB, vedno vključujejo podatke, ki se nanašajo na te investicijske sklade.
Pri uporabi združenega pristopa, opredeljenega v Prilogi I k Uredbi ECB/2007/8, NCB izpeljejo agregirana četrtletna sredstva in obveznosti podsektorjev investicijskih skladov v skladu z tabelo 1 v delu 14 Priloge III k tej smernici, kot sledi:
(a) |
za vrednostne papirje z javno dostopnimi identifikacijskimi kodami NCB priredijo informacije, zagotovljene na podlagi posameznih vrednostih papirjev, informacijam, ki so izpeljane iz CSDB ali primerljivih nacionalnih baz vrednostnih papirjev. Tako prirejene informacije po posameznih vrednostnih papirjih se uporabijo za pripravo vrednosti sredstev in obveznosti v eurih in za izpeljavo potrebnih razčlenitev za vsak posamezni vrednosti papir investicijskega sklada. Če identifikacijskih kod vrednostnih papirjev ni mogoče najti v CSDB ali primerljivih nacionalnih bazah vrednostnih papirjev ali če informacije, potrebne za pripravo sredstev in obveznosti v skladu s tabelo 1 v delu 14 Priloge III k tej smernici, niso na voljo v CSDB ali primerljivih nacionalnih bazah vrednostnih papirjev, NCB oceni manjkajoče podatke. NCB lahko tudi zberejo informacije o vrednostnih papirjih brez javno dostopnih identifikacijskih kod po posameznih vrednostnih papirjih z uporabo internih identifikacijskih kod vrednostnih papirjev NCB. |
(b) |
NCB agregirajo podatke o vrednostnih papirjih, izpeljane pod (a), in jih dodajo informacijam, ki se poročajo za vrednostne papirje brez javno dostopnih identifikacijskih kod, da se izdelajo agregati za: (i) vrednostne papirje razen delnic, razčlenjene po zapadlosti, valuti in nasprotni stranki; in (ii) delnice in drug lastniški kapital, razčlenjen po instrumentu in nasprotni stranki; ter (iii) vse izdane delnice/enote investicijskega sklada. |
(c) |
NCB izpeljejo zahtevane statistične informacije o sredstvih in obveznostih investicijskih skladov z dodajanjem podatkov o vrednostnih papirjih, izpeljanih pod (b), ter sredstev in obveznosti, ki niso vrednostni papirji, zbranih od posameznih rezidenčnih investicijskih skladov; |
(d) |
NCB agregirajo sredstva in obveznosti vseh investicijskih skladov, ki so rezidenti države članice in spadajo v isti podsektor. |
Zgoraj navedeno se uporablja tudi, kadar NCB mesečno zbirajo podatke o sredstvih in obveznostih investicijskih skladov v skladu s členom 6(3) Uredbe ECB/2007/8.
V skladu s členom 6(1)(b) Uredbe ECB/2007/8 NCB mesečno zbirajo podatke o izdanih delnicah/enotah investicijskih skladov. Za referenčne mesece, ki niso meseci ob koncu četrtletja, NCB ocenijo mesečne podatke o sredstvih in obveznostih investicijskih skladov, razen o izdanih delnicah/enotah investicijskih skladov, na podlagi zbranih mesečnih in četrtletnih podatkov, razen če se podatki zbirajo mesečno, kakor je določeno v členu 6(3) Uredbe ECB/2007/8.
Kjer je mogoče, NCB izvedejo ocene na ravni posameznega sklada. Alternativno lahko NCB izvedejo ocene po podsektorju investicijskih skladov ali zahtevajo od ECB, da izvede ocene. V slednjem primeru lahko ECB zahteva dodatne informacije, kot so podatki po posameznih skladih ali podatki po posameznih vrednostnih papirjih.
Pravila vrednotenja in/ali računovodska pravila iz Uredbe ECB/2007/8 veljajo tudi, kadar NCB poročajo ECB podatke o investicijskih skladih. Vendar se za postavke, za katere veljajo obračunane obresti, uporabljajo naslednja pravila:
(a) |
„vrednostni papirji razen delnic“ vključujejo obračunane obresti; |
(b) |
„terjatve iz naslova vlog in posojil“ in „prejete vloge in posojila“ izključujejo obračunane obresti, ki so zabeležene v postavki preostala sredstva/obveznosti. |
NCB predložijo pojasnila, v katerih pojasnijo razloge za znatne popravke. Poleg tega NCB zagotovijo ECB pojasnila v zvezi s prerazvrstitvenimi popravki. NCB zagotovijo tudi pojasnila v zvezi s popravki, navedenimi v členu 18(3)(c) te smernice.
V skladu s členom 5(3) Uredbe ECB/2007/8 lahko NCB investicijskim skladom omogočijo, da poročajo svoja sredstva in obveznosti kot skupina, pod pogojem, da to vodi do rezultatov, ki so podobni kot pri poročanju po posameznih skladih. Investicijski skladi, ki poročajo kot skupina, spadajo v isti podsektor; na primer, zaprti nepremičninski skladi ali odprti nepremičninski skladi.
NCB letno zagotovijo ECB bodisi: (i) kazalnike, ki izkazujejo zajetje in kakovost zadevnega sklopa vrednostnih papirjev v CSDB v skladu s Priročnikom CSDB o postopkih, bodisi (ii) zadevne informacije, potrebne za izpeljavo kazalnikov zajetja in kakovosti.
NCB, ki se opirajo na nacionalne baze vrednostnih papirjev, enkrat na leto zagotovijo ECB agregirane rezultate, ki zajemajo eno četrtletje in najmanj dva statistično pomembna podsektorja investicijskih skladov. Ti agregirani rezultati se ne smejo razlikovati za več kakor 5 % od tistih rezultatov, ki bi se pridobili z uporabo CSDB. To velja za informacije, ki jih investicijski skladi ne poročajo.
Zgornje informacije se posredujejo ECB vsako leto do konca februarja, pri čemer so referenca podatki ob koncu decembra prejšnjega leta.
Člen 19
Seznam MFI za statistične namene
Spremenljivke, zbrane za vzpostavitev in vzdrževanje seznama MFI za statistične namene, ki je predviden v členu 3 Uredbe ECB/2001/13, so določene v delu 1 Priloge VI k tej smernici.
NCB poročajo posodobitve spremenljivk, določenih v delu 1 Priloge VI k tej smernici, bodisi ko nastanejo spremembe v sektorju MFI bodisi ko nastanejo spremembe v atributih obstoječih MFI. Spremembe v sektorju MFI nastanejo, ko institucija vstopi v sektor MFI (tj. v primerih ustanovitve MFI zaradi združitve, ustanovitve novih pravnih subjektov zaradi delitve obstoječe MFI, ustanovitve nove MFI ali spremembe v statusu prejšnje ne-MFI, ki postane MFI) ali ko obstoječa MFI izstopi iz sektorja MFI (tj. v primerih udeležbe MFI pri združitvi, nakupa MFI s strani druge institucije, delitve MFI v ločene pravne subjekte, spremembe v statusu MFI, ki postane ne-MFI, ali likvidacije MFI).
Pri poročanju nove institucije ali institucije, ki se spremeni, NCB izpolnijo vse obvezne spremenljivke. Pri poročanju o instituciji, ki izstopa iz sektorja MFI in ni del združitve, NCB poročajo najmanj naslednje informacije: vrsto zahteve, tj. izbris, in identifikacijsko kodo MFI, tj. spremenljivka „mfi_id“.
NCB identifikacijskih kod izbrisanih MFI ne dodelijo ponovno novim MFI. V primeru, da je to neizogibno, NCB istočasno predložijo ECB pisno pojasnilo (z uporabo „object_request“ vrste „mfi_req_realloc“).
Pri poročanju posodobitev lahko NCB uporabijo svoj nacionalni nabor znakov, pod pogojem, da uporabijo latinico. NCB uporabijo Unicode, da se pri prejemanju informacij od ECB preko Sistema za izmenjavo podatkov RIAD (Register of Institutions and Assets Database) pravilno prikažejo vsi nabori posebnih znakov.
NCB pred posredovanjem posodobitev ECB izvedejo preverjanja iz oddelkov 1 do 10 dela 2 Priloge VI k tej smernici.
NCB posredujejo ECB, kjer je mogoče, posodobitve spremenljivk, določenih v delu 1 Priloge VI k tej smernici, takoj po nastanku sprememb v sektorju MFI ali v atributih obstoječih MFI.
Če to ni mogoče, NCB zagotovijo pisno pojasnilo za zamik med nastankom dogodka in njegovim poročanjem ECB.
NCB posredujejo posodobitve v XML formatu preko Sistema za izmenjavo podatkov RIAD, v skladu z dokumentom „Exchange Specification for the RIAD Data Exchange System“ (Specifikacije izmenjave za Sistem za izmenjavo podatkov RIAD). V primeru izpada Sistema za izmenjavo podatkov RIAD se posodobitve posredujejo v XML formatu preko Cebamail računa N13. V primeru, da sistem Cebamail ne deluje za posredovanje datotek s posodobitvami ali popravki MFI, NCB posredujejo te datoteke po elektronski pošti z uporabo XML formata na naslednji naslov: birs@ecb.int.
Pri uporabi postopkov ročnega vnosa morajo NCB imeti na razpolago ustrezen niz kontrol, da se čim bolj zmanjšajo operativne napake in zagotovita točnost in skladnost posodobitev MFI, ki se poročajo preko Sistema za izmenjavo podatkov RIAD.
Po prejemu posodobitev ECB nemudoma izvede preverjanja iz oddelkov 1 do 11 dela 2 Priloge VI k tej smernici.
ECB nemudoma pošlje nazaj NCB: (i) potrditev prejema, ki vsebuje povzetek informacij o posodobitvah MFI, ki so bile obdelane in uspešno vnesene v podatkovni niz MFI; in/ali (ii) potrditev napake, ki vsebuje podrobne informacije o posodobitvah MFI in preverjanjih, ki niso bila uspešna. V skladu z oddelki 1 do 11 dela 2 Priloge VI k tej smernici ECB obdela, v celoti ali delno, nepopolne, nepravilne ali manjkajoče zahteve za posodobitev ali jih zavrne.
Po prejemu potrditve napake NCB sprejmejo takojšnje ukrepe, da posredujejo popravljene informacije. Če so pravilne informacije odvisne od posodobitev, ki jih pošljejo druge NCB tekom zadnjega meseca in tako niso na voljo na spletni strani ECB, se NCB obrnejo na ECB preko Cebamail računa N13, skupaj s podrobnim opisom zahtevanih informacij.
ECB naredi posnetek vseh sprememb, vključenih na seznam MFI, vsak delovni dan ECB ob 17.00 po srednjeevropskem času in ga pošlje vsem NCB. Objava vsebuje vse podrobnosti o vsaki od naslednjih sprememb, ki jih poročajo NCB: (i) nove MFI; (ii) posodobljene MFI; (iii) izbrisane MFI; (iv) ponovna dodelitev identifikacijskih kod MFI; (v) sprememba identifikacijskih kod MFI; in (vi) sprememba identifikacijskih kod MFI, ki vključuje ponovno dodelitev.
ECB vsak delovni dan ob 17.00 po srednjeevropskem času naredi kopijo podatkovnega niza MFI in jo objavi na spletni strani ECB. Prikažejo se vsi zapisi MFI, ne glede na to, ali so neskladni z zapisi primernih nasprotnih strank za operacije denarne politike (MPEC).
ECB na zadnji delovni dan ECB vsakega koledarskega meseca ob 17.00 po srednjeevropskem času naredi kopijo podatkovnega niza MFI skupaj z eno spremenljivko iz podatkovnega niza MPEC, tj. spremenljivka „rezerve“, ki izkazuje, ali je kreditna institucija, rezidenčna v euroobmočju, obveznik za obvezne rezerve. Ta kopija ne vključuje neskladnih zapisov MFI-MPEC, tj. če je kreditna institucija euroobmočja navedena v podatkovnem nizu MFI, ne pa tudi v podatkovnem nizu MPEC, in obratno. ECB objavi seznam MFI in institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve, dan po izdelavi kopije. Če je kopija narejena ob 17.00 po srednjeevropskem času v petek, ECB objavi posodobljene informacije ob 12. po srednjeevropskem času v soboto.
ECB istočasno z objavo seznama MFI in institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve, na njeni spletni strani pošlje seznam NCB preko Sistema za izmenjavo podatkov RIAD.
Člen 20
Seznam investicijskih skladov za statistične namene
Spremenljivke, zbrane za vzpostavitev in vzdrževanje seznama investicijskih skladov za statistične namene, ki je predviden v členu 4 Uredbe ECB/2007/8, so določene v Prilogi VII k tej smernici.
NCB poročajo posodobitve spremenljivk, določenih v delu 1 Priloge VII k tej smernici, bodisi ko nastanejo spremembe v sektorju investicijskih skladov bodisi ko nastanejo spremembe v atributih obstoječih investicijskih skladov. Spremembe v sektorju investicijskih skladov nastanejo, ko institucija vstopi v sektor investicijskih skladov ali ko obstoječi investicijski sklad izstopi iz sektorja investicijskih skladov.
NCB izpeljejo posodobitve s primerjanjem njihovih nacionalnih seznamov investicijskih skladov na koncu dveh zaporednih koncev četrtletij, to pomeni, da ne smejo upoštevati gibanj znotraj četrtletja.
Pri poročanju nove institucije ali institucije, ki se spremeni, NCB izpolnijo vse obvezne spremenljivke.
Pri poročanju institucije, ki izstopa iz sektorja investicijskih skladov, NCB poročajo najmanj naslednje informacije: vrsto zahteve, tj. izbris, in identifikacijsko kodo investicijskega sklada, tj. spremenljivko „if_id“.
NCB enkrat na leto in nanašajoč se na referenčni datum 31. december posredujejo XML datoteko, posebej za poročanje čiste vrednosti sredstev (NAV) na investicijski sklad. To pomeni, da se NAV zagotovi ločeno od sprememb drugih atributov investicijskih skladov. Za vse investicijske sklade se zagotovijo naslednje informacije: vrsta zahteve, tj. if_req_nav, enoznačna identifikacijska koda investicijskega sklada, znesek NAV in veljavni datum NAV.
Za vsak dani referenčni datum se informacije o vseh novih investicijskih skladih ali spremembah identifikacijskih kod obstoječih investicijskih skladov posredujejo najprej ECB in pred posredovanjem informacij o NAV.
Kadar je mogoče, NCB identifikacijskih kod izbrisanih investicijskih skladov ne dodelijo ponovno novim investicijskim skladom. Če je to neizogibno, NCB predložijo ECB pisno pojasnilo preko Cebamail računa N13 in istočasno z vpisom investicijskega sklada (z uporabo „object_request“ vrste „if_req_realloc“).
Pri poročanju posodobitev lahko NCB uporabijo svoj nacionalni nabor znakov, pod pogojem, da uporabijo latinico. NCB uporabijo Unicode, da se pri prejemanju informacij od ECB preko Sistema za izmenjavo podatkov RIAD pravilno prikažejo vsi nabori posebnih znakov.
NCB pred posredovanjem posodobitev ECB izvedejo preverjanja iz dela 3 Priloge VII k tej smernici.
NCB najmanj četrtletno posredujejo ECB posodobitve spremenljivk, določenih v delu 1 Priloge VII k tej smernici, z rokom dveh mesecev po referenčnem datumu. Vendar pa se spremenljivka NAV letno posodobi za vse investicijske sklade, z zakasnitvijo največ dveh mesecev po referenčnem datumu konec decembra.
NCB posreduje posodobitve v XML datotečnem formatu preko transmisijskega kanala ESCB-Net v skladu z navodilom iz dokumenta „Exchange Specification for RIAD Data Exchange System“. ECB bo nato obdelala podatke prek Sistema za izmenjavo podatkov RIAD. V primeru izpada ESCB-Net in/ali Sistema za izmenjavo podatkov RIAD se posodobitve posredujejo v XML formatu preko Cebamail računa N13. V primeru, da sistem Cebamail ne deluje za posredovanje datotek s posodobitvami ali popravki investicijskih skladov, NCB posredujejo te datoteke po elektronski pošti z uporabo XML formata na naslednji naslov: birs@ecb.int.
Pri uporabi postopkov ročnega vnosa morajo NCB imeti na razpolago ustrezen niz kontrol, da se čim bolj zmanjšajo operativne napake in zagotovita točnost in skladnost posodobitev investicijskih skladov, ki se poročajo preko Sistema za izmenjavo podatkov RIAD.
Po prejemu posodobitev ECB nemudoma izvede preverjanja iz dela 3 Priloge VII k tej smernici.
ECB nemudoma pošlje nazaj NCB: (i) potrditev prejema, ki vsebuje povzetek informacij o posodobitvah investicijskih skladov, ki so bile obdelane in uspešno vnesene v podatkovni niz investicijskih skladov; in/ali (ii) potrditev napake, ki vsebuje podrobne informacije o posodobitvah investicijskih skladov in preverjanjih, ki niso bila uspešna. V skladu z delom 3 Priloge VII k tej smernici ECB obdela, v celoti ali delno, nepopolne, nepravilne ali manjkajoče zahteve za posodobitev ali jih zavrne.
Po prejemu potrditve napake NCB sprejmejo takojšnje ukrepe, da posredujejo popravljene informacije. Če takojšnji ukrepi niso izvedljivi, imajo NCB po predpisanem roku za poročanje na voljo največ štiri delovne dni, tj. do 17.59 po srednjeevropskem času na četrti delovni dan, da poročajo popravljene informacije.
ECB naredi kopijo podatkovnega niza investicijskih skladov, brez vrednosti, ki so označene kot zaupne, in brez spremenljivke „NAV“, ob 18.00 po srednjeevropskem času na četrti delovni dan, ki sledi predpisanemu datumu za posredovanje posodobitev. Posodobljene informacije so na voljo naslednji dan do 12.00 po srednjeevropskem času. Če je kopija narejena ob 18.00 po srednjeevropskem času v petek, ECB objavi posodobljene informacije ob 12.00 po srednjeevropskem času v soboto.
ECB ne objavi vrednosti, ki so bile označene kot zaupne.
ECB ne objavi „NAV“ na investicijski sklad. Namesto tega ECB, na podlagi „NAV“, vzpostavi vrsto velikostnih razredov in ustrezni velikostni razred na investicijski sklad.
ECB istočasno z objavo seznama investicijskih skladov na svoji spletni strani pošlje seznam NCB prek Sistema za izmenjavo podatkov RIAD.
Člen 21
Preverjanje
Brez poseganja v pravice ECB glede preverjanja, določene v Uredbi (ES) št. 2533/98 in Uredbi ECB/2001/13, NCB spremljajo in zagotavljajo kakovost in zanesljivost statističnih informacij, ki so dane na voljo ECB.
Člen 22
Standardi za posredovanje
Za elektronsko posredovanje statističnih informacij, ki jih zahteva ECB, NCB uporabljajo ESCB-Net, ki ga zagotavlja ESCB. Format statističnega sporočila za to elektronsko izmenjavo statističnih informacij je standardni format, dogovorjen v Odboru za statistiko. Ta zahteva ne preprečuje uporabe katerih koli drugih sredstev posredovanja statističnih informacij kot rezervnih rešitev ob predhodnem soglasju ECB.
Člen 23
Poenostavljen postopek spreminjanja
Izvršilni odbor ECB lahko ob upoštevanju mnenja Odbora za statistiko izvede kakršne koli tehnične spremembe prilog k tej smernici, ki ne spremenijo osnovnega konceptualnega okvira in ne vplivajo na breme poročanja poročevalskih enot v državah članicah.
Člen 24
Objava
NCB ne objavijo nacionalnih prispevkov k mesečnim denarnim agregatom euroobmočja, dokler ECB ne objavi teh agregatov. Kadar NCB objavijo take podatke, morajo biti enaki podatkom, ki prispevajo k nazadnje objavljenim agregatom euroobmočja. Kadar NCB navajajo agregate euroobmočja, ki jih objavi ECB, jim morajo navajati točno.
Člen 25
Razveljavitev
Smernica ECB/2003/2 se s to smernico razveljavi.
Člen 26
Začetek veljavnosti
Ta smernica začne veljati tretji dan po dnevu uveljavitve Uredbe ECB/2007/8.
Člen 27
Naslovniki
Ta smernica se uporablja za vse centralne banke Eurosistema.
V Frankfurtu na Majni, 1. avgusta 2007
Za Svet ECB
Predsednik ECB
Jean-Claude TRICHET
(1) UL L 333, 17.12.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo ECB/2006/20 (UL L 2, 5.1.2007, str. 3).
(2) UL L 250, 2.10.2003, str. 10.
(3) UL L 10, 12.1.2002, str. 24. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo ECB/2004/21 (UL L 371, 18.12.2004, str. 42).
(4) UL L 211, 11.8.2007, str. 8.
(5) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.
(6) UL L 372, 31.12.1986, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 224, 16.8.2006, str. 1).
(7) UL L 58, 3.3.2003, str. 1.
(8) UL L 310, 30.11.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1267/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 180, 18.7.2003, str. 1).
(9) Bilanca stanja se načeloma pripravi po stanju na zadnji koledarski dan v mesecu/četrtletju brez upoštevanja lokalnih praznikov. V mnogih primerih, kjer to ni mogoče, se bilanca stanja pripravi na koncu zadnjega delovnega dne v skladu z nacionalnimi tržnimi ali računovodskimi pravili.
(10) T.j. transakcije.
(11) T.j. vključitev ali izključitev MFI, če je bil posel prenesen v sektor MFI ali iz tega sektorja.
(12) T.j. združitve in pridobitve.
(13) Evropski monetarni inštitut, Money and Banking Statistics Compilation Guide – Guidance provided to NCBs for the compilation of money and banking statistics for submission to the ECB (Priročnik za pripravo denarne in bančne statistike – Navodila NCB za pripravo denarne in bančne statistike za posredovanje ECB), dostopno na www.ecb.int.
(14) Sredstva in obveznosti se načeloma pripravijo na zadnji koledarski dan v mesecu ali četrtletju brez upoštevanja lokalnih praznikov. Vendar v mnogih primerih to ne bo mogoče, zato se bodo sredstva in obveznosti pripravila na koncu zadnjega delovnega dne v skladu z nacionalnimi tržnimi ali računovodskimi pravili.
PRILOGA I
PREMOSTITVENE TABELE
Premostitvene tabele določajo natančno zvezo med postavkami bilance stanja in postavkami, ki jih je treba poročati za statistične namene.
Leva stran premostitvenih table vsebuje za vsako polje tabel 1, 2, 3 in 4 v Prilogi I k Uredbi ECB/2001/13, številko postavke, opis in razčlenitev; desna stran premostitvenih tabel vsebuje za vsako računovodsko postavko številko postavke, opis in zahtevano razčlenitev. Nekatere postavke bilance stanja iz Uredbe ECB/2001/13 se ne uporabljajo za bilance stanja ECB/NCB (označene so z „n/a“).
PREMOSTITVENA TABELA
(Mesečni podatki)
Premostitvena tabela. Ujemanje po posameznih postavkah |
||||||||||||||
OBVEZNOSTI |
||||||||||||||
Stanja |
||||||||||||||
Uredba ECB/2001/13 – Priloga 1 – Tabela 1 |
Format računovodske bilance stanja |
|||||||||||||
Postavka |
Opis |
Razčlenitev |
Postavka |
Opis |
Nadaljnja razčlenitev |
|||||||||
Rezidenčnost |
Sektor |
Podsektor |
Zapadlost |
Rezidenčnost |
Vrsta |
Valuta |
Sektor |
Podsektor |
Zapadlost |
|||||
8 |
Gotovina v obtoku |
|
|
|
|
|
1 |
Bankovci v obtoku |
|
|
|
|
|
|
9 |
Vloge (vse valute) |
Domače |
MFI |
|
|
|
2,1 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – tekoči računi (vključno s sistemom obveznih rezerv) |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – odprta ponudba mejnega depozita |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2,3 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – vezane vloge |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2,4 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – povratne operacije finega uravnavanja |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2,5 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – vloge, povezane s pozivi h kritju |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3 |
Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
10,1 |
Obveznosti znotraj Eurosistema – obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv (samo bilanca stanja ECB) |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
10,2 |
Obveznosti znotraj Eurosistema – obveznosti, povezane z zadolžnicami, ki krijejo izdajo dolžniških certifikatov ECB (samo bilanca stanja ECB) |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
10,4 |
Obveznosti znotraj Eurosistema – druge obveznosti znotraj Eurosistema |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Vloge |
Vse valute |
MFI |
|
|
9 |
Vloge (vse valute) |
Domače |
Ne-MFI |
Država |
Centralna država |
|
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Domače |
|
|
Ne-MFI |
Centralna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
|
Ne-MFI |
Centralna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Vloge |
Vse valute |
Ne-MFI |
Centralna država |
|
9 |
Vloge (vse valute) |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
|
|
|
2,1 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – tekoči računi (vključno s sistemom obveznih rezerv) |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – odprta ponudba mejnega depozita |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2,3 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – vezane vloge |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2,4 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – povratne operacije finega uravnavanja |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2,5 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – vloge, povezane s pozivi h kritju |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3 |
Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
10,1 |
Obveznosti znotraj Eurosistema – obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv (samo bilanca stanja ECB) |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
10,2 |
Obveznosti znotraj Eurosistema – obveznosti, povezane z zadolžnicami, ki krijejo izdajo dolžniških certifikatov ECB (samo bilanca stanja ECB) |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
10,4 |
Obveznosti znotraj Eurosistema – druge obveznosti znotraj Eurosistema |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Vloge |
Vse valute |
MFI |
|
|
9 |
Vloge (vse valute) |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Centralna država |
|
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
Ne-MFI |
Centralna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
Ne-MFI |
Centralna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Vloge |
Vse valute |
Ne-MFI |
Centralna država |
|
9 |
Vloge (vse valute) |
Ostali svet |
|
|
|
|
6 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
8,2 |
Obveznosti, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Ostali svet |
Vloge |
Vse valute |
|
|
|
9 |
Vloge (vse valute) |
Ostali svet |
|
|
|
Po zapadlosti (dva razreda) |
6 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih |
|
|
|
|
|
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
|
|
|
|
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
8,2 |
Obveznosti, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
|
|
|
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Ostali svet |
Vloge |
Vse valute |
|
|
Po zapadlosti (2 razreda) |
9e |
Vloge (euro) |
Domače |
MFI |
|
|
|
2,1 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – tekoči računi (vključno s sistemom obveznih rezerv) |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – odprta ponudba mejnega depozita |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2,3 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – vezane vloge |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2,4 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – povratne operacije finega uravnavanja |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2,5 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – vloge, povezane s pozivi h kritju |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3 |
Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
10,1 |
Obveznosti znotraj Eurosistema – obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv (samo bilanca stanja ECB) |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
10,2 |
Obveznosti znotraj Eurosistema – obveznosti, povezane z zadolžnicami, ki krijejo izdajo dolžniških certifikatov ECB (samo bilanca stanja ECB) |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
10,4 |
Obveznosti znotraj Eurosistema – druge obveznosti znotraj Eurosistema |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznostiž |
Domače |
Vloge |
Euro |
|
|
|
9e |
Vloge (euro) |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
|
|
|
2,1 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – tekoči računi (vključno s sistemom obveznih rezerv) |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – odprta ponudba mejnega depozita |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2,3 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – vezane vloge |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2,4 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – povratne operacije finega uravnavanja |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2,5 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – vloge, povezane s pozivi h kritju |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
3 |
Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
10,1 |
Obveznosti znotraj Eurosistema – obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv (samo bilanca stanja ECB) |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
10,2 |
Obveznosti znotraj Eurosistema – obveznosti, povezane z zadolžnicami, ki krijejo izdajo dolžniških certifikatov ECB (samo bilanca stanja ECB) |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
10,4 |
Obveznosti znotraj Eurosistema – druge obveznosti znotraj Eurosistema |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Vloge |
Euro |
MFI |
|
|
9.1e |
Čez noč |
Domače |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
|
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Domače |
Čez noč |
|
|
Drugi sektorji države |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
Euro |
Ne-MFI |
Drugi sektorji države |
|
9.1e |
Čez noč |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja – druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
Euro |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
9.1e |
Čez noč |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
|
|
Drugi finančni posredniki |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
Euro |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
9.1e |
Čez noč |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
|
|
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
Euro |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
9.1e |
Čez noč |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
|
|
Nefinančne družbe |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
Euro |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
9.1e |
Čez noč |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
|
|
Gospodinjstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
Euro |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
|
9.1e |
Čez noč |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
|
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
|
|
Drugi sektorji države |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
Euro |
Ne-MFI |
Drugi sektorji države |
|
9.1e |
Čez noč |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
Euro |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
9.1e |
Čez noč |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
|
|
Drugi finančni posredniki |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
Euro |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
9.1e |
Čez noč |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
|
|
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
Euro |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
9.1e |
Čez noč |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
|
|
Nefinančne družbe |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
Euro |
Ne-MFI |
Nefinančne družbe |
|
9.1e |
Čez noč |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
|
|
Gospodinjstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
Euro |
Ne-MFI |
Gospodinjstva |
|
9.2e |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Domače |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Po zapadlosti (3 razredi) |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
Ne-MFI |
Drugi sektorji države |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Euro |
Ne-MFI |
Drugi sektorji države |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2e |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih -druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Euro |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2e |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (3 razredi) |
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Euro |
Ne-MFI |
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2e |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (3 razredi) |
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Euro |
Ne-MFI |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2e |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (3 razredi) |
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Euro |
Ne-MFI |
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2e |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Po zapadlosti (3 razredi) |
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Gospodinjstva |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Euro |
Ne-MFI |
Gospodinjstva |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2e |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Po zapadlosti (3 razredi) |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Drugi sektorji države |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Euro |
Ne-MFI |
Drugi sektorji države |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2e |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Euro |
|
Drugi rezidenti |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2e |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (3 razredi) |
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Euro |
Ne-MFI |
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2e |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (3 razredi) |
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Euro |
Ne-MFI |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2e |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (3 razredi) |
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Euro |
Ne-MFI |
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2e |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Po zapadlosti (3 razredi) |
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Gospodinjstva |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Euro |
Ne-MFI |
Gospodinjstva |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.3e |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Domače |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3e |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3e |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3e |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3e |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3e |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3e |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3e |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3e |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3e |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3e |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3e |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.4e |
Repo posli |
Domače |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
|
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Domače |
Repo posli |
|
|
Drugi sektorji države |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Repo posli |
Euro |
Ne-MFI |
Drugi sektorji države |
|
9.4e |
Repo posli |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Domače |
Repo posli |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Repo posli |
Euro |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
9.4e |
Repo posli |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Domače |
Repo posli |
|
|
Drugi finančni posredniki |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Repo posli |
|
Ne-MFI |
Drugi finančni posredniki |
|
9.4e |
Repo posli |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Domače |
Repo posli |
|
|
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Repo posli |
|
Ne-MFI |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
9.4e |
Repo posli |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Domače |
Repo posli |
|
|
Nefinančne družbe |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Repo posli |
Euro |
Ne-MFI |
Nefinančne družbe |
|
9.4e |
Repo posli |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Domače |
Repo posli |
|
|
Gospodinjstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Repo posli |
Euro |
Ne-MFI |
Gospodinjstva |
|
9.4e |
Repo posli |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
|
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
|
Drugi sektorji države |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
Euro |
Ne-MFI |
Drugi sektorji države |
|
9.4e |
Repo posli |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
Euro |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
9.4e |
Repo posli |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
|
Drugi finančni posredniki |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
Euro |
Ne-MFI |
Drugi finančni posredniki |
|
9.4e |
Repo posli |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
|
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
Euro |
Ne-MFI |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
9.4e |
Repo posli |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
|
Nefinančne družbe |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
Euro |
Ne-MFI |
Nefinančne družbe |
|
9.4e |
Repo posli |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
|
Gospodinjstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
Euro |
Ne-MFI |
Gospodinjstva |
|
9.1x |
Čez noč |
Domače |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Čez noč |
|
|
Drugi sektorji države |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Drugi sektorji države |
|
9.1x |
Čez noč |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Čez noč |
|
|
Drugi rezidenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
Euro |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
9.1x |
Čez noč |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Čez noč |
|
|
Drugi finančni posredniki |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
Euro |
Ne-MFI |
Drugi finančni posredniki |
|
9.1x |
Čez noč |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Čez noč |
|
|
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
Euro |
Ne-MFI |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
9.1x |
Čez noč |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Čez noč |
|
|
Nefinančne družbe |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Nefinančne družbe |
|
9.1x |
Čez noč |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Čez noč |
|
|
Gospodinjstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Gospodinjstva |
|
9.1x |
Čez noč |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
|
|
Drugi sektorji države |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Drugi sektorji države |
|
9.1x |
Čez noč |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
|
|
Drugi rezidenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
9.1x |
Čez noč |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
|
|
Drugi finančni posredniki |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Drugi finančni posredniki |
|
9.1x |
Čez noč |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
|
|
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
9.1x |
Čez noč |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
|
|
Nefinančne družbe |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Nefinančne družbe |
|
9.1x |
Čez noč |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
|
|
Gospodinjstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Gospodinjstva |
|
9.2x |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Domače |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Po zapadlosti (3 razredi) |
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Drugi sektorji države |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Drugi sektorji države |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2x |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Drugi rezidenti |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2x |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (3 razredi) |
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2x |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (3 razredi) |
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2x |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (3 razredi) |
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2x |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Po zapadlosti (3 razredi) |
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Gospodinjstva |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Gospodinjstva |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2x |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Po zapadlosti (3 razredi) |
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Drugi sektorji države |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Drugi sektorji države |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2x |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Drugi rezidenti |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2x |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (3 razredi) |
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2x |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (3 razredi) |
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2x |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (3 razredi) |
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.2x |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Po zapadlosti (3 razredi) |
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
Gospodinjstva |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Gospodinjstva |
Po zapadlosti (3 razredi) |
9.3x |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Domače |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3x |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3x |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3x |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3x |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3x |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3x |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3x |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3x |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3x |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3x |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.3x |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Po zapadlosti (2 razreda) |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
9.4x |
Repo posli |
Domače |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Repo posli |
|
|
Drugi sektorji države |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Repo posli |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Drugi sektorji države |
|
9.4x |
Repo posli |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Repo posli |
|
|
Drugi rezidenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Repo posli |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
9.4x |
Repo posli |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Repo posli |
|
|
Drugi finančni posredniki |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Repo posli |
|
Ne-MFI |
Drugi finančni posredniki |
|
9.4x |
Repo posli |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Repo posli |
|
|
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Repo posli |
|
Ne-MFI |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
9.4x |
Repo posli |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Repo posli |
|
|
Nefinančne družbe |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Repo posli |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Nefinančne družbe |
|
9.4x |
Repo posli |
Domače |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Repo posli |
|
|
Drugi sektorji države |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Repo posli |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Gospodinjstva |
|
9.4x |
Repo posli |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
|
Drugi sektorji države |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Drugi sektorji države |
|
9.4x |
Repo posli |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
|
Drugi rezidenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
9.4x |
Repo posli |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
|
Drugi rezidenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
9.4x |
Repo posli |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
|
Drugi rezidenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
9.4x |
Repo posli |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
|
Drugi rezidenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
9.4x |
Repo posli |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
|
Drugi rezidenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
Tuja valuta |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
10 |
Delnice/enote skladov denarnega trga |
|
|
|
|
|
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
11e |
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
|
|
|
Do 1 leta |
4 |
Izdani dolžniški certifikati |
|
|
|
|
|
Do 1 leta |
11e |
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
|
|
|
Nad 1 letom in do 2 let |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
11e |
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
|
|
|
Nad 2 letoma |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
11x |
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
|
|
|
Do 1 leta |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
11x |
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
|
|
|
Nad 1 letom in do 2 let |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
11x |
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
|
|
|
Nad 2 letoma |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
|
12 |
Kapital in rezerve |
|
|
|
|
|
(11) |
(Druga sredstva) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Kapital in rezerve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
13 |
Rezervacije |
|
Kapital in rezerve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
14 |
Računi prevrednotenja |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
15 |
Kapital in rezerve |
|
|
|
|
|
|
13 |
Preostale obveznosti |
|
|
|
|
|
10,3 |
Obveznosti znotraj Eurosistema – neto obveznosti, povezane z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema |
|
Preostale obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Postavke v postopku poravnave |
|
Preostale obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Preostale obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
13 |
Rezervacije |
|
Preostale obveznosti |
|
|
|
|
CB3 |
Protipostavka SDR (1) |
|
|
|
|
|
9 |
Protipostavka SDR, ki jih dodeli MDS |
|
|
|
|
|
|
Domače pozicije znotraj Eurosistema veljajo le za ECB ali centralno banko Deutsche Bundesbank. |
PREMOSTITVENA TABELA
(Mesečni podatki)
Premostitvena tabela. Ujemanje po posameznih postavkah |
||||||||||||||||
SREDSTVA |
||||||||||||||||
Stanja |
||||||||||||||||
Uredba ECB/2001/13 – Priloga 1 – Tabela 1 |
Format računovodske bilance stanja |
|||||||||||||||
Postavka |
Opis |
Razčlenitev |
Postavka |
Opis |
Nadaljnja razčlenitev |
|||||||||||
Rezidenčnost |
Sektor |
Podsektor |
Namen |
Zapadlost |
Rezidenčnost |
Vrsta |
Sektor |
Podsektor |
Namen |
Zapadlost/valuta |
||||||
1 |
Gotovina (vse valute) |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Gotovina |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
1e |
Gotovina, od tega euri |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
2 |
Posojila |
Domača |
MFI |
|
|
|
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5,1 |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja, povezano z operacijami denarne politike, denominirano v eurih – operacije glavnega refinanciranja |
Domača |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5,2 |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja, povezano z operacijami denarne politike, denominirano v eurih – operacije dolgoročnejšega refinanciranja |
Domača |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5,3 |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja, povezano z operacijami denarne politike, denominirano v eurih – povratne operacije finega uravnavanja |
Domača |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5,4 |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja, povezano z operacijami denarne politike, denominirano v eurih – povratne strukturne operacije |
Domača |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5,5 |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja, povezano z operacijami denarne politike, denominirano v eurih – odprta ponudba mejnega posojila |
Domača |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5,6 |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja, povezano z operacijami denarne politike, denominirano v eurih – posojila, povezana s pozivi h kritju |
Domača |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
6 |
Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih |
Domača |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
9,2 |
Terjatve znotraj Eurosistema – terjatve, enakovredne prenosu deviznih rezerv (samo bilanca stanja NCB) |
Domača |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
9,3 |
Terjatve znotraj Eurosistema – terjatve, povezane z zadolžnicami, ki krijejo izdajo dolžniških certifikatov ECB (samo bilanca stanja ECB) |
Domača |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
9,5 |
Terjatve znotraj Eurosistema – druge terjatve znotraj Eurosistema |
Domača |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Posojila |
MFI |
|
|
|
|
2 |
Posojila |
Domača |
Ne-MFI |
Država |
|
|
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Domača |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Posojila |
Ne-MFI |
Država |
|
|
|
2 |
Posojila |
Domača |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
|
2 |
Posojila |
Domača |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
Posojila |
|
|
Drugi finančni posredniki |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
2 |
Posojila |
Domača |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
Posojila |
|
|
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
2 |
Posojila |
Domača |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
Posojila |
|
|
Nefinančne družbe |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
2 |
Posojila |
Domača |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Potrošniški krediti |
Po zapadlosti (3 razredi) |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
Posojila |
|
|
Gospodinjstva |
Potrošniški krediti |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Potrošniški krediti |
Po zapadlosti (3 razredi) |
2 |
Posojila |
Domača |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Stanovanjska posojila |
Po zapadlosti (3 razredi) |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
Posojila |
|
|
Gospodinjstva |
Stanovanjska posojila |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Stanovanjska posojila |
Po zapadlosti (3 razredi) |
2 |
Posojila |
Domača |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Drugo (preostanek) |
Po zapadlosti (3 razredi) |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
Posojila |
|
|
Gospodinjstva |
Drugo (preostanek) |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Drugo (preostanek) |
Po zapadlosti (3 razredi) |
2 |
Posojila |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
|
|
|
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5,1 |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja, povezano z operacijami denarne politike, denominirano v eurih – operacije glavnega refinanciranja |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5,2 |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja, povezano z operacijami denarne politike, denominirano v eurih – operacije dolgoročnejšega refinanciranja |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5,3 |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja, povezano z operacijami denarne politike, denominirano v eurih – povratne operacije finega uravnavanja |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5,4 |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja, povezano z operacijami denarne politike, denominirano v eurih – povratne strukturne operacije |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5,5 |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja, povezano z operacijami denarne politike, denominirano v eurih – odprta ponudba mejnega posojila |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
5,6 |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja, povezano z operacijami denarne politike, denominirano v eurih – posojila, povezana s pozivi h kritju |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
6 |
Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
9,2 |
Terjatve znotraj Eurosistema – terjatve, enakovredne prenosu deviznih rezerv (samo bilance stanja NCB) |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
9,3 |
Terjatve znotraj Eurosistema – terjatve, povezane z zadolžnicami, ki krijejo izdajo dolžniških certifikatov ECB (samo bilanca stanja ECB) |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
9,5 |
Terjatve znotraj Eurosistema – druge terjatve znotraj Eurosistema |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
MFI |
|
|
|
|
2 |
Posojila |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
|
|
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
Ne-MFI |
Država |
|
|
|
2 |
Posojila |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
|
2 |
Posojila |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
|
Drugi finančni posredniki |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
2 |
Posojila |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
|
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
2 |
Posojila |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
|
Nefinančne družbe |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
2 |
Posojila |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Potrošniški krediti |
Po zapadlosti (3 razredi) |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
|
Gospodinjstva |
Potrošniški krediti |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Potrošniški krediti |
Po zapadlosti (3 razredi) |
2 |
Posojila |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Stanovanjska posojila |
Po zapadlosti (3 razredi) |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
|
Gospodinjstva |
Stanovanjska posojila |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Stanovanjska posojila |
Po zapadlosti (3 razredi) |
2 |
Posojila |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Drugo (preostanek) |
Po zapadlosti (3 razredi) |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
|
Gospodinjstva |
Drugo (preostanek) |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
Drugo (preostanek) |
Po zapadlosti (3 razredi) |
2 |
Posojila |
Ostali svet |
|
|
|
|
|
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
|
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
4,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – terjatve, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Posojila |
|
|
|
|
|
2 |
Posojila |
Ostali svet |
|
|
|
|
Do 1 leta |
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
|
|
|
|
Do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
|
Posojila |
|
|
|
|
Do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
4,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – terjatve, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Posojila |
|
|
|
|
Nad 1 letom |
2 |
Posojila |
Ostali svet |
|
|
|
|
Nad 1 letom |
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
|
|
|
|
Nad 1 letom |
|
|
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
|
Posojila |
|
|
|
|
Nad 1 letom |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Posojila |
|
|
|
|
Nad 1 letom |
2e |
Posojila, od tega euri |
Domača |
Ne-MFI |
Država |
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Domača |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Posojila |
Ne-MFI |
Država |
|
|
Euro |
2e |
Posojila, od tega euri |
Domača |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
Euro |
2e |
Posojila, od tega euri |
Domača |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
Euro |
2e |
Posojila, od tega euri |
Domača |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
Euro |
2e |
Posojila, od tega euri |
Domača |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
Euro |
2e |
Posojila, od tega euri |
Domača |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
|
Euro |
2e |
Posojila, od tega euri |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
Ne-MFI |
Država |
|
|
Euro |
2e |
Posojila, od tega euri |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
Euro |
2e |
Posojila, od tega euri |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
Euro |
2e |
Posojila, od tega euri |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
Euro |
2e |
Posojila, od tega euri |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
Euro |
2e |
Posojila, od tega euri |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
|
Euro |
3e |
Vrednostni papirji razen delnic – euro |
Domači |
Ne-MFI |
Država |
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Ne-MFI |
Država |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Ne-MFI |
Država |
|
|
Euro |
3e |
Vrednostni papirji razen delnic – euro |
Domači |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
Euro |
3e |
Vrednostni papirji razen delnic – euro |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Ne-MFI |
Država |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Ne-MFI |
Država |
|
|
Euro |
3e |
Vrednostni papirji razen delnic – euro |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
Euro |
3e |
Vrednostni papirji razen delnic – euro |
Domači |
MFI |
|
|
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
6 |
Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
MFI |
|
|
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
MFI |
|
|
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
MFI |
|
|
|
Po zapadlosti (3 razredi) / euro |
3e |
Vrednostni papirji razen delnic – euro |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
|
|
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
6 |
Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
MFI |
|
|
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
MFI |
|
|
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
MFI |
|
|
|
Po zapadlosti (3 razredi) / euro |
3x |
Vrednostni papirji razen delnic – tuje valute |
Domači |
Ne-MFI |
Država |
|
|
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Ne-MFI |
Država |
|
|
Tuje valute |
3x |
Vrednostni papirji razen delnic – tuje valute |
Domači |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
Tuje valute |
3x |
Vrednostni papirji razen delnic – tuje valute |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
|
|
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Ne-MFI |
Država |
|
|
Tuje valute |
3x |
Vrednostni papirji razen delnic – tuje valute |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
Tuje valute |
3x |
Vrednostni papirji razen delnic – tuje valute |
Domači |
MFI |
|
|
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
|
|
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
MFI |
|
|
|
Po zapadlosti (3 razredi) / Tuje valute |
3x |
Vrednostni papirji razen delnic – tuje valute |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
|
|
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
|
|
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
MFI |
|
|
|
Po zapadlosti (3 razredi) / Tuje valute |
3 |
Vrednostni papirji razen delnic |
Ostali svet |
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
|
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Rest of the world |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
|
|
|
|
4 |
Delnice/enote SDT |
Domači |
MFI |
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Delnice/enote SDT |
|
|
|
|
|
4 |
Delnice/enote SDT |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Delnice/enote SDT |
|
|
|
|
|
5 |
Delnice in drug lastniški kapital |
Domači |
MFI |
|
|
|
|
6 |
Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih |
Domači |
Delnice in drug lastniški kapital |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
9,1 |
Terjatve znotraj Eurosistema – delež v kapitalu ECB (samo bilanca stanja NCB) |
Domači |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Delnice in drug lastniški kapital |
MFI |
|
|
|
|
5 |
Delnice in drug lastniški kapital |
Domači |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Delnice in drug lastniški kapital |
Ne-MFI |
|
|
|
|
5 |
Delnice in drug lastniški kapital |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
|
|
|
|
6 |
Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
Delnice in drug lastniški kapital |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
9,1 |
Terjatve znotraj Eurosistema – delež v kapitalu ECB (samo bilanca stanja NCB) |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Delnice in drug lastniški kapital |
MFI |
|
|
|
|
5 |
Delnice in drug lastniški kapital |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Delnice in drug lastniški kapital |
Ne-MFI |
|
|
|
|
5 |
Delnice in drug lastniški kapital |
Ostali svet |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Rest of the world |
Delnice in drug lastniški kapital |
|
|
|
|
|
6 |
Osnovna sredstva |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
|
Osnovna sredstva |
|
|
|
|
|
7 |
Preostala sredstva |
|
|
|
|
|
|
9,4 |
Terjatve znotraj Eurosistema – neto terjatve, povezane z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema |
|
Preostala sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
10 |
Postavke v postopku poravnave |
|
Preostala sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
|
Preostala sredstva |
|
|
|
|
|
CB1 |
Zlato in terjatve v zlatu (samo denarno zlato) |
|
|
|
|
|
|
1 |
Zlato in terjatve v zlatu |
|
|
|
|
|
|
|
CB2 |
Terjatve od MDS – pravice črpanja, SDR, druge terjatve |
|
|
|
|
|
|
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
SDR |
|
|
|
|
|
Domače pozicije znotraj Eurosistema veljajo le za ECB ali centralno banko Deutsche Bundesbank. |
PREMOSTITVENA TABELA
Sektorska razčlenitev (Četrtletni podatki)
Premostitvena tabela. Ujemanje po posameznih postavkah |
|||||||||||||
OBVEZNOSTI |
|||||||||||||
Stanja |
|||||||||||||
Uredba ECB/2001/13 – Priloga 1 – Tabela 2 |
Format računovodske bilance stanja |
||||||||||||
Postavka |
Opis |
Razčlenitev |
Postavka |
Opis |
Nadaljnja razčlenitev |
||||||||
Rezidenčnost |
Sektor |
Podsektorji |
Rezidenčnost |
Vrsta |
Sektor |
Podsektorji |
Zapadlost |
||||||
9 |
Vloge (vse valute) |
Ostali svet |
Banke |
|
|
|
6 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih |
|
|
Banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
|
Banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
8,2 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – obveznosti, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Ostali svet |
|
Banke |
|
|
9 |
Vloge (vse valute) |
Ostali svet |
Ne-banke |
Država |
|
|
6 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih |
|
|
Ne-banke |
Država |
|
|
|
|
|
|
|
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
|
Ne-banke |
Država |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Ostali svet |
|
Ne-banke |
Država |
|
9 |
Vloge (vse valute) |
Ostali svet |
Ne-banke |
Drugi rezidenti |
|
|
6 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih |
|
|
Ne-banke |
Drugi rezidenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
|
Ne-banke |
Drugi rezidenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Ostali svet |
|
Ne-banke |
Drugi rezidenti |
|
9,1 |
Čez noč |
Domače |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Federalna država |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Domače |
Čez noč |
|
Federalna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Čez noč |
|
Federalna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
Država |
Federalna država |
|
9,1 |
Čez noč |
Domače |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Lokalni organi |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Domače |
Čez noč |
|
Lokalni organi |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Čez noč |
|
Lokalni organi |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
Država |
Lokalni organi |
|
9,1 |
Čez noč |
Domače |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Skladi socialne varnosti |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Domače |
Čez noč |
|
Skladi socialne varnosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Čez noč |
|
Skladi socialne varnosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Čez noč |
Država |
Skladi socialne varnosti |
|
9,1 |
Čez noč |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Federalna država |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
|
Federalna država |
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
|
Federalna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
Država |
Federalna država |
|
9,1 |
Čez noč |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Lokalni organi |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
|
Lokalni organi |
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
|
Lokalni organi |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
Država |
Lokalni organi |
|
9,1 |
Čez noč |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Skladi socialne varnosti |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
|
Skladi socialne varnosti |
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
|
Skladi socialne varnosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Čez noč |
Država |
Skladi socialne varnosti |
|
9,2 |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Domače |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Federalna država |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
Federalna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
Federalna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Država |
Federalna država |
|
9,2 |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Domače |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Lokalni organi |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
Lokalni organi |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
Lokalni organi |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Država |
Lokalni organi |
|
9,2 |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Domače |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Skladi socialne varnosti |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
Skladi socialne varnosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
Skladi socialne varnosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Država |
Skladi socialne varnosti |
|
9,2 |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Federalna država |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
Federalna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
Federalna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Država |
Federalna država |
|
9,2 |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Lokalni organi |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
Lokalni organi |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
Lokalni organi |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Država |
Lokalni organi |
|
9,2 |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Skladi socialne varnosti |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
Skladi socialne varnosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
Skladi socialne varnosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Z dogovorjeno zapadlostjo |
Država |
Skladi socialne varnosti |
|
9,3 |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Domače |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Federalna država |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
9,3 |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Domače |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Skladi socialne varnosti |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
9,3 |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Federalna država |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
9,3 |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Lokalni organi |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
9,3 |
Na odpoklic z odpovednim rokom |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Skladi socialne varnosti |
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
9,4 |
Repo posli |
Domači |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Federalna država |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Domači |
Repo posli |
|
Federalna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
Repo posli |
|
Federalna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domači |
Repo posli |
Država |
Federalna država |
|
9,4 |
Repo posli |
Domači |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Lokalni organi |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Domači |
Repo posli |
|
Lokalni organi |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
Repo posli |
|
Lokalni organi |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domači |
Repo posli |
Država |
Lokalni organi |
|
9,4 |
Repo posli |
Domači |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Skladi socialne varnosti |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Domači |
Repo posli |
|
Skladi socialne varnosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
Repo posli |
|
Skladi socialne varnosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domači |
Repo posli |
Država |
Skladi socialne varnosti |
|
9,4 |
Repo posli |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Federalna država |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
Federalna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
Federalna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domači |
Repo posli |
Država |
Federalna država |
|
9,4 |
Repo posli |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Lokalni organi |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
Lokalni organi |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
Lokalni organi |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
Država |
Lokalni organi |
|
9,4 |
Repo posli |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Skladi socialne varnosti |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
Skladi socialne varnosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
|
Skladi socialne varnosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Repo posli |
Država |
Skladi socialne varnosti |
|
PREMOSTITVENA TABELA
Sektorska razčlenitev (Četrtletni podatki)
Premostitvena tabela. Ujemanja po posameznih postavkah |
|||||||||||||
SREDSTVA |
|||||||||||||
Stanja |
|||||||||||||
Uredba ECB/2001/13 – Priloga 1 – Tabela 2 |
Format računovodske bilance stanja |
||||||||||||
Postavka |
Opis |
Razčlenitev |
Postavka |
Opis |
Nadaljnja razčlenitev |
||||||||
Rezidenčnost |
Sektor |
Podsektorji |
Rezidenčnost |
Vrsta |
Sektor |
Podsektor |
Zapadlost |
||||||
2 |
Posojila |
Domača |
Ne-MFI |
Država |
Centralna država |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
Posojila |
|
Centralna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Domača |
Posojila |
|
Centralna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Posojila |
Država |
Centralna država |
|
2 |
Posojila |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Centralna država |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
Centralna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
Centralna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
Država |
Centralna država |
|
2 |
Posojila |
Ostali svet |
Banke |
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Posojila |
Banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
|
Posojila |
Banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
4,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – terjatve, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Posojila |
Banke |
|
|
2 |
Posojila |
Ostali svet |
Ne-banke |
Država |
|
|
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
Posojila |
|
Država |
|
|
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Posojila |
Ne-banke |
Država |
|
|
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
|
Posojila |
Ne-banke |
Država |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Posojila |
Ne-banke |
Država |
|
2 |
Posojila |
Ostali svet |
Ne-banke |
Drugi rezidenti |
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Posojila |
Ne-banke |
Drugi rezidenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
|
Posojila |
Ne-banke |
Drugi rezidenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Posojila |
Ne-banke |
Drugi rezidenti |
|
2 |
Posojila (3 razredi zapadlosti) |
Domača |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Federalna država |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
Posojila |
|
Federalna država |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Domača |
Posojila |
|
Federalna država |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Posojila |
Država |
Federalna država |
Po zapadlosti (3 razredi) |
2 |
Posojila (3 razredi zapadlosti) |
Domača |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Lokalni organi |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
Posojila |
|
Lokalni organi |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Domača |
Posojila |
|
Lokalni organi |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Posojila |
Država |
Lokalni organi |
Po zapadlosti (3 razredi) |
2 |
Posojila (3 razredi zapadlosti) |
Domača |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Skladi socialne varnosti |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
Posojila |
|
Skladi socialne varnosti |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Domača |
Posojila |
|
Skladi socialne varnosti |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Posojila |
Država |
Skladi socialne varnosti |
Po zapadlosti (3 razredi) |
2 |
Posojila (3 razredi zapadlosti) |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Federalna država |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
Federalna država |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
Federalna država |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
Država |
Federalna država |
Po zapadlosti (3 razredi) |
2 |
Posojila (3 razredi zapadlosti) |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Lokalni organi |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
Lokalni organi |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
Lokalni organi |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
Država |
Lokalni organi |
Po zapadlosti (3 razredi) |
2 |
Posojila (3 razredi zapadlosti) |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Skladi socialne varnosti |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
Skladi socialne varnosti |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
|
Skladi socialne varnosti |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Posojila |
Država |
Skladi socialne varnosti |
Po zapadlosti (3 razredi) |
3 |
Vrednostni papirji razen delnic |
Domači |
Ne-MFI |
Država |
Centralna država |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Centralna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Domači |
|
Država |
Centralna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Centralna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Država |
Centralna država |
|
3 |
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Centralna država |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Centralna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
|
Država |
Centralna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Centralna država |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Država |
Centralna država |
|
3 |
Vrednostni papirji razen delnic |
Ostali svet |
Banke |
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
|
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Banke |
|
|
3 |
Vrednostni papirji razen delnic |
Ostali svet |
Ne-banke |
Država |
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Ne-banke |
Država |
|
|
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
|
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Ne-banke |
Država |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Ne-banke |
Država |
|
3 |
Vrednostni papirji razen delnic |
Ostali svet |
Ne-banke |
Drugi rezidenti |
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Ne-banke |
Drugi rezidenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
|
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Ne-banke |
Drugi rezidenti |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Ne-banke |
Drugi rezidenti |
|
3 |
Vrednostni papirji razen delnic (2 razreda zapadlosti) |
Domači |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Federalna država |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Federalna država |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Domači |
|
Država |
Federalna država |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Federalna država |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Država |
Federalna država |
Po zapadlosti (2 razreda) |
3 |
Vrednostni papirji razen delnic (2 razreda zapadlosti) |
Domači |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Lokalni organi |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Lokalni organi |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Domači |
|
Država |
Lokalni organi |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Lokalni organi |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Država |
Lokalni organi |
Po zapadlosti (2 razreda) |
3 |
Vrednostni papirji razen delnic (2 razreda zapadlosti) |
Domači |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Skladi socialne varnosti |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Skladi socialne varnosti |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Domači |
|
Država |
Skladi socialne varnosti |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Skladi socialne varnosti |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Država |
Skladi socialne varnosti |
Po zapadlosti (2 razreda) |
3 |
Vrednostni papirji razen delnic (2 razreda zapadlosti) |
Domači |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Domači |
|
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (2 razreda) |
3 |
Vrednostni papirji razen delnic (2 razreda zapadlosti) |
Domači |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Domači |
|
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (2 razreda) |
3 |
Vrednostni papirji razen delnic (2 razreda zapadlosti) |
Domači |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Domači |
|
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (2 razreda) |
3 |
Vrednostni papirji razen delnic (2 razreda zapadlosti) |
Domači |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
|
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
3 |
Vrednostni papirji razen delnic (2 razreda zapadlosti) |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Federalna država |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Federalna država |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
|
Država |
Federalna država |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Federalna država |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Država |
Federalna država |
Po zapadlosti (2 razreda) |
3 |
Vrednostni papirji razen delnic (2 razreda zapadlosti) |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Lokalni organi |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Lokalni organi |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
|
Država |
Lokalni organi |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Lokalni organi |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Država |
Lokalni organi |
Po zapadlosti (2 razreda) |
3 |
Vrednostni papirji razen delnic (2 razreda zapadlosti) |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Država |
Drugi sektorji države |
Skladi socialne varnosti |
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Skladi socialne varnosti |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
|
Država |
Skladi socialne varnosti |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Skladi socialne varnosti |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Država |
Skladi socialne varnosti |
Po zapadlosti (2 razreda) |
3 |
Vrednostni papirji razen delnic (2 razreda zapadlosti) |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
|
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
Po zapadlosti (2 razreda) |
3 |
Vrednostni papirji razen delnic (2 razreda zapadlosti) |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
|
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Po zapadlosti (2 razreda) |
3 |
Vrednostni papirji razen delnic (2 razreda zapadlosti) |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
|
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Druge sodelujoče države članice |
|
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Vrednostni papirji (razen delnic) |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
Po zapadlosti (2 razreda) |
3 |
Vrednostni papirji razen delnic (2 razreda zapadlosti) |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Gospodinjstva |
|
n/a |
n/a |
|
|
|
|
|
5 |
Delnice in drug lastniški kapital |
Domači |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Delnice in drug lastniški kapital |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
5 |
Delnice in drug lastniški kapital |
Domači |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Delnice in drug lastniški kapital |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
5 |
Delnice in drug lastniški kapital |
Domači |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Delnice in drug lastniški kapital |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
5 |
Delnice in drug lastniški kapital |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Delnice in drug lastniški kapital |
Drugi rezidenti |
Drugi finančni posredniki |
|
5 |
Delnice in drug lastniški kapital |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Delnice in drug lastniški kapital |
Drugi rezidenti |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
|
5 |
Delnice in drug lastniški kapital |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Delnice in drug lastniški kapital |
Drugi rezidenti |
Nefinančne družbe |
|
PREMOSTITVENA TABELA
Razčlenitev po državah (Četrtletni podatki)
Premostitvena tabela. Ujemanje po posameznih postavkah |
||||||||
OBVEZNOSTI |
||||||||
Stanja |
||||||||
Uredba ECB/2001/13 – Priloga 1 – Tabela 3 |
Format računovodske bilance stanja |
|||||||
Postavka |
Opis |
Rezidenčnost |
Sektor |
Postavka |
Opis |
Nadaljnja razčlenitev |
||
Rezidenčnost |
Sektor |
|||||||
9 |
Vloge (vse valute) |
Države EU (razen domače) |
MFI |
2,1 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – tekoči računi (vključno s sistemom obveznih rezerv) |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
-- x–y–z |
|
2,2 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – odprta ponudba mejnega depozita |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
|
|
2,3 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – vezane vloge |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
|
|
2,4 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – povratne operacije finega uravnavanja |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
|
|
2,5 |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, povezane z operacijami denarne politike, denominirane v eurih – vloge, povezane s pozivi h kritju |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
|
|
3 |
Druge obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
|
|
6 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih |
Države EU (nesodelujoče države članice): |
--x–y–z |
MFI |
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
|
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
Države EU (nesodelujoče države članice): |
--x–y–z |
MFI |
|
|
|
|
8,2 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – obveznosti, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
Države EU (nesodelujoče države članice): |
--x–y–z |
|
|
|
|
|
10,1 |
Obveznosti znotraj Eurosistema – obveznosti, enakovredne prenosu deviznih rezerv |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
|
|
10,2 |
Obveznosti znotraj Eurosistema – obveznosti, povezane z zadolžnicami, ki krijejo izdajo dolžniških certifikatov ECB (samo bilanca stanja NCB) |
(Nemčija) |
|
|
|
|
|
|
10,4 |
Obveznosti znotraj Eurosistema – druge obveznosti znotraj Eurosistema |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Države EU |
|
MFI |
9 |
Vloge (vse valute) |
Ostali svet (razen EU) skupaj |
MFI |
6 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih |
Ostali svet (razen EU) |
|
Banke |
|
|
|
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
Ostali svet (razen EU) |
|
Banke |
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Ostali svet (razen EU) |
|
Banke |
9 |
Vloge (vse valute) |
Države EU (razen domače) |
Ne-MFI |
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
-- x–y–z |
|
5,2 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
|
|
6 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih |
Države EU (nesodelujoče države članice): |
--x–y–z |
MFI |
|
|
|
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
|
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
Države EU (nesodelujoče države članice): |
--x–y–z |
Ne-MFI |
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Države EU |
|
Ne-MFI |
9 |
Vloge (vse valute) |
Ostali svet (razen EU) skupaj |
Ne-MFI |
6 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih |
Ostali svet (razen EU) |
|
Ne-banke |
|
|
|
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
Ostali svet (razen EU) |
|
Ne-banke |
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Ostali svet (razen EU) |
|
Ne-banke |
PREMOSTITVENA TABELA
Razčlenitev po državah (Četrtletni podatki)
Premostitvena tabela. Ujemanje po posameznih postavkah |
|||||||||||
SREDSTVA |
|||||||||||
Stanja |
|||||||||||
Uredba ECB/2001/13 – Priloga 1 – Tabela 3 |
Format računovodske bilance stanja |
||||||||||
Postavka |
Opis |
Razčlenitev |
Postavka |
Opis |
Nadaljnja členitev |
||||||
Rezidenčnost |
Sektor |
Zapadlost |
Rezidenčnost |
Vrsta |
Sektor |
Zapadlost |
|||||
2 |
Posojila (vse valute) |
Države EU (razen domače) |
MFI |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
Države EU (nesodelujoče države članice): |
--x–y–z |
Posojila |
MFI |
|
|
|
-- x–y–z |
|
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
Države EU (nesodelujoče države članice): |
--x–y–z |
Posojila |
MFI |
|
|
|
|
|
|
4,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – terjatve, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
Države EU (nesodelujoče države članice): |
--x–y–z |
|
|
|
|
|
|
|
|
5,1 |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja, povezano z operacijami denarne politike, denominirano v eurih – operacije glavnega refinanciranja |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
|
|
|
|
|
5,2 |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja, povezano z operacijami denarne politike, denominirano v eurih – operacije dolgoročnejšega refinanciranja |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
|
|
|
|
|
5,3 |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja, povezano z operacijami denarne politike, denominirano v eurih – povratne operacije finega uravnavanja |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
|
|
|
|
|
5,4 |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja, povezano z operacijami denarne politike, denominirano v eurih – povratne strukturne operacije |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
|
|
|
|
|
5,5 |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja, povezano z operacijami denarne politike, denominirano v eurih – odprta ponudba mejnega posojila |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
|
|
|
|
|
5,6 |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja, povezano z operacijami denarne politike, denominirano v eurih – posojila, povezana s pozivi h kritju |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
|
|
|
|
|
6 |
Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
9,2 |
Terjatve znotraj Eurosistema – terjatve, enakovredne prenosu deviznih rezerv (samo bilance stanja NCB) |
(Nemčija) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
9,3 |
Terjatve znotraj Eurosistema – terjatve, povezane z zadolžnicami, ki krijejo izdajo dolžniških certifikatov ECB (samo bilanca stanja ECB) |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
|
|
|
|
|
9,5 |
Terjatve znotraj Eurosistema – druge terjatve znotraj Eurosistema |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Države EU |
|
Posojila |
MFI |
|
2 |
Posojila (vse valute) |
Ostali svet (razen EU) skupaj |
MFI |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
Ostali svet (razen EU) |
|
Posojila |
Banke |
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
Ostali svet (razen EU) |
|
Posojila |
Banke |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet (razen EU) |
|
Posojila |
Banke |
|
2 |
Posojila (vse valute) |
Države EU (razen domače) |
Ne-MFI |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
Države EU (nesodelujoče države članice): |
--x–y–z |
Posojila |
Ne-MFI |
|
|
|
-- x–y–z |
|
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
Države EU (nesodelujoče države članice): |
--x–y–z |
Posojila |
Ne-MFI |
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Države EU |
|
Posojila |
Ne-MFI |
|
2 |
Posojila (vse valute) |
Ostali svet (razen EU) skupaj |
Ne-MFI |
|
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
Ostali svet (razen EU) |
|
Posojila |
Ne-banke |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
Ostali svet (razen EU) |
|
Posojila |
Ne-banke |
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
Ostali svet (razen EU) |
|
Posojila |
Ne-banke |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet (razen EU) |
|
Posojila |
Ne-banke |
|
3 |
Vrednostni papirji razen delnic (vse valute) |
Države EU (razen domače) |
MFI |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
Države EU (nesodelujoče države članice): |
--x–y–z |
Vrednostni papirji razen delnic |
MFI |
|
|
|
-- x–y–z |
|
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
Vrednostni papirji razen delnic |
|
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
Države EU (nesodelujoče države članice): |
--x–y–z |
Vrednostni papirji razen delnic |
MFI |
|
|
|
|
|
|
6 |
Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
Vrednostni papirji razen delnic |
|
|
|
|
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
Vrednostni papirji razen delnic |
MFI |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Države EU |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
MFI |
|
3 |
Vrednostni papirji razen delnic (vse valute) |
Ostali svet (razen EU) skupaj |
MFI |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
Ostali svet (razen EU) |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
Banke |
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
Ostali svet (razen EU) |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
Banke |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet (razen EU) |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
Banke |
|
3 |
Vrednostni papirji razen delnic (vse valute) |
Države EU (razen domače) |
MFI |
Po zapadlosti (3 razredi) |
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
Države EU (nesodelujoče države članice): |
--x–y–z |
Vrednostni papirji razen delnic |
MFI |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
-- x–y–z |
|
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
Vrednostni papirji razen delnic |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
Države EU (nesodelujoče države članice): |
--x–y–z |
Vrednostni papirji razen delnic |
MFI |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
6 |
Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
Vrednostni papirji razen delnic |
|
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
Vrednostni papirji razen delnic |
MFI |
Po zapadlosti (3 razredi) |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Države EU |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
MFI |
Po zapadlosti (3 razredi) |
3 |
Vrednostni papirji razen delnic (vse valute) |
Države EU (razen domače) |
Ne-MFI |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
Države EU (nesodelujoče države članice): |
--x–y–z |
Vrednostni papirji razen delnic |
Ne-MFI |
|
|
|
-- x–y–z |
|
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
Vrednostni papirji razen delnic |
|
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
Države EU (nesodelujoče države članice): |
--x–y–z |
Vrednostni papirji razen delnic |
Ne-MFI |
|
|
|
|
|
|
7 |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja, denominirani v eurih |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
Vrednostni papirji razen delnic |
Ne-MFI |
|
|
|
|
|
|
8 |
Javni dolg, denominiran v eurih |
Druge sodelujoče države članice: |
--a–b–c |
Vrednostni papirji razen delnic |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Države EU |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
Ne-MFI |
|
3 |
Vrednostni papirji razen delnic (vse valute) |
Ostali svet (razen EU) skupaj |
Ne-MFI |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
Ostali svet (razen EU) |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
Ne-banke |
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojila |
Ostali svet (razen EU) |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
Ne-banke |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet (razen EU) |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
Ne-banke |
|
4 |
Delnice/enote SDT |
Države EU (razen domače) –x–y–z |
|
|
11 |
Druga sredstva |
Države EU |
|
Delnice/enote SDT |
|
|
4 |
Delnice/enote SDT |
Ostali svet (razen EU) skupaj |
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet (razen EU) skupaj |
|
Delnice/enote SDT |
|
|
5 |
Delnice in drug lastniški kapital |
Države EU (razen domače) –x–y–z |
|
|
6 |
Druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja, denominirane v eurih |
Države EU (nesodelujoče države članice): |
--x–y–z |
Delnice in drug lastniški kapital |
|
|
|
|
|
|
|
9,1 |
Terjatve znotraj Eurosistema – delež v kapitalu ECB (samo bilanca stanja NCB) |
(Nemčija) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Države EU |
|
Delnice in drug lastniški kapital |
|
|
5 |
Delnice in drug lastniški kapital |
Ostali svet (razen EU) skupaj |
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet (razen EU) |
|
Delnice in drug lastniški kapital |
|
|
PREMOSTITVENA TABELA
Razčlenitev po valutah (Četrtletni podatki)
Premostitvena tabela. Ujemanje po posameznih postavkah |
||||||||||
OBVEZNOSTI |
||||||||||
Stanja |
||||||||||
Uredba ECB/2001/13 – Priloga 1 – Tabela 4 |
Format računovodske bilance stanja |
|||||||||
Postavka |
Opis |
Razčlenitev |
Postavka |
Opis |
Nadaljnja razčlenitev |
|||||
Sektor |
Valuta |
Zapadlost |
Rezidenčnost |
Sektor |
Valuta |
Zapadlost |
||||
9A |
Vloge – domače |
MFI |
Druge valute držav članic skupaj |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
Druge valute držav članic skupaj |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
MFI |
Druge valute držav članic skupaj |
|
9A |
Vloge – domače |
MFI |
DKK |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
DKK |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
MFI |
DKK |
|
9A |
Vloge – domače |
MFI |
SEK |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
SEK |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
MFI |
SEK |
|
9A |
Vloge – domače |
MFI |
GBP |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
GBP |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
MFI |
GBP |
|
9A |
Vloge – domače |
MFI |
Druge valute skupaj |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
Druge valute skupaj |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
MFI |
Druge valute skupaj |
|
9A |
Vloge – domače |
MFI |
USD |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
USD |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
MFI |
USD |
|
9A |
Vloge – domače |
MFI |
JPY |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
JPY |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
MFI |
JPY |
|
9A |
Vloge – domače |
MFI |
CHF |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
CHF |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
MFI |
CHF |
|
9A |
Vloge – domače |
MFI |
Preostale valute združeno |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
Preostale valute združeno |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
MFI |
Preostale valute združeno |
|
9A |
Vloge – domače |
Ne-MFI |
Euro |
|
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Ne-MFI |
Euro |
|
9A |
Vloge – domače |
Ne-MFI |
Druge valute držav članic skupaj |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
Druge valute držav članic skupaj |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Ne-MFI |
Druge valute držav članic skupaj |
|
9A |
Vloge – domače |
Ne-MFI |
DKK |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
DKK |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Ne-MFI |
DKK |
|
9A |
Vloge – domače |
Ne-MFI |
SEK |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
SEK |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Ne-MFI |
SEK |
|
9A |
Vloge – domače |
Ne-MFI |
GBP |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
GBP |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Ne-MFI |
GBP |
|
9A |
Vloge – domače |
Ne-MFI |
Druge valute skupaj |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
Druge valute skupaj |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Ne-MFI |
Druge valute skupaj |
|
9A |
Vloge – domače |
Ne-MFI |
USD |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
USD |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Ne-MFI |
USD |
|
9A |
Vloge – domače |
Ne-MFI |
JPY |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
JPY |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Ne-MFI |
JPY |
|
9A |
Vloge – domače |
Ne-MFI |
CHF |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
CHF |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Ne-MFI |
CHF |
|
9A |
Vloge – domače |
Ne-MFI |
Preostale valute združeno |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domače |
|
Preostale valute združeno |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Domače |
Ne-MFI |
Preostale valute združeno |
|
9B |
Vloge – druge sodelujoče države članice |
MFI |
Druge valute držav članic skupaj |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Druge valute držav članic skupaj |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
Druge valute držav članic skupaj |
|
9B |
Vloge – druge sodelujoče države članice |
MFI |
DKK |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
DKK |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
DKK |
|
9B |
Vloge – druge sodelujoče države članice |
MFI |
SEK |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
SEK |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
SEK |
|
9B |
Vloge – druge sodelujoče države članice |
MFI |
GBP |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
GBP |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
GBP |
|
9B |
Vloge – druge sodelujoče države članice |
MFI |
Druge valute skupaj |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Druge valute skupaj |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
Druge valute skupaj |
|
9B |
Vloge – druge sodelujoče države članice |
MFI |
USD |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
USD |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
USD |
|
9B |
Vloge – druge sodelujoče države članice |
MFI |
JPY |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
JPY |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
JPY |
|
9B |
Vloge – druge sodelujoče države članice |
MFI |
CHF |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
CHF |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
CHF |
|
9B |
Vloge – druge sodelujoče države članice |
MFI |
Preostale valute združeno |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Preostale valute združeno |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
Preostale valute združeno |
|
9B |
Vloge – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Euro |
|
5,1 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Euro |
|
9B |
Vloge – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Druge valute držav članic skupaj |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Druge valute držav članic skupaj |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Druge valute držav članic skupaj |
|
9B |
Vloge – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
DKK |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
DKK |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
DKK |
|
9B |
Vloge – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
SEK |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
SEK |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
SEK |
|
9B |
Vloge – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
GBP |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
GBP |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
GBP |
|
9B |
Vloge – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Druge valute skupaj |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Druge valute skupaj |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Druge valute skupaj |
|
9B |
Vloge – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
USD |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
USD |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
USD |
|
9B |
Vloge – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
JPY |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
JPY |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
JPY |
|
9B |
Vloge – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
CHF |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
CHF |
|
|
|
|
|
|
12 |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja, denominirane v eurih – država |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
CHF |
|
9B |
Vloge – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Preostale valute združeno |
|
7 |
Obveznosti do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Preostale valute združeno |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Preostale valute združeno |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
|
Euro |
Po zapadlosti (2 razreda) |
6 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih |
|
|
|
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
|
Euro |
Po zapadlosti (2 razreda) |
9C |
Vloge – ostali svet |
|
Druge valute držav članic skupaj |
Po zapadlosti (2 razreda) |
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
|
Druge valute držav članic skupaj |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
8,2 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – obveznosti, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
Druge valute držav članic skupaj |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
|
Druge valute držav članic skupaj |
Po zapadlosti (2 razreda) |
9C |
Vloge – ostali svet |
|
DKK |
Po zapadlosti (2 razreda) |
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
|
DKK |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
8,2 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – obveznosti, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
DKK |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
|
DKK |
Po zapadlosti (2 razreda) |
9C |
Vloge – ostali svet |
|
SEK |
Po zapadlosti (2 razreda) |
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
|
SEK |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
8,2 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – obveznosti, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
SEK |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
|
SEK |
Po zapadlosti (2 razreda) |
9C |
Vloge – ostali svet |
|
GBP |
Po zapadlosti (2 razreda) |
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
|
GBP |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
8,2 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – obveznosti, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
GBP |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
|
GBP |
Po zapadlosti (2 razreda) |
9C |
Vloge – ostali svet |
|
Druge valute skupaj |
Po zapadlosti (2 razreda) |
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
|
Druge valute skupaj |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
8,2 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – obveznosti, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
Druge valute skupaj |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
|
Druge valute skupaj |
Po zapadlosti (2 razreda) |
9C |
Vloge – ostali svet |
|
USD |
Po zapadlosti (2 razreda) |
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
|
USD |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
8,2 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – obveznosti, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
USD |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
|
USD |
Po zapadlosti (2 razreda) |
9C |
Vloge – ostali svet |
|
JPY |
Po zapadlosti (2 razreda) |
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
|
JPY |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
8,2 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – obveznosti, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
JPY |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
|
JPY |
Po zapadlosti (2 razreda) |
9C |
Vloge – ostali svet |
|
CHF |
Po zapadlosti (2 razreda) |
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
|
CHF |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
8,2 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – obveznosti, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
CHF |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
|
CHF |
Po zapadlosti (2 razreda) |
9C |
Vloge – ostali svet |
|
Preostale valute združeno |
Po zapadlosti (2 razreda) |
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
|
Preostale valute združeno |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
8,2 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – obveznosti, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
Preostale valute združeno |
Po zapadlosti (2 razreda) |
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
|
Preostale valute združeno |
Po zapadlosti (2 razreda) |
9C |
Vloge – ostali svet |
Banke |
Vse valute združeno |
|
6 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih |
|
Banke |
|
|
|
|
|
|
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Banke |
|
|
|
|
|
|
|
8,2 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – obveznosti, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Banke |
|
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Banke |
Euro |
|
6 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih |
|
Banke |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Banke |
Euro |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Banke |
Druge valute držav članic skupaj |
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Banke |
Druge valute držav članic skupaj |
|
|
|
|
|
|
8,2 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – obveznosti, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
Druge valute držav članic skupaj |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Banke |
Druge valute držav članic skupaj |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Banke |
DKK |
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Banke |
DKK |
|
|
|
|
|
|
8,2 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – obveznosti, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
DKK |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Banke |
DKK |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Banke |
SEK |
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Banke |
SEK |
|
|
|
|
|
|
8,2 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – obveznosti, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
SEK |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Banke |
SEK |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Banke |
GBP |
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Banke |
GBP |
|
|
|
|
|
|
8,2 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – obveznosti, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
GBP |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Banke |
GBP |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Banke |
Druge valute skupaj |
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Banke |
Druge valute skupaj |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Banke |
Druge valute skupaj |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Banke |
USD |
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Banke |
USD |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Banke |
USD |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Banke |
JPY |
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Banke |
JPY |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Banke |
JPY |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Banke |
CHF |
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Banke |
CHF |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Banke |
CHF |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Banke |
Preostale valute združeno |
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Banke |
Preostale valute združeno |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Banke |
Preostale valute združeno |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Ne-banke |
Vse valute združeno |
|
6 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih |
|
Ne-banke |
|
|
|
|
|
|
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Ne-banke |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Ne-banke |
|
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Ne-banke |
Euro |
|
6 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih |
|
Ne-banke |
|
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Ne-banke |
Euro |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Ne-banke |
Druge valute držav članic skupaj |
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Ne-banke |
Druge valute držav članic skupaj |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Ne-banke |
Druge valute držav članic skupaj |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Ne-banke |
DKK |
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Ne-banke |
DKK |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Ne-banke |
DKK |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Ne-banke |
SEK |
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Ne-banke |
SEK |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Ne-banke |
SEK |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Ne-banke |
GBP |
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Ne-banke |
GBP |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Ne-banke |
GBP |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Ne-banke |
Druge valute skupaj |
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Ne-banke |
Druge valute skupaj |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Ne-banke |
Druge valute skupaj |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Ne-banke |
USD |
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Ne-banke |
USD |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Ne-banke |
USD |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Ne-banke |
JPY |
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Ne-banke |
JPY |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Ne-banke |
JPY |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Ne-banke |
CHF |
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Ne-banke |
CHF |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Ne-banke |
CHF |
|
9C |
Vloge – ostali svet |
Ne-banke |
Preostale valute združeno |
|
8,1 |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – vloge, stanja in druge obveznosti |
|
Ne-banke |
Preostale valute združeno |
|
|
|
|
|
|
12 |
Druge obveznosti |
|
Ne-banke |
Preostale valute združeno |
|
11 |
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
Druge valute držav članic skupaj |
|
n/a |
n/a |
|
|
|
|
11 |
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
DKK |
|
n/a |
n/a |
|
|
|
|
11 |
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
SEK |
|
n/a |
n/a |
|
|
|
|
11 |
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
GBP |
|
n/a |
n/a |
|
|
|
|
11 |
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
Druge valute skupaj |
|
n/a |
n/a |
|
|
|
|
11 |
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
USD |
|
n/a |
n/a |
|
|
|
|
11 |
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
JPY |
|
n/a |
n/a |
|
|
|
|
11 |
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
CHF |
|
n/a |
n/a |
|
|
|
|
11 |
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
Preostale valute združeno |
|
n/a |
n/a |
|
|
|
|
PREMOSTITVENA TABELA
Razčlenitev po valutah (Četrtletni podatki)
Premostitvena tabela. Ujemanje po posameznih postavkah |
|||||||||||
SREDSTVA |
|||||||||||
Stanja |
|||||||||||
Uredba ECB/2001/13 – Priloga 1 – Tabela 4 |
Format računovodske bilance stanja |
||||||||||
Postavka |
Opis |
Razčlenitev |
Postavka |
Opis |
Nadaljnja razčlenitev |
||||||
Sektor |
Valuta |
Zapadlost |
Rezidenčnost |
Sektor |
Vrsta |
Valuta |
Zapadlost |
||||
2A |
Posojila – domača |
Ne-MFI |
Druge valute držav članic |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Ne-MFI |
Posojila |
Druge valute držav članic |
|
2A |
Posojila – domača |
Ne-MFI |
DKK |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
|
Posojila |
DKK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Ne-MFI |
Posojila |
DKK |
|
2A |
Posojila – domača |
Ne-MFI |
SEK |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
|
Posojila |
SEK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Ne-MFI |
Posojila |
SEK |
|
2A |
Posojila – domača |
Ne-MFI |
GBP |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
|
Posojila |
GBP |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Ne-MFI |
Posojila |
GBP |
|
2A |
Posojila – domača |
Ne-MFI |
Druge valute skupaj |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
|
Posojila |
Druge valute skupaj |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Ne-MFI |
Posojila |
Druge valute skupaj |
|
2A |
Posojila – domača |
Ne-MFI |
USD |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
|
Posojila |
USD |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Ne-MFI |
Posojila |
USD |
|
2A |
Posojila – domača |
Ne-MFI |
JPY |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
|
Posojila |
JPY |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Ne-MFI |
Posojila |
JPY |
|
2A |
Posojila – domača |
Ne-MFI |
CHF |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
|
Posojila |
CHF |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Ne-MFI |
Posojila |
CHF |
|
2A |
Posojila – domača |
Ne-MFI |
Preostale valute združeno |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domača |
|
Posojila |
Preostale valute združeno |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domača |
Ne-MFI |
Posojila |
Preostale valute združeno |
|
2B |
Posojila – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Druge valute držav članic |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Posojila |
Druge valute držav članic |
|
2B |
Posojila – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
DKK |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Posojila |
DKK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Posojila |
DKK |
|
2B |
Posojila – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
SEK |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Posojila |
SEK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Posojila |
SEK |
|
2B |
Posojila – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
GBP |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Posojila |
GBP |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Posojila |
GBP |
|
2B |
Posojila – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Druge valute skupaj |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Posojila |
Druge valute skupaj |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Posojila |
Druge valute skupaj |
|
2B |
Posojila – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
USD |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Posojila |
USD |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Posojila |
USD |
|
2B |
Posojila – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
JPY |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Posojila |
JPY |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Posojila |
JPY |
|
2B |
Posojila – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
CHF |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Posojila |
CHF |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Posojila |
CHF |
|
2B |
Posojila – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Preostale valute združeno |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Posojila |
Preostale valute združeno |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Posojila |
Preostale valute združeno |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
|
Euro |
Do 1 leta |
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojla |
|
|
Posojila |
|
Do 1 leta |
|
|
|
|
|
4,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – terjatve, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
Euro |
Do 1 leta |
2C |
Posojila – ostali svet |
|
Druge valute držav članic |
Do 1 leta |
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Do 1 leta |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Do 1 leta |
2C |
Posojila – ostali svet |
|
DKK |
Do 1 leta |
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Do 1 leta |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Do 1 leta |
2C |
Posojila – ostali svet |
|
SEK |
Do 1 leta |
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Do 1 leta |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Do 1 leta |
2C |
Posojila – ostali svet |
|
GBP |
Do 1 leta |
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Do 1 leta |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Do 1 leta |
2C |
Posojila – ostali svet |
|
Druge valute skupaj |
Do 1 leta |
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Do 1 leta |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Do 1 leta |
2C |
Posojila – ostali svet |
|
USD |
Do 1 leta |
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Do 1 leta |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Do 1 leta |
2C |
Posojila – ostali svet |
|
JPY |
Do 1 leta |
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Do 1 leta |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Do 1 leta |
2C |
Posojila – ostali svet |
|
CHF |
Do 1 leta |
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Do 1 leta |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Do 1 leta |
2C |
Posojila – ostali svet |
|
Preostale valute združeno |
Do 1 leta |
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Do 1 leta |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Do 1 leta |
2C |
Posojila – ostali svet |
|
Euro |
Nad 1 letom |
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojla |
|
|
Posojila |
|
Nad 1 letom |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
Euro |
Nad 1 letom |
2C |
Posojila – ostali svet |
|
Druge valute držav članic |
Nad 1 letom |
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Nad 1 letom |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
Druge valute držav članic |
Nad 1 letom |
2C |
Posojila – ostali svet |
|
DKK |
Nad 1 letom |
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
Posojila |
DKK |
Nad 1 letom |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
DKK |
Nad 1 letom |
2C |
Posojila – ostali svet |
|
SEK |
Nad 1 letom |
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
Posojila |
SEK |
Nad 1 letom |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
SEK |
Nad 1 letom |
2C |
Posojila – ostali svet |
|
GBP |
Nad 1 letom |
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
Posojila |
GBP |
Nad 1 letom |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
GBP |
Nad 1 letom |
2C |
Posojila – ostali svet |
|
Druge valute skupaj |
Nad 1 letom |
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
Posojila |
Druge valute skupaj |
Nad 1 letom |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
Druge valute skupaj |
Nad 1 letom |
2C |
Posojila – ostali svet |
|
USD |
Nad 1 letom |
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
Posojila |
USD |
Nad 1 letom |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
USD |
Nad 1 letom |
2C |
Posojila – ostali svet |
|
JPY |
Nad 1 letom |
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
Posojila |
JPY |
Nad 1 letom |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
JPY |
Nad 1 letom |
2C |
Posojila – ostali svet |
|
CHF |
Nad 1 letom |
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
Posojila |
CHF |
Nad 1 letom |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
CHF |
Nad 1 letom |
2C |
Posojila – ostali svet |
|
Preostale valute združeno |
Nad 1 letom |
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
|
Posojila |
Preostale valute združeno |
Nad 1 letom |
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
|
Posojila |
Preostale valute združeno |
Nad 1 letom |
2C |
Posojila – ostali svet |
Banke |
Vse valute združeno |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojla |
|
Banke |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
4,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – terjatve, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
Banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Posojila |
|
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Banke |
Euro |
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojla |
|
Banke |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
4,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – terjatve, ki izhajajo iz posojil v okviru ERM II |
|
Banke |
|
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Posojila |
Euro |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Banke |
Druge valute držav članic |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Posojila |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Posojila |
Druge valute držav članic |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Banke |
DKK |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Posojila |
DKK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Posojila |
DKK |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Banke |
SEK |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Posojila |
SEK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Posojila |
SEK |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Banke |
GBP |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Posojila |
GBP |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Posojila |
GBP |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Banke |
Druge valute skupaj |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Posojila |
Druge valute skupaj |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Posojila |
Druge valute skupaj |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Banke |
USD |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Posojila |
USD |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Posojila |
USD |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Banke |
JPY |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Posojila |
JPY |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Posojila |
JPY |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Banke |
CHF |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Posojila |
CHF |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Posojila |
CHF |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Banke |
Preostale valute združeno |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Posojila |
Preostale valute združeno |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Posojila |
Preostale valute združeno |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Ne-banke |
Vse valute združeno |
|
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
Ne-banke |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojla |
|
Ne-banke |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Posojila |
|
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Ne-banke |
Euro |
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojla |
|
Ne-banke |
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Posojila |
Euro |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Ne-banke |
Druge valute držav članic |
|
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
Ne-banke |
Posojila |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Posojila |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Posojila |
Druge valute držav članic |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Ne-banke |
DKK |
|
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
Ne-banke |
Posojila |
DKK |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Posojila |
DKK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Posojila |
DKK |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Ne-banke |
SEK |
|
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
Ne-banke |
Posojila |
SEK |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Posojila |
SEK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Posojila |
SEK |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Ne-banke |
GBP |
|
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
Ne-banke |
Posojila |
GBP |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Posojila |
GBP |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Posojila |
GBP |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Ne-banke |
Druge valute skupaj |
|
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
Ne-banke |
Posojila |
Druge valute skupaj |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Posojila |
Druge valute skupaj |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Posojila |
Druge valute skupaj |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Ne-banke |
USD |
|
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
Ne-banke |
Posojila |
USD |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Posojila |
USD |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Posojila |
USD |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Ne-banke |
JPY |
|
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
Ne-banke |
Posojila |
JPY |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Posojila |
JPY |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Posojila |
JPY |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Ne-banke |
CHF |
|
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
Ne-banke |
Posojila |
CHF |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Posojila |
CHF |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Posojila |
CHF |
|
2C |
Posojila – ostali svet |
Ne-banke |
Preostale valute združeno |
|
2,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – terjatve od MDS |
|
Ne-banke |
Posojila |
Preostale valute združeno |
|
|
|
|
|
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Posojila |
Preostale valute združeno |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Posojila |
Preostale valute združeno |
|
3A |
Vrednostni papirji razen delnic – domači |
MFI |
Druge valute držav članic |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute držav članic |
|
3A |
Vrednostni papirji razen delnic – domači |
MFI |
DKK |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
DKK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
DKK |
|
3A |
Vrednostni papirji razen delnic – domači |
MFI |
SEK |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
SEK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
SEK |
|
3A |
Vrednostni papirji razen delnic – domači |
MFI |
GBP |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
GBP |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
GBP |
|
3A |
Vrednostni papirji razen delnic – domači |
MFI |
Druge valute skupaj |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute skupaj |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute skupaj |
|
3A |
Vrednostni papirji razen delnic – domači |
MFI |
USD |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
USD |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
USD |
|
3A |
Vrednostni papirji razen delnic – domači |
MFI |
JPY |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
JPY |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
JPY |
|
3A |
Vrednostni papirji razen delnic – domači |
MFI |
CHF |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
CHF |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
CHF |
|
3A |
Vrednostni papirji razen delnic – domači |
MFI |
Preostale valute združeno |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
Preostale valute združeno |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
Preostale valute združeno |
|
3A |
Vrednostni papirji razen delnic – domači |
Ne-MFI |
Druge valute držav članic |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Ne-MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute držav članic |
|
3A |
Vrednostni papirji razen delnic – domači |
Ne-MFI |
DKK |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
DKK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Ne-MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
DKK |
|
3A |
Vrednostni papirji razen delnic – domači |
Ne-MFI |
SEK |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
SEK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Ne-MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
SEK |
|
3A |
Vrednostni papirji razen delnic – domači |
Ne-MFI |
GBP |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
GBP |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Ne-MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
GBP |
|
3A |
Vrednostni papirji razen delnic – domači |
Ne-MFI |
Druge valute skupaj |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute skupaj |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Ne-MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute skupaj |
|
3A |
Vrednostni papirji razen delnic – domači |
Ne-MFI |
USD |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
USD |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Ne-MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
USD |
|
3A |
Vrednostni papirji razen delnic – domači |
Ne-MFI |
JPY |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
JPY |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Ne-MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
JPY |
|
3A |
Vrednostni papirji razen delnic – domači |
Ne-MFI |
CHF |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
CHF |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Ne-MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
CHF |
|
3A |
Vrednostni papirji razen delnic – domači |
Ne-MFI |
Preostale valute združeno |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Domači |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
Preostale valute združeno |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Domači |
Ne-MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
Preostale valute združeno |
|
3B |
Vrednostni papirji razen delnic – druge sodelujoče države članice |
MFI |
Druge valute držav članic |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute držav članic |
|
3B |
Vrednostni papirji razen delnic – druge sodelujoče države članice |
MFI |
DKK |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
DKK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
DKK |
|
3B |
Vrednostni papirji razen delnic – druge sodelujoče države članice |
MFI |
SEK |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
SEK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
SEK |
|
3B |
Vrednostni papirji razen delnic – druge sodelujoče države članice |
MFI |
GBP |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
GBP |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
GBP |
|
3B |
Vrednostni papirji razen delnic – druge sodelujoče države članice |
MFI |
Druge valute skupaj |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute skupaj |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute skupaj |
|
3B |
Vrednostni papirji razen delnic – druge sodelujoče države članice |
MFI |
USD |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
USD |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
USD |
|
3B |
Vrednostni papirji razen delnic – druge sodelujoče države članice |
MFI |
JPY |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
JPY |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
JPY |
|
3B |
Vrednostni papirji razen delnic – druge sodelujoče države članice |
MFI |
CHF |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
CHF |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
CHF |
|
3B |
Vrednostni papirji razen delnic – druge sodelujoče države članice |
MFI |
Preostale valute združeno |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
Preostale valute združeno |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
Preostale valute združeno |
|
3B |
Vrednostni papirji razen delnic – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Druge valute držav članic |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute držav članic |
|
3B |
Vrednostni papirji razen delnic – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
DKK |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
DKK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
DKK |
|
3B |
Vrednostni papirji razen delnic – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
SEK |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
SEK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
SEK |
|
3B |
Vrednostni papirji razen delnic – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
GBP |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
GBP |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
GBP |
|
3B |
Vrednostni papirji razen delnic – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Druge valute skupaj |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute skupaj |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute skupaj |
|
3B |
Vrednostni papirji razen delnic – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
USD |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
USD |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
USD |
|
3B |
Vrednostni papirji razen delnic – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
JPY |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
JPY |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
JPY |
|
3B |
Vrednostni papirji razen delnic – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
CHF |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
CHF |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
CHF |
|
3B |
Vrednostni papirji razen delnic – druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Preostale valute združeno |
|
3 |
Terjatve do rezidentov euroobmočja, denominirane v tuji valuti |
Druge sodelujoče države članice |
|
Vrednostni papirji razen delnic |
Preostale valute združeno |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Druge sodelujoče države članice |
Ne-MFI |
Vrednostni papirji razen delnic |
Preostale valute združeno |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Banke |
Vse valute združeno |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
|
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojla |
|
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
|
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Banke |
Euro |
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojla |
|
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
Euro |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Banke |
Druge valute držav članic |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute držav članic |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Banke |
DKK |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
DKK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
DKK |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Banke |
SEK |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
SEK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
SEK |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Banke |
GBP |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
GBP |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
GBP |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Banke |
Druge valute skupaj |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute skupaj |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute skupaj |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Banke |
USD |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
USD |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
USD |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Banke |
JPY |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
JPY |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
JPY |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Banke |
CHF |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
CHF |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
CHF |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Banke |
Preostale valute združeno |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
Preostale valute združeno |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
Preostale valute združeno |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Ne-banke |
Vse valute združeno |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
|
|
|
|
|
|
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojla |
|
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
|
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Ne-banke |
Euro |
|
4,1 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v eurih – stanja pri bankah, naložbe v vrednostne papirje in posojla |
|
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
|
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
Euro |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Ne-banke |
Druge valute držav članic |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute držav članic |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute držav članic |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Ne-banke |
DKK |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
DKK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
DKK |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Ne-banke |
SEK |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
SEK |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
SEK |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Ne-banke |
GBP |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
GBP |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
GBP |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Ne-banke |
Druge valute skupaj |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute skupaj |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
Druge valute skupaj |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Ne-banke |
USD |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
USD |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
USD |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Ne-banke |
JPY |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
JPY |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
JPY |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Ne-banke |
CHF |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
CHF |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
CHF |
|
3C |
Vrednostni papirji razen delnic – ostali svet |
Ne-banke |
Preostale valute združeno |
|
2,2 |
Terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja, denominirane v tuji valuti – stanja pri bankah ter naložbe v vrednostne papirje, zunanja posojila in druga zunanja sredstva |
|
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
Preostale valute združeno |
|
|
|
|
|
|
11 |
Druga sredstva |
Ostali svet |
Ne-banke |
Vrednostni papirji razen delnic |
Preostale valute združeno |
|
PRILOGA II
Spremljanje skladnosti med računovodskimi in statističnimi podatki v zvezi z bilancami stanja NCB/ECB
DEL 1
Opis kontrol
|
Kontrola št. |
Statistična postavka bilance stanja NCB/ECB |
Razmerje |
Računovodska postavka |
|
OBVEZNOSTI |
1 |
Gotovina v obtoku |
>= |
Statistična kategorija bi morala nekoliko presegati računovodsko kategorijo, ker samo statistična kategorija vključuje kovance, ki jih izda centralna država. |
Bankovci v obtoku |
|
2 |
Vloge rezidentov euroobmočja |
>=< |
Statistična kategorija bi morala biti večja od vsote računovodskih postavk. To je zaradi dejstva, da so pozicije znotraj Eurosistema vključene v statistično kategorijo na agregirani ravni, medtem ko so izključene iz računovodskih postavk (1). Vendar pa je razmerje lahko različno, ker računovodske postavke vključujejo pozicije znotraj Eurosistema, ki so protipostavka popravkom za eurobankovce, ki so zabeleženi pod „preostala sredstva/obveznosti“ za statistične namene, in ker se stanja tujih valut prevrednotijo z različno frekvenco (četrtletno za računovodske podatke, mesečno za statistične podatke). |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih + druge obveznosti do kreditnih institucije euroobmočja v eurih + obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja v eurih + obveznosti do rezidentov euroobmočja v tuji valuti |
|
3 |
Vloge rezidentov euroobmočja, od tega monetarne finančne institucije (MFI) |
>=< |
Ta kontrola bi morala odražati vpliv vključitve stanj znotraj Eurosistema na bruto osnovi v statistično kategorijo in njihove izključitve iz računovodskih kategorij (1). Načeloma bi morali biti statistični podatki večji od računovodskih podatkov tudi zato, ker vključujejo obveznosti do finančnih nasprotnih strank v tuji valuti. Vendar pa lahko različna razvrstitev protipostavke popravkom za eurobankovce to razmerje obrne. |
Obveznosti do kreditnih institucij euroobmočja v eurih + druge obveznosti kreditnih institucij euroobmočja v eurih |
|
4 |
Vloge rezidentov euroobmočja, od tega centralna država + drugi sektorji države/drugi rezidenti euroobmočja |
=< |
Vsota statističnih kategorij bi morala biti manjša od vsote računovodskih kategorij zaradi vključitve obveznosti kreditnih institucij v tuji valuti samo v računovodske podatke. |
Obveznosti do drugih rezidentov euroobmočja v eurih + obveznosti do rezidentov euroobmočja v tuji valuti |
|
5 |
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
= |
Statistična kategorija bi morala biti enaka računovodski kategoriji. |
Izdani dolžniški certifikati |
|
6 |
Kapital in rezerve |
>= |
Statistična kategorija se lahko nekoliko razlikuje od računovodske zaradi učinka prevrednotenja, ki se v nekaterih centralnih bankah izvede četrtletno. Nadalje razlika nastane, ker sta računovodska postavka bilance stanja „nerazporejeni dobiček“ in deloma postavka „račun rezervacij“ zabeležena kot del rezidualne postavke v računovodskih podatkih, vendar del „kapitala in rezerv“ v statističnih podatkih. |
Kapital in rezerve + računi prevrednotenja |
|
7 |
Zunanje obveznosti |
≈ |
Statistična kategorija bi morala biti približno enaka vsoti računovodskih postavk. Obe vrednosti se lahko razlikujeta samo zaradi različne periodike vrednotenja. |
Obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja v eurih + obveznosti do rezidentov zunaj euroobmočja v tuji valuti + protipostavka posebnih pravic črpanja, ki jih dodeli Mednarodni denarni sklad |
|
8 |
Preostale obveznosti |
≈ |
Kakršna koli razlika med statistično kategorijo in računovodsko kategorijo se lahko pojasni z razlikami, ugotovljenimi na drugih mestih v bilanci stanja. |
Druge obveznosti |
SREDSTVA |
9 |
Posojila rezidentom euroobmočja |
>= |
Glej kontroli št. 10 in 11 |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja v eurih + druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja v eurih + javni dolg v eurih |
|
10 |
Posojila rezidentom euroobmočja, od tega MFI |
>= |
Statistična kategorija bi morala biti večja od vsote računovodskih postavk. Razlike nastanejo v glavnem zaradi pozicij znotraj Eurosistema, ki se v statističnih podatkih poročajo na bruto osnovi, v računovodskem poročilu pa so izravnane (glej tudi obveznosti) (1). Nadalje računovodski podatki ne vključujejo stanj v tuji valuti. |
Posojanje kreditnim institucijam euroobmočja v eurih + druge terjatve do kreditnih institucij euroobmočja v eurih |
|
11 |
Posojila rezidentom euroobmočja, od tega država |
>= |
Statistična kategorija zajema posojila v vseh valutah in je lahko večja od računovodske kategorije, ki zajema samo posojila, denominirana v eurih. |
Javni dolg, denominiran v eurih |
|
12 |
Imetja vrednostnih papirjev razen delnic, ki jih izdajo rezidenti euroobmočja |
>= |
Statistična kategorija bi morala biti večja od računovodske kategorije, ker vključuje imetja vrednostnih papirjev, denominiranih v tuji valuti, in nekatera imetja drugih vrednostnih papirjev, ki so uvrščena med „druga sredstva“ (za pokojninske sklade zaposlenih, investicije v lastni kapital itd.) v računovodskih podatkih. |
Vrednostni papirji rezidentov euroobmočja v eurih |
|
13 |
Posojila rezidentom euroobmočja, od tega drugi rezidenti euroobmočja + imetja delnic/drugega lastniškega kapitala, ki jih izdajo rezidenti euroobmočja + osnovna sredstva + preostala sredstva |
≈ |
Glej kontrolo št. 8 |
Druga sredstva + terjatve do rezidentov euroobmočja v tuji valuti |
|
14 |
Zunanja sredstva |
>= |
Statistična kategorija bi morala biti nekoliko večja od vsote računovodskih kategorij, ker vključuje nekatere delnice in drugi lastniški kapital ter gotovino (bankovce) v tujih valutah, ki so izključeni iz računovodske kategorije. Obe vrednosti se lahko razlikujeta tudi zaradi različne periodike vrednotenja. |
Zlato in terjatve v zlatu + terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja v tuji valuti + terjatve do rezidentov zunaj euroobmočja v eurih |
DEL 2
Predloga za mesečno poenostavljeno pojasnilo o kontrolah skladnosti
Ime centralne banke: … |
Kontrole skladnosti za konec meseca: … |
|
Statistična vrednost A |
Računovodska vrednost B |
Razlika C |
Izid kontrole D (2) |
Kratko pojasnilo E |
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
DEL 3
Letno izčrpno pojasnilo o kontrolah skladnosti
Centralne banke morajo poročati in pojasniti tri kategorije razlik, ugotovljenih med statističnimi in računovodskimi podatki: (i) razlike zaradi popravkov; (ii) razlike zaradi različnih pravil predstavitve in razvrstitve; in (iii) katere koli druge razlike, vključno s napakami pri poročanju.
Za vsako od teh kategorij morajo centralne banke poročati in pojasniti naslednje podrobnosti:
— |
zneske; |
— |
vpliv na pretekle podatke, če obstaja; |
— |
ali je razlika posledica enkratnega popravka ali rednih popravkov. |
(1) Vendar z nacionalnega vidika ta učinek ne bi smel biti prisoten, ker se oba niza podatkov poročata na bruto osnovi, medtem ko Evropska centralna banka (ECB) konsolidira samo računovodske podatke (stanja znotraj Eurosistema se izravnajo) za namen tedenskega računovodskega izkaza.
(2) Prosimo vpišite „OK“, če je linearno razmerje kontrole skladnosti izpolnjeno. V nasprotnem primeru, prosimo, vpišite „NE“.
PRILOGA III
SHEME POROČANJA
DEL 1
Statistika postavk bilanc stanja o monetarnih finančnih institucijah
Vsi statistični podatki morajo vsebovati obseg podatkov, ki je določen v ustreznih tabelah iz Uredbe ECB/2001/13 ali iz te smernice, ne glede na dejanski obstoj osnovnega pojava, četudi so enaki nič ali manjkajo. Za označitev, da pojav ne obstaja, se mora uporabiti „NC“. Vendar če podatki ne obstajajo za celotni sektor v pojasnjevalnih postavkah, npr. podatki centralne države, se lahko nacionalne centralne banke (NCB) odločijo, da jih ne bodo zagotovile.
Zgodovinski podatki in popravki za obdobja pred januarjem 2003 za mesečne podatke v skladu z Uredbo ECB/2001/13, ki so bili poročani s četrtletno frekvenco za obdobje pred januarjem 2003 v skladu z Uredbo ECB/1998/16, se morajo poslati kot mesečni podatki, kakor je ponazorjeno v spodnji tabeli. Popravki četrtletnih podatkov se morajo poslati kot mesečni podatki za zadnji mesec četrtletja, na katero se nanašajo, in ob uporabi ključev za mesečne podatke. Zgodovinski podatki pred januarjem 2003 se lahko poročajo prostovoljno, kadar so na voljo, in se, kjer je primerno, označijo z uporabo atributov statusa opazovanja in komentarja opazovanja (1). Zgodovinski podatki, ki izhajajo iz ocen, se lahko pošljejo kot ocene in se primerno označijo. V tem primeru mora biti ob prvem posredovanju podatkov zagotovljen tudi opis metod ocenjevanja.
Podatki, pri katerih so se spremenili roki. Popravki in zgodovinski podatki za obdobja pred januarjem 2003
Mesečni podatki |
Roki |
Veljavnost |
Poročanje (2) |
|
Do |
Od |
|||
Poročani četrtletno |
Q |
Podatki za december 2002 |
|
Popravki: poročajo se z uporabo ključev za mesečne podatke za zadnji mesec četrtletja, na katero se nanašajo |
pred januarjem 2003 |
M |
|
Podatki za januar 2003 |
Zgodovinski podatki: poročanje mesečnih podatkov glede na njihovo razpoložljivost |
TABELA 1
Postavke, za katere se zahtevajo mesečni popravki tokov (4)
POSTAVKE BILANCE STANJA |
A. Domači |
B. Druge sodelujoče države članice |
C. Ostali svet |
D. Nerazporejeni |
||||||||||||||||||
MFI |
Ne-MFI |
MFI |
Ne-MFI |
|||||||||||||||||||
|
od tega kreditne institucije, ki so obvezniki za OR (3), ECB in NCB |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
|
od tega kreditne institucije, ki so obvezniki za OR (3), ECB in NCB |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||||||||||||||
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123+S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14+S.15) |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123+S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14+S.15) |
|||||||||
OBVEZNOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1 |
||
|
2 |
|
3 |
|
|
|
|
|
|
4 |
|
5 |
|
|
|
|
|
|
6 |
|
||
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
7 |
|
||
nad 1 letom |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
8 |
|
||
|
9 |
|
|
|
|
|
|
|
|
10 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
11 |
12 |
13 |
14 |
15 |
16 |
|
|
|
17 |
18 |
19 |
20 |
21 |
22 |
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 1 leta |
|
|
|
23 |
24 |
25 |
26 |
27 |
28 |
|
|
|
29 |
30 |
31 |
32 |
33 |
34 |
|
|
||
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
35 |
36 |
37 |
38 |
39 |
40 |
|
|
|
41 |
42 |
43 |
44 |
45 |
46 |
|
|
||
nad 2 letoma |
|
|
|
47 |
48 |
49 |
50 |
51 |
52 |
|
|
|
53 |
54 |
55 |
56 |
57 |
58 |
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 3 mesecev |
|
|
|
59 |
60 |
61 |
62 |
63 |
64 |
|
|
|
65 |
66 |
67 |
68 |
69 |
70 |
|
|
||
nad 3 meseci |
|
|
|
71 |
72 |
73 |
74 |
75 |
76 |
|
|
|
77 |
78 |
79 |
80 |
81 |
82 |
|
|
||
od tega nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
83 |
84 |
85 |
86 |
87 |
88 |
|
|
|
89 |
90 |
91 |
92 |
93 |
94 |
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
95 |
96 |
97 |
98 |
99 |
100 |
|
|
|
101 |
102 |
103 |
104 |
105 |
106 |
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 1 leta |
|
|
|
107 |
108 |
109 |
110 |
111 |
112 |
|
|
|
113 |
114 |
115 |
116 |
117 |
118 |
|
|
||
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
119 |
120 |
121 |
122 |
123 |
124 |
|
|
|
125 |
126 |
127 |
128 |
129 |
130 |
|
|
||
nad 2 letoma |
|
|
|
131 |
132 |
133 |
134 |
135 |
136 |
|
|
|
137 |
138 |
139 |
140 |
141 |
142 |
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 3 mesecev |
|
|
|
143 |
144 |
145 |
146 |
147 |
148 |
|
|
|
149 |
150 |
151 |
152 |
153 |
154 |
|
|
||
nad 3 meseci |
|
|
|
155 |
156 |
157 |
158 |
159 |
160 |
|
|
|
161 |
162 |
163 |
164 |
165 |
166 |
|
|
||
od tega nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
167 |
168 |
169 |
170 |
171 |
172 |
|
|
|
173 |
174 |
175 |
176 |
177 |
178 |
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
179 |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
180 # |
||
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
181 # |
||
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
182 # |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
183 # |
||
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
184 # |
||
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
185 # |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
186 # |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
187 # |
POSTAVKE BILANCE STANJA |
A. Domači |
B. Druge sodelujoče države članice |
C. Ostali svet |
D. Nerazporejeni |
||||||||||||||||||
MFI |
Ne-MFI |
MFI |
Ne-MFI |
|||||||||||||||||||
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||||||||||||||||||
Skupaj |
Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123+S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14+S.15) |
Skupaj |
Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123+S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14+S.15) |
|||||||||||||
Potrošniški krediti |
Stanovanjska posojila |
Drugo (preostanek) |
Potrošniški krediti |
Stanovanjska posojila |
Drugo (preostanek) |
|||||||||||||||||
SREDSTVA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
188 |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
189 |
||
|
190 # |
191 # |
192 # |
|
|
|
|
|
|
193 # |
194 # |
195 # |
|
|
|
|
|
|
196 # |
|
||
do 1 leta |
|
|
|
197 # |
198 # |
199 # |
200 # |
201 # |
202 # |
|
|
|
203 # |
204 # |
205 # |
206 # |
207 # |
208 # |
209 # |
|
||
nad 1 letom in do 5 let |
|
|
|
210 # |
211 # |
212 # |
213 # |
214 # |
215 # |
|
|
|
216 # |
217 # |
218 # |
219 # |
220 # |
221 # |
222 # |
|
||
nad 5 let |
|
|
|
223 # |
224 # |
225 # |
226 # |
227 # |
228 # |
|
|
|
229 # |
230 # |
231 # |
232 # |
233 # |
234 # |
|
|||
|
|
235 # |
236 # |
237 # |
238 # |
239 # |
240 # |
|
241 # |
242 # |
243 # |
244 # |
245 # |
246 # |
|
|
||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
247 # |
|
||
|
|
251 # |
252 # |
|
|
|
|
|
|
|
256 # |
257 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 1 leta |
248 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
253 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 1 letom in do 2 let |
249 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
254 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 2 letoma |
250 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
255 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
261 # |
262 # |
|
|
|
|
|
|
|
266 # |
267 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 1 leta |
258 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
263 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 1 letom in do 2 let |
259 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
264 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 2 letoma |
260 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
265 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
268 |
|
|
|
|
|
|
|
|
269 |
|
|
|
|
|
|
|
|
270 |
|
||
|
271 # |
|
272 # |
|
|
|
|
|
|
273 # |
|
274 # |
|
|
|
|
|
|
275 # |
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
276 # |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
277 # |
TABELA 2
Postavke, za katere se zahtevajo četrtletni popravki tokov (5)
POSTAVKE BILANCE STANJA |
A. Domači |
B. Druge sodelujoče države članice |
C. Ostali svet |
|||||||||||||||||||||||||
Ne-MFI |
Ne-MFI |
Skupaj |
||||||||||||||||||||||||||
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
|
Banke |
Ne-banke |
||||||||||||||||||||||
Skupaj |
Centralna država (S.1311) |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123+S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14+S.15) |
Skupaj |
Centralna država (S.1311) |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123+S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14+S.15) |
|
|
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||||||||
Skupaj |
Federalna država (S.1312) |
Lokalna država (S.1313) |
Skladi socialne varnosti (S.1314) |
Skupaj |
Federalna država (S.1312) |
Lokalna država (S.1313) |
Skladi socialne varnosti (S.1314) |
|||||||||||||||||||||
OBVEZNOSTI |
||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
278 |
279 |
280 |
||
|
|
|
|
281 |
282 |
283 |
|
|
|
|
|
|
|
|
284 |
285 |
286 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
287 |
288 |
289 |
|
|
|
|
|
|
|
|
290 |
291 |
292 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
293 |
294 |
295 |
|
|
|
|
|
|
|
|
296 |
297 |
298 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
299 |
300 |
301 |
|
|
|
|
|
|
|
|
302 |
303 |
304 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
SREDSTVA |
||||||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
305 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
306 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
307 # |
308 # |
309 # |
||
do 1 leta |
|
|
|
310 # |
311 # |
312 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
313 # |
314 # |
315 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 1 in do 5 let |
|
|
|
316 # |
317 # |
318 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
319 # |
320 # |
321 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 5 let |
|
|
|
322 # |
323 # |
324 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
325 # |
326 # |
327 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
328 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
329 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
330 # |
331 # |
332 # |
||
do 1 leta |
|
|
|
333 # |
334 # |
335 # |
|
336 # |
337 # |
338 # |
339 # |
|
|
|
340 # |
341 # |
342 # |
|
343 # |
344 # |
345 # |
346 # |
|
|
|
|
||
nad 1letom |
|
|
|
347 # |
348 # |
349 # |
|
350 # |
351 # |
352 # |
353 # |
|
|
|
354 # |
355 # |
356 # |
|
357 # |
358 # |
359 # |
360 # |
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
361 # |
362 # |
363 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
364 # |
365 # |
366 # |
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DEL 2
Statistika o elektronskem denarju
Podatki o drugih monetarnih finančnih institucijah (druge MFI) (stanja)
|
A. Domači |
B. Druge sodelujoče države članice |
C. Ostali svet |
D. Nerazporejeni |
||||||||
MFI |
Ne-MFI |
MFI |
Ne-MFI |
|||||||||
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||||||||
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
|||||||||
OBVEZNOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
Od tega elektronski denar |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
E1 |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
E2 |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
Od tega elektronski denar |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
E3 |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
E4 |
DEL 3
Statistika bilance stanja centralne države
Obveznosti iz naslova vlog in imetja gotovine in vrednostnih papirjev
Prilagojena shema, ki uporablja tabele poročanja sektorja monetarnih finančnih institucij (MFI)
TABELA 1
Podatki centralne države (stanja)
POSTAVKE BILANCE STANJA |
A. Domači |
B. Druge sodelujoče države članice |
C. Ostali svet |
D. Nerazporejeni |
||||||||||||||||||
MFI |
Ne-MFI |
MFI |
Ne-MFI |
|||||||||||||||||||
|
od tega kreditne institucije, ki so obvezniki za OR (8), ECB in NCB |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
|
od tega kreditne institucije, ki so obvezniki za OR (8), ECB in NCB |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||||||||||||||
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S. 123 + S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15) |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S. 123 + S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15) |
|||||||||
OBVEZNOSTI |
||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 3 mesecev (6) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 3 mesecev (6) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
SREDSTVA |
||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
Euro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
TABELA 2
Podatki centralne države (popravki tokov)
POSTAVKE BILANCE STANJA |
Euroobmočje |
||||||||||||||||||||
MFI |
A. Domači |
B. Druge sodelujoče države članice |
|||||||||||||||||||
MFI |
Ne-MFI |
MFI |
Ne-MFI |
||||||||||||||||||
|
pd tega kreditne institucije, ki so obvezniki za OR, ECB in NCB |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
|
od tega kreditne institucije, ki so obvezniki za OR, ECB in NCB |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
||||||||||||||
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15) |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123 + S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14 + S.15) |
||||||||
OBVEZNOSTI |
|||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
367 |
368 |
369 |
370 |
371 |
372 |
|
|
|
373 |
374 |
375 |
376 |
377 |
378 |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 1 leta |
|
|
|
|
379 |
380 |
381 |
382 |
383 |
384 |
|
|
|
385 |
386 |
387 |
388 |
389 |
390 |
||
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
391 |
392 |
393 |
394 |
395 |
396 |
|
|
|
397 |
398 |
399 |
400 |
401 |
402 |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 3 mesecev (9) |
|
|
|
|
403 |
404 |
405 |
406 |
407 |
408 |
|
|
|
409 |
410 |
411 |
412 |
413 |
414 |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
415 |
416 |
417 |
418 |
419 |
420 |
|
|
|
421 |
422 |
423 |
424 |
425 |
426 |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 1 leta |
|
|
|
|
427 |
428 |
429 |
430 |
431 |
432 |
|
|
|
433 |
434 |
435 |
436 |
437 |
438 |
||
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
439 |
440 |
441 |
442 |
443 |
444 |
|
|
|
445 |
446 |
447 |
448 |
449 |
450 |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 3 mesecev (9) |
|
|
|
|
451 |
452 |
453 |
454 |
455 |
456 |
|
|
|
457 |
458 |
459 |
460 |
461 |
462 |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
SREDSTVA |
|||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
1e od tega euri |
463 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 1 leta |
|
464 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
466 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 1 letom in do 2 let |
|
465 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
467 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
468 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
469 # |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
Prerazvrstitvene popravke je treba ECB posredovati za vsa polja; prevrednotovalne popravke samo za polja, označena z #. |
DEL 4
Pojasnjevalne postavke
Oddelek 1: Mesečne pojasnjevalne postavke za izpeljavo in oceno denarnih agregatov in protipostavk
TABELA 1
Podatki ECB/NCB (stanja)
|
Domači |
Druge sodelujoče države članice |
Ostali svet |
Nerazporejeni |
||
OBVEZNOSTI |
||||||
8 Gotovina v obtoku |
||||||
Od tega bankovci |
|
|
|
|
||
|
|
|
|
M1 |
||
|
|
|
|
M2 |
||
Od tega kovanci |
|
|
|
M3 |
||
|
|
|
|
M4 |
||
|
|
|
|
M5 |
||
11 Izdani dolžniški vrednostni papirji |
||||||
Do 1 leta |
M6 |
M7 |
M8 |
|
||
14 Preostale obveznosti, od tega |
||||||
obračunane obveznosti na vloge |
|
|
|
M9 |
||
tranzitne postavke |
|
|
|
M10 |
||
pasivne časovne razmejitve |
|
|
|
M11 |
||
izvedeni finančni instrumenti |
|
|
|
M12 |
||
obveznosti znotraj Eurosistema, povezane z razdelitvijo eurobankovcev |
M13 |
|
|
|||
SREDSTVA |
||||||
7 Preostala sredstva, od tega |
||||||
obračunane terjatve na posojila |
|
|
|
M14 |
||
tranzitne postavke |
|
|
|
M15 |
||
aktivne časovne razmejitve |
|
|
|
M16 |
||
izvedeni finančni instrumenti |
|
|
|
M17 |
||
terjatve znotraj Eurosistema, povezane z razdelitvijo eurobankovcev |
M18 |
|
|
|||
Krepko označena polja kažejo pojasnjevalne postavke visoke prioritete. |
TABELA 2
Podatki drugih MFI (stanja)
|
Domači |
Druge sodelujoče države članice |
Ostali svet |
Nerazporejeni |
OBVEZNOSTI |
||||
11 Izdani dolžniški vrednostni papirji |
||||
Do 1 leta |
M19 |
M20 |
M21 |
|
Euro |
M22↑ |
M23↑ |
M24↑ |
|
Tuje valute |
M25↑ |
M26↑ |
M27↑ |
|
Nad 1 letom in do 2 let |
M28 |
M29 |
M30 |
|
Euro |
M31↑ |
M32↑ |
M33↑ |
|
Tuje valute |
M34↑ |
M35↑ |
M36↑ |
|
13 Kapital in rezerve |
||||
Od tega rezervacije |
|
|
|
M37 |
14 Preostale obveznosti, od tega |
||||
obračunane obveznosti na vloge |
|
|
|
M38 |
tranzitne postavke |
|
|
|
M39 |
pasivne časovne razmejitve |
|
|
|
M40 |
izvedeni finančni instrumenti |
|
|
|
M41 |
SREDSTVA |
||||
7 Preostala sredstva, od tega |
||||
obračunane terjatve na posojila |
|
|
|
M42 |
tranzitne postavke |
|
|
|
M43 |
aktivne časovne razmejitve |
|
|
|
M44 |
izvedeni finančni instrumenti |
|
|
|
M45 |
Krepko označena polja kažejo pojasnjevalne postavke visoke prioritete. |
M2: bankovci, denominirani v nekdanjih valutah, ki so jih NCB izdale pred 1. januarjem 2002 in jih NCB še niso odkupile. Poročajo se od januarja 2002, najmanj med letom 2002.
M5: kovanci, denominirani v nekdanjih valutah, ki so jih nacionalni organi (tj. NCB/centralne države) izdali pred 1. januarjem 2002 in jih NCB še niso odkupile.
M9, M38: obresti na vloge se beležijo, ko se obračunajo (tj. po obračunskem načelu) in ne takrat, ko so dejansko plačane (tj. po načelu zajemanja v trenutku plačila).
M14, M42: obresti na posojila se beležijo, ko se obračunajo (tj. po obračunskem načelu) in ne takrat, ko so dejansko prejete (tj. po načelu zajemanja v trenutku plačila).
M13, M18: neto pozicije nasproti Eurosistemu, ki nastanejo z (1) razdelitvijo eurobankovcev, ki jih izda Evropska centralna banka (ECB) (8 % izdaj skupaj); in z (2) uporabo mehanizma deleža v kapitalu. Neto upniške ali dolžniške pozicije posamezne NCB in ECB se uvrstijo bodisi na stran sredstev bodisi na stran obveznosti bilance stanja v skladu s predznakom, tj. pozitivne neto pozicije nasproti Eurosistemu se morajo poročati na strani sredstev, negativne neto pozicije pa na strani obveznosti.
TABELA 3
Podatki drugih MFI (popravki tokov) (10)
POSTAVKE BILANCE STANJA |
A. Domači |
B. Druge sodelujoče države članice |
C. Ostali svet |
||||||||||||||||||
MFI |
Ne-MFI |
MFI |
Ne-MFI |
|
|||||||||||||||||
|
od tega kreditne institucije, ki so obvezniki za OR, ECB in NCB |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
|
od tega kreditne institucije, ki so obvezniki za OR, ECB in NCB |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
||||||||||||||
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123+S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14+S.15) |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123+S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14+S.15) |
||||||||
OBVEZNOSTI |
|||||||||||||||||||||
|
179a |
179b |
179c |
||||||||||||||||||
11 Dolžniški vrednostni papirji |
|||||||||||||||||||||
Do 1 leta |
470 # |
471 # |
472 |
||||||||||||||||||
Nad 1 letom in do 2 let |
473 # |
474 # |
475 |
||||||||||||||||||
11e Euro |
|||||||||||||||||||||
Do 1 leta |
476 # |
477 # |
478 |
||||||||||||||||||
Nad 1 letom in do 2 let |
479 # |
480 # |
481 |
||||||||||||||||||
11x Tuje valute |
|||||||||||||||||||||
Do 1 leta |
482 # |
483 # |
484 |
||||||||||||||||||
Nad 1 letom in do 2 let |
485 # |
486 # |
487 |
TABELA 4
Podatki ECB/NCB (prerazvrstitveni popravki)
POSTAVKE BILANCE STANJA |
Nerazporejeni |
OBVEZNOSTI |
|
8 Gotovina v obtoku |
|
Od tega bankovci |
|
Eurobankovci |
488 |
National denomination banknotes |
489 |
Od tega kovanci |
490 |
Eurokovanci |
491 |
Kovanci v nacionalnih denominacijah |
492 |
Oddelek 2: Mesečne pojasnjevalne postavke za izpeljavo informacij o ponderiranju za statistiko obrestnih mer MFI
Podatki drugih MFI (stanja)
V eurih denominirana posojila, ki jih druge MFI odobrijo navedenim podkategorijam „drugih rezidentov“ |
||||
SREDSTVA |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva itd. (S.14+S.15) |
||
Potrošniški krediti |
Posojila za nakup nepremičnin |
Drugo (preostanek) |
||
A. Domača |
||||
Posojila |
||||
Od tega euri |
|
|
|
|
Do 1 leta |
M46 |
M47 |
M48 |
M49 |
Nad 1 letom in do 5 let |
M50 |
M51 |
M52 |
M53 |
Nad 5 let |
M54 |
M55 |
M56 |
M57 |
B. Druge sodelujoče države članice |
||||
Posojila |
||||
Od tega euri |
|
|
|
|
Do 1 leta |
M58 |
M59 |
M60 |
M61 |
Nad 1 letom in do 5 let |
M62 |
M63 |
M64 |
M65 |
Nad 5 let |
M66 |
M67 |
M68 |
M69 |
Oddelek 3: Četrtletne pojasnjevalne postavke za pripravo finančnih računov monetarne unije
Podatki NCB/ECB/drugih MFI (stanja)
|
Domači |
Druge sodelujoče države članice |
Ostali svet |
Nerazporejeni |
||
Skupaj |
Centrdalna država |
Skupaj |
Centralna država |
|||
OBVEZNOSTI |
||||||
14 Preostale obveznosti |
||||||
Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervah pokojninskih skladov |
|
|
|
|
|
M70 |
SREDSTVA |
||||||
3 Vrednostni papirji razen delnic |
||||||
Do 1 leta |
|
M71 |
|
M72 |
M73 |
|
Od tega: euri |
|
M74 |
|
M75 |
M76 |
|
Nad 1 letom |
|
M77 |
|
M78 |
M79 |
|
Od tega: euri |
|
M80 |
|
M81 |
M82 |
|
5 Delnice in drug lastniški kapital |
||||||
Delnice, ki kotirajo na borzi |
M83 |
|
M84 |
|
M85 |
|
Delnice investicijskih skladov (ne SDT) |
M86 |
|
M87 |
|
M88 |
|
7 Preostala sredstva |
||||||
Prenosne premije in škodne rezervacije |
|
|
|
|
|
M89 |
M70: obveznosti MFI do gospodinjstev v obliki tehničnih rezervacij, oblikovanih za zagotavljanje pokojnin za zaposlene. To se običajno nanaša na pokojninske sklade za zaposlene, ki niso eksternalizirani neodvisni instituciji.
M83, M84, M85: delnice, katerih tečaji kotirajo na priznani borzi vrednostnih papirjev ali drugi obliki sekundarnega trga.
M86, M87, M88: delnice, izdane v okviru organizirane finančne ureditve, ki združuje sredstva vlagateljev za namen pridobitve finančnih ali nefinančnih sredstev, razen tistih, ki so vključeni v sektor MFI (imenovane tudi delnice vzajemnih skladov).
M89: del bruto premij, ki jih plačajo MFI, ki se prenese v naslednje obračunsko obdobje, plus terjatve MFI, ki še niso poravnane.
DEL 5
Statistika osnove za obvezne rezerve
TABELA 1
Podatki o postavkah bilance stanja, ki se zahtevajo za pripravo statistike osnove za obvezne rezerve
POSTAVKE BILANCE STANJA |
Svet |
Nerazporejeni |
||
Druge MFI sodelujočih držav članic, ki niso obvezniki za obvezne rezerve, ne-MFI sodelujočih držav članic in ostali svet |
||||
OBVEZNOSTI |
||||
9 Vloge (vse valute) |
||||
|
R1 |
|
||
|
||||
|
||||
9 Vloge (vse valute) |
||||
|
R2 |
|
||
|
||||
|
R3 |
|||
11 Izdani dolžniški vrednostni papirji (vse valute) |
||||
do 2 let |
R4 |
|
||
nad 2 letoma (11) |
|
R5 |
TABELA 2
Podatki o postavkah bilance stanja, ki se zahtevajo za kontrolne namene
|
A. Domači |
|
Nerazporejeni |
Pavšalna olajšava |
R6 |
DEL 6
Statistika makro razmerij
Podatki o postavkah bilanc stanja kreditnih institucij za pripravo makro razmerij
POSTAVKE BILANCE STANJA |
A. Domači |
B. Druge sodelujoče države članice |
C. Ostali svet |
D. Nerazporejeni |
||||
MFI |
Ne-MFI |
MFI |
Ne-MFI |
|||||
OBVEZNOSTI |
||||||||
|
|
|
|
|
|
|
||
do 2 let |
|
|
|
|
|
MR1 |
||
SREDSTVA |
||||||||
|
|
|
|
|
|
|
||
do 2 let |
MR2 |
|
MR3 |
|
|
|
DEL 7
Statistika bilanc stanja kreditnih institucij
Oddelek 1: Podatki o stanjih
TABELA 1
Kreditne institucije (stanja)
POSTAVKE BILANCE STANJA |
A. Domači |
B. Druge sodelujoče države članice |
C. Ostali svet |
D. Nerazporejeni |
||||||||||||||
MFI |
Ne-MFI |
MFI |
Ne-MFI |
|||||||||||||||
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||||||||||||||
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
DFP (S.123) + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva itd. (S.14+ S.15) |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
DFP (S.123) + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva itd. (S.14+ S.15) |
|||||
OBVEZNOSTI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gotovina v obtoku |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vloge |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vloge – euro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Čez noč |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Na odpoklic z odpovednim rokom |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 3 mesecev |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 3 meseci |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Repo posli |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vloge – tuje valute |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Čez noč |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Na odpoklic z odpovednim rokom |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 3 mesecev |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 3 meseci |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Repo posli |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Izdani vrednostni papirji |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Euro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tuje valute |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kapital in rezerve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Preostale obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
POSTAVKE BILANCE STANJA |
A. Domači |
B. Druge sodelujoče države članice |
C. Ostali svet |
D. Nerazporejeni |
||||||||||||||||
MFI |
Ne-MFI |
MFI |
Ne-MFI |
|||||||||||||||||
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||||||||||||||||
Skupaj (e) |
DFP (S.123) + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124) (f) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva itd. (S.14+S.15) |
Skupaj (e) |
DFP (S.123) + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124) (f) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva itd. (S.14+S.15) |
|||||||||||
Potrošniški krediti |
Stanovanjska posojila |
Drugo (preostanek) |
Potrošniški krediti |
Stanovanjska posojila |
Drugo (preostanek) |
|||||||||||||||
SREDSTVA |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gotovina |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
od tega euri |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 5 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 5 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
od tega euri |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Euro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tuje valute |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Delnice/enote SDT |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Delnice in drug lastniški kapital |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Osnovna sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Preostala sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
TABELA 2
Razčlenitev kreditnih institucij po sektorjih (stanja)
POSTAVKE BILANCE STANJA |
A. Domači |
B. Druge sodelujoče države članice |
C. Ostali svet |
|||||||||||||||||||||||
Ne-MFI |
Ne-MFI |
Skupaj |
||||||||||||||||||||||||
Država (S.13) |
Drugi rezidenčni sektorji |
Država (S.13) |
Drugi rezidenčni sektorji |
|
Banke |
Ne-banke |
||||||||||||||||||||
Skupaj |
Centralna država (S.1311) |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
DFP (S.123) + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe. (S.11) |
Gospodinjstva itd. (S.14+S.15) |
Skupaj |
Centralna država (S.1311) |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
DFP (S.123) + izvajalci pomožnih finančnih storitev (S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva itd. (S.14+S.15) |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||||||||
Skupaj |
Federalna država (S.1312) |
Lokalna država (S.1313) |
Skladi socialne varnosti (S.1314) |
Skupaj |
Federalna država (S.1312) |
Lokalna država (S.1313) |
Skladi socialne varnosti (S.1314) |
|||||||||||||||||||
OBVEZNOSTI |
||||||||||||||||||||||||||
Gotovina v obtoku |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vloge |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Čez noč |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Na odpoklic z odpovednim rokom |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Repo posli |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kapital in rezerve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Preostale obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SREDSTVA |
||||||||||||||||||||||||||
Gotovina |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 5 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 5 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Delnice/enote SDT |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Delnice in drug lastniški kapital |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Osnovna sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Preostala sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
TABELA 3
Razčlenitev kreditnih institucij po valutah (stanja)
POSTAVKE BILANCE STANJA |
Vse valute združeno |
Euro |
Valute drugi držav članic EU |
Druge valute (vključno druge valute držav članice EU, razen DKK, SEK, GBP) |
|||||||||||||||||
BGN |
CZK |
DKK |
EEK |
CYP |
LVL |
LTL |
HUF |
MTL |
PLN |
RON |
SKK |
SEK |
GBP |
Skupaj (12) |
USD |
JPY |
CHF |
Preostale valute združeno (12) |
|||
OBVEZNOSTI |
|||||||||||||||||||||
Vloge |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
A. Domače |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
od MFI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
od ne-MFI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
B. Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
od MFI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
od ne-MFI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C. Ostali svet |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
od bank |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
od ne-bank |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kapital in rezerev |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Preostale obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SREDSTVA |
|||||||||||||||||||||
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
A. Domača |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
MFI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ne-MFI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
B. Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
MFI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ne-MFI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C. Ostali svet |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
bankam |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ne-bankam |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
A. Domači |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
izdani s strani MFI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
izdani s strani ne-MFI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
B. Druge sodelujoče države članice |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
izdani s strani MFI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
izdani s strani ne-MFI |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C. Ostali svet |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
izdani s strani bank |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
izdani s strani ne-bank |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Delnice/enote SDT |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Preostala sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Oddelek 2: Podatki o popravkih tokov
TABELA 1
Kreditne institucije (prerazvrstitve)
POSTAVKE BILANCE STANJA |
A. Domači |
B. Druge sodelujoče države članice |
C. Ostali svet |
D. Nerazporejeni |
||||||||||||||||||
MFI |
Ne-MFI |
MFI |
Ne-MFI |
|||||||||||||||||||
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||||||||||||||||||
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
DFP (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva itd. (S.14+S.15) |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
DFP (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva itd. (S.14+S.15) |
|||||||||
Potrošniški krediti |
Stanovanjska posojila |
Drugo (preostanek) |
Potrošniški krediti |
Stanovanjska posojila |
Drugo (preostanek) |
|||||||||||||||||
OBVEZNOSTI |
||||||||||||||||||||||
Gotovina v obtoku |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vloge |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vloge – euro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Čez noč |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Na odpoklic z odpovednim rokom |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 3 mesecev |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 3 meseci |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Repo posli |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vloge – tuje valute |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Čez noč |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Na odpoklic z odpovednim rokom |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 3 mesecev |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 3 meseci |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Repo posli |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Euro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tuje valute |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kapital in rezerve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Preostale obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SREDSTVA |
||||||||||||||||||||||
Gotovina (vse valute) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
od tega euro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 5 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 5 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
od tega euro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Euro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tuje valute |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Delnice/enote SDT |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Delnice in drug lastniški kapital |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Osnovna sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Preostala sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
TABELA 2
Kreditne institucije (prevrednotenja)
POSTAVKE BILANCE STANJA |
A. Domači |
B. Druge sodelujoče države članice |
C. Ostali svet |
D. Nerazporejeni |
||||||||||||||||||
MFI |
Ne-MFI |
MFI |
Ne-MFI |
|||||||||||||||||||
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||||||||||||||||||
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
DFP (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva itd. (S.14+S.15) |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
DFP (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva itd. (S.14+S.15) |
|||||||||
Potrošniški krediti |
Stanovanjska posojila |
Drugo (preostanek) |
Potrošniški krediti |
Stanovanjska posojila |
Drugo (preostanek) |
|||||||||||||||||
OBVEZNOSTI |
||||||||||||||||||||||
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Euro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tuje valute |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kapital in rezerve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Preostale obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SREDSTVA |
||||||||||||||||||||||
Gotovine (vse valute) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
od tega euro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 5 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 5 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
od tega euro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
od tega nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Euro |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tuje valute |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Delnice/enote SDT |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Delnice in drug lastniški kapital |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Osnovna sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Preostala sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
TABELA 3
Razčlenitev kreditnih institucij po sektorjih (prerazvrstitve)
POSTAVKE BILANCE STANJA |
A. Domači |
B. Druge sodelujoče države članice |
C. Ostali svet |
|||||||||||||||||||||||
Ne-MFI |
Ne-MFI |
Skupaj |
||||||||||||||||||||||||
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||||||||||||||||||||||
Skupaj |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
DFP (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva itd (13). |
Skupaj |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
DFP (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva itd (13). |
|
Banke |
Ne-banke |
||||||||
Skupaj |
Federalna država |
Lokalna država |
Skladi socialne varnosti |
Skupaj |
Federalna država |
Lokalna država |
Skladi socialne varnosti |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||||||||||||||||
OBVEZNOSTI |
||||||||||||||||||||||||||
Gotovina v obtoku |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vloge |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Čez noč |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Z dogovorjeno zapadlostjo |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Na odpoklic z odpovednim rokom |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Repo posli |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kapital in rezerve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Preostale obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SREDSTVA |
||||||||||||||||||||||||||
Gotovina v obtoku |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 5 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 5 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Delnice/enote SDT |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Delnice in drug lastniški kapital |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Osnovna sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Preostala sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
TABELA 4
Razčlenitev kreditnih institucij po sektorjih (prevrednotenja)
POSTAVKE BILANCE STANJA |
A. Domači |
B. Druge sodelujoče države članice |
C. Ostali svet |
|||||||||||||||||||||||
Ne-MFI |
Ne-MFI |
Skupaj |
||||||||||||||||||||||||
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||||||||||||||||||||||
Skupaj |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
DFP (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva itd (14). |
Skupaj |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Skupaj |
DFP (S.123) in izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva itd (14). |
|
Banke |
Ne-banke |
||||||||
Skupaj |
Federalna država |
Lokalna država |
Skladi socialne varnosti |
Skupaj |
Federalna država |
Lokalna država |
Skladi socialne varnosti |
Država |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||||||||||||||||
OBVEZNOSTI |
||||||||||||||||||||||||||
Gotovina v obtoku |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vloge |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Izdani dolžniški vrednostni papirji |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Kapital in rezerve |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Preostale obveznosti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SREDSTVA |
||||||||||||||||||||||||||
Gotovina |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Posojila |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom in do 5 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 5 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrednostni papirji razen delnic |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
nad 1 letom |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Delnice/enote SDT |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Delnice in drug lastniški kapital |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Osnovna sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Preostala sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DEL 8
Strukturni finančni kazalniki
1. |
Število podružnic KI ob koncu referenčnega obdobja. Ta kazalnik mora vključevati samo podružnice, ki pripadajo KI. Pisarne institucionalnih enot, ki same niso KI, se morajo izključiti, četudi spadajo v isto skupino kot KI. |
2. |
Število zaposlenih v KI. Ta kazalnik se nanaša na povprečno število zaposlenih v KI v referenčnem letu. Zaposlene v finančnih institucijah, ki same niso KI, je treba izključiti, četudi te institucije spadajo v isto skupino. |
3. |
Delež petih največjih KI v celotnih sredstvih (CR5). Ta kazalnik se nanaša na koncentracijo bančnih poslov. NCB morajo za njegovo izpeljavo sprejeti naslednji nekonsolidiran agregiran pristop: (1) razvrstiti bilančne vsote vseh poročevalskih KI; in (2) izračunati (i) vsoto petih največjih bilančnih vsot; in (ii) vsoto vseh bilančnih vsot; ter (3) izračunati delež (i) glede na (ii). Podatki, ki jih je treba poročati ECB, morajo biti izraženi v odstotkih, npr. vrednost 72,4269 % mora biti poročana kot 72,4296 in ne kot 0,7243. Čeprav se lahko sestava petih največjih bank v času spreminja, morajo NCB zagotoviti samo deleže petih največjih KI v določenem trenutku (konec decembra v referenčnem letu). |
4. |
Herfindahlov indeks (HI) za celotna sredstva KI. Podobno kot prejšnji kazalnik se ta nanaša na koncentracijo bančnih poslov. NCB morajo, kolikor je mogoče, uporabljati agregiran pristop. V tem primeru mora izračun indeksa HI vključevati agregirano bilanco stanja vsake KI, ki je vključena v skupino, morda z uporabo računovodskih informacij, vsebovanih v letnih računovodskih izkazih teh institucij. Kadar vse KI ne poročajo podatkov, se mora za te podatke izračunati ocena celotne vrednosti. Indeks HI se izračuna tako, da se seštejejo kvadrati tržnih deležev vseh KI v bančnem sektorju, in se mora poročati ECB po naslednji formuli: , kjer je:
|
5. |
Celotne investicije zavarovalnih družb (15). Informacije se nanašajo na celotna finančna sredstva teh družb, ki se jih izračuna tako, da se od agregirane bilančne vsote odštejejo nefinančna sredstva, kot so osnovna sredstva. Če je potrebno, je treba izračunati oceno celotne vrednosti, da se zagotovi 100 % zajetje. Če ločene informacije o zavarovalniških družbah niso na voljo, se ta kazalnik lahko združi s kazalnikom „Celotna sredstva, s katerimi upravljajo pokojninski skladi“ v en kazalnik. NCB morajo v primeru „združenega“ beleženja podatke označiti. |
6. |
Celotna sredstva, s katerimi upravljajo pokojninski skladi (16). Te informacije se nanašajo na agregirane bilančne vsote avtonomnih pokojninskih skladov. Če ločene informacije o pokojninskih skladih niso na voljo, se ta kazalnik lahko združi s kazalnikom „Celotne investicije zavarovalnih družb“ v en kazalnik. V tem primeru mora kazalnik „Celotna sredstva, s katerimi upravljajo pokojninski skladi“ zavzeti vrednost nič. |
7. |
Število podružnic KI iz drugih držav EU. Ta kazalnik se nanaša na število podružnic v državi poročevalki, ki pripadajo KI, rezidenčnim v drugih državah EU. Če ima KI v določeni državi več kakor eno podružnico, se šteje kot ena. NCB morajo zagotoviti, da so podatki od konca leta 1999 skladni s podatki, ki se poročajo v okviru seznama MFI. |
8. |
Celotna sredstva podružnic KI iz drugih držav EU. Ta kazalnik se nanaša na agregirano bilančno vsoto podružnic, ki jih zajema kazalnik „Število podružnic KI iz drugih držav EU“. |
9. |
Število hčerinskih družb KI iz drugih držav EU. Ta kazalnik se nanaša na število hčerinskih družb v državi poročevalki, ki jih obvladuje KI, rezidenčna v drugih državah EU. Štejejo se lahko samo hčerinske družbe, ki so tudi same KI. |
10. |
Celotna sredstva hčerinskih družb KI iz drugih držav EU. Ta kazalnik se nanaša na agregirano bilančno vsoto hčerinskih družb, ki jih zajema kazalnik „Število hčerinskih družb KI iz drugih držav EU“. |
11. |
Število podružnic KI iz držav zunaj EU. Ta kazalnik se nanaša na število podružnic v državi poročevalki, ki pripadajo KI, rezidenčnim v državah, ki niso države članice. Če ima banka v določeni državi več kakor eno podružnico, se šteje kot ena. NCB morajo zagotoviti, da so podatki skladni s podatki, ki se poročajo v okviru seznama MFI. |
12. |
Celotna sredstva podružnic KI iz držav zunaj EU. Ta kazalnik se nanaša na agregirano bilančno vsoto podružnic, ki jih zajema kazalnik „Število podružnic KI iz držav zunaj EU“. |
13. |
Število hčerinskih družb KI iz držav zunaj EU. Ta kazalnik se nanaša na število hčerinskih družb v državi poročevalki, ki jih obvladujejo KI, rezidenčne v državah, ki niso države članice. |
14. |
Celotna sredstva hčerinskih družb KI iz držav zunaj EU. Ta kazalnik se nanaša na agregirano bilančno vsoto hčerinskih družb, ki jih zajema kazalnik „Število hčerinskih družb KI iz držav zunaj EU“. |
15. |
Število podružnic KI iz drugih sodelujočih držav članic. Ta kazalnik se nanaša na število podružnic v državi poročevalki, ki pripadajo KI, rezidenčnim v drugih sodelujočih državah članicah. Če ima banka v določeni državi več kakor eno podružnico, se šteje kot ena. NCB morajo zagotoviti, da so podatki skladni s podatki, ki se poročajo v okviru seznama MFI. |
16. |
Celotna sredstva podružnic KI iz drugih sodelujočih držav članic. Ta kazalnik se nanaša na agregirano bilančno vsoto podružnic, ki jih zajema kazalnik „Število podružnic KI iz drugih sodelujočih držav članic“. |
17. |
Število hčerinskih družb KI iz drugih sodelujočih držav članic. Ta kazalnik se nanaša na število hčerinskih družb v državi poročevalki, ki jih obvladujejo KI, rezidenčne v drugih sodelujočih državah članicah. |
18. |
Celotna sredstva hčerinskih družb KI iz drugih sodelujočih držav članic. Ta kazalnik se nanaša na agregirano bilančno vsoto hčerinskih družb, ki jih zajema kazalnik „Število hčerinskih družb KI iz drugih sodelujočih držav članic“. |
TABELA 1
Strukturni finančni kazalniki (stanja)
Strukturni kazalniki |
1. Domače območje |
2. Druge države EU |
3. Države zunaj EU |
4. Druge sodelujoče države članice |
|||
Kreditne institucije |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Kreditne institucije |
Kredine institucije |
Kreditne institucije |
|||
Skupaj |
Zavarovalne družbe |
Pokojninski skladi |
|||||
Število zaposlenih v KI |
S1 |
|
|
|
|
|
|
Število podružnic KI |
S2 |
|
|
|
S3 |
S4 |
S5 |
Število hčerinskih družb KI |
|
|
|
|
S6 |
S7 |
S8 |
Herfindahlov indeks za celotna sredstva KI |
S9 |
|
|
|
|
|
|
Delež petih največjih KI v celotnih sredstvih (CR5) |
S10 |
|
|
|
|
|
|
Celotna sredstva |
|
S11 |
S12 |
S13 |
|
|
|
Celotna sredstva podružnic |
|
|
|
|
S14 |
S15 |
S16 |
Celotna sredstva hčerinskih družb |
|
|
|
|
S17 |
S18 |
S19 |
TABELA 2
Strukturni finančni kazalniki (popravki tokov)
Strukturni kazalniki |
1. Domače območje |
2. Druge države EU |
3. Območje zunaj EU |
4. Druge sodelujoče države članice |
|||
Kreditne institucije |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
Kreditne institucije |
Kreditna institucije |
Kreditne institucije |
|||
Skupaj |
Zavarovalne družbe |
Pokojninski skladi |
|||||
Prerazvrstitve in drugi popravki |
|||||||
Celotna sredstva |
|
S20 |
S21 |
S22 |
|
|
|
Celotna sredstva podružnic |
|
|
|
|
S23 |
S24 |
S25 |
Celotna sredstva hčerinskih družb |
|
|
|
|
S26 |
S27 |
S28 |
Drugi prevrednotovalni popravki |
|||||||
Celotna sredstva |
|
S29 |
S30 |
S31 |
|
|
|
Celotna sredstva podružnic |
|
|
|
|
S32 |
S33 |
S34 |
Celotna sredstva hčerinskih družb |
|
|
|
|
S35 |
S36 |
S37 |
DEL 9
Podatki za namene Mednarodnega denarnega sklada
TABELA 1
Podatki NCB (stanja)
|
Domači (17) |
Druge sodelujoče države članice |
Ostali svet |
Nerazporejeni |
OBVEZNOSTI |
||||
9 Vloge |
||||
Od tega vloge pri NCB |
|
S1 |
|
|
Od tega vloge pri ECB |
S2 (Obrazec 10S – samo DE) |
S3 (Obrazec 10S) |
|
|
SREDSTVA |
||||
2 Posojila |
||||
Od tega posojila, odobrena NCB |
|
S4 |
|
|
Od tega posojila, odobrena ECB |
S5 (Obrazec 10S – samo DE) |
S6 (Obrazec 10S) |
|
|
Od tega mednarodne vloge pri ECB, povezane z rezervami (18) |
S7 (Obrazec 10S – samo DE) |
S8 (Obrazec 10S) |
|
|
3 Vrednostni papirji razen delnic |
||||
Od tega izdani s strani NCB |
|
S9 |
|
|
Od tega izdani s strani ECB |
S10 (Obrazec 10S – samo DE) |
S11 (Obrazec 10S) |
|
|
5 Delnice in drug lastniški kapital |
||||
Od tega izdan s strani ECB |
S12 (Obrazec 10S – samo DE) |
S13 (Obrazec 10S) |
|
|
TABELA 2
Podatki drugih MFI (stanja)
|
Domači (20) |
Druge sodelujoče države članice |
Ostali svet |
Nerazporejeni |
OBVEZNOSTI |
||||
9 Vloge |
||||
Od tega vloge pri ECB (19) |
S14 (Obrazec 20S – samo DE) |
S15 (Obrazec 20S) |
|
|
Od tega vloge pri NCB |
S16 (Obrazec 20S) |
S17 (19) |
|
|
SREDSTVA |
||||
2 Posojila |
||||
Od tega posojila, odobrena ECB (19) |
S18 (Obrazec 20S – samo DE) |
S19 (Obrazec 20S) |
|
|
Od tega posojila, odobrena NCB |
S20 (Obrazec 20S) |
S21 (19) |
|
|
3 Vrednostni papirji razen delnic |
||||
Od tega izdani s strani ECB (19) |
S22 (Obrazec 20S – samo DE) |
S23 (Obrazec 20S) |
|
|
Od tega izdani s strani NCB |
S24 (Obrazec 20S) |
S25 (19) |
|
|
5 Delnice in drugi lastniški kapital |
||||
Od tega izdan s strani NCB |
S26 (Obrazec 20S) |
S27 (19) |
|
|
DEL 10
Statistika listinjenja in drugih prenosov posojil MFI, prvotno odobrenih ne-MFI
Oddelek 1: Posojila drugih MFI, olistinjena preko družbe, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev (DPFT)
TABELA 1
Mesečni bruto tokovi
|
Domači |
Druge sodelujoče države članice |
Ostali svet |
||||||||
|
MFI |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Drugi rezidenčni sektorji |
MFI |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||
SREDSTVA |
|||||||||||
|
|
|
|
S1 |
|
|
|
|
|
TABELA 2
Neporavnani zneski
|
Domači |
Druge sodelujoče države članice |
Ostali svet |
||||||||
|
MFI |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Drugi rezidenčni sektorji |
MFI |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||
SREDSTVA |
|||||||||||
|
|
|
|
S2 |
|
|
|
|
|
TABELA 3
Mesečni neto tokovi (21)
|
Domači |
Druge sodelujoče države članice |
Ostali svet |
||||||||
|
MFI |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Drugi rezidenčni sektorji |
MFI |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||
SREDSTVA |
|||||||||||
|
|
|
|
S3 |
|
|
|
|
|
Oddelek 2: Posojila drugih MFI, olistinjena/prenesena brez DPFT
TABELA 1
Mesečni bruto tokovi
|
Domači |
Druge sodelujoče države članice |
Ostali svet |
||||||||
|
MFI |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Drugi rezidenčni sektorji |
MFI |
Centralna država. |
Drugi sektorji države |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||
SREDSTVA |
|||||||||||
|
|
|
|
S4 |
|
|
|
|
|
TABLE 2
Neporavnani zneski
|
Domači |
Druge sodelujoče države članice |
Ostali svet |
||||||||
|
MFI |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Drugi rezidenčni sektorji |
MFI |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||
SREDSTVA |
|||||||||||
|
|
|
|
S5 |
|
|
|
|
|
TABLE 3
Mesečni neto tokovi (22)
|
Domači |
Druge sodelujoče države člancie |
Ostali svet |
||||||||
|
MFI |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Drugi rezidenčni sektorji |
MFI |
Centralna država |
Drugi sektorji države |
Drugi rezidenčni sektorji |
|||
SREDSTVA |
|||||||||||
|
|
|
|
S5 |
|
|
|
|
|
Bruto tokovi: znesek posojil, ki so jih druge MFI prvotno odobrile domačim drugim rezidenčnim sektorjem in ki so jih MFI naknadno olistinile ali prenesle v referenčnem obdobju, tj. zneski, ki izhajajo neposredno iz prodaje posojil tretjim ne-MFI v referenčnem obdobju. Tretje osebe so običajno rezidenčne ali nerezidenčne finančne družbe, ki izdajajo vrednostne papirje za financiranje pridobljenih posojil. Odkup ali ponovni nakup posojil, ki so že bila prodana, se ne upošteva. Kadar podatki o bruto tokovih niso na voljo, se morajo zagotoviti podatki o neto tokovih posojil, ki so jih prvotno odobrile MFI in prodale tretjim osebam, če so na voljo.
Neto tokovi: spremembe v neporavnanih zneskih olistinjenih ali prenesenih posojil, ki so jih druge MFI prvotno odobrile drugim rezidenčnim sektorjem, vendar so jih naknadno olistinile ali prenesle na tretje osebe, in ki se zato ne izkazujejo več v bilanci stanja MFI. Tretje osebe so običajno rezidenčne ali nerezidenčne finančne družbe, ki izdajajo vrednostne papirje za financiranje pridobljenih posojil. Neto tok je enak novim bruto olistinjenim ali prenesenim posojilom (tj. prodaja posojil MFI tretjim osebam) minus poplačila posojil s strani posojilojemalca ali odkupi posojil s strani prvotne MFI v referenčnem obdobju.
Neporavnani zneski: neporavnani zneski posojil, ki so jih druge MFI prvotno odobrile domačim drugim rezidenčnim sektorjem in so bila olistinjenja ali prenesena (tj. prodana tretjim osebam) ter se zato ne izkazujejo več v bilanci stanja MFI. Razlika med stanji ob koncu obdobja je enaka neto toku. Spremembe, ki niso posledica transakcij, se ne upoštevajo.
Prodana posojila: posojilo, prodano sektorju ne-MFI, povzroči s tem povezano poročanje samo, če se ne pojavlja več v bilanci stanja MFI, ki je posojilo prvotno odobrila drugim rezidenčnim sektorjem, ali v bilanci stanja katere koli druge MFI.
DEL 11
Statistika drugih finančnih posrednikov
Oddelek 1: Tabele za poročanje
Podatke v zvezi z investicijskimi skladi (tabele 1 do 3) je treba zagotoviti za: investicijske sklade skupaj, ki zajemajo vse vrste investicijskih skladov, ki delujejo v državi, in za investicijske sklade, razčlenjene po:
— |
vrsti investicije. Podatki za investicijske sklade, razčlenjene po vrsti investicije, se morajo poročati ločeno za delniške sklade, obvezniške sklade, mešane sklade, nepremičninske sklade in druge sklade. Načeloma se morajo investicijski skladi po vrsti investicije razvrstiti glede na vrsto sredstev, v katera je investicijski portfelj pretežno naložen. Skladi, ki investirajo tako v lastniški kapital kot v obveznice, pri čemer investicijska politika sklada ne daje prednosti enemu ali drugemu instrumentu, se morajo razvrstiti v kategorijo „mešani skladi“. Kadar razvrstitev v zgornje kategorije ni izvedljiva, se morajo skladi vključiti v rezidualno kategorijo „drugi skladi“. „Skladi skladov“, tj. skladi, ki prvenstveno investirajo v delnice investicijskih skladov, se morajo razvrstiti v kategorijo skladov, v katere prvenstveno investirajo. Če taka razvrstitev ne šteje za izvedljivo, se morajo skladi skladov razvrstiti v rezidualno kategorijo „drugi skladi“. Investicijski skladi se morajo razvrstiti po vrsti na podlagi meril iz javnega prospekta, pravil sklada, ustanovitvenih aktov, sprejetih statutov in notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali kakršne koli druge izjave s podobnimi učinki. |
— |
vrsti vlagatelja. Podatki za investicijske sklade, razčlenjeni po vrsti vlagatelja, se morajo poročati za (1) splošno javnost; in (2) posebne vlagatelje. Podatki za te vrste skladov se morajo poročati samo kot pojasnjevalne postavke. Podatki, ki jih je treba poročati za PVP (posredniki z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti), FDP (finančne družbe, ki se ukvarjajo s posojanjem) in druge DFP (drugi finančni posredniki), so določeni v tabeli 4. |
TABELA 1
Podatki o investicijskih skladih (stanja). Ključni kazalniki in pojasnjevalne postavke
Ime postavke in zapadlost/geografska razčlenitev/sektorska razčlenitev |
Investicijski skladi/skupaj |
Delniški skladi |
Obvezniški skladi |
Mešani skladi |
Nepremičninski skladi |
Drugi skladi |
Splošni javni skladi |
Skladi posebnih vlagateljev |
SREDSTVA |
||||||||
Vloge/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Vrednostni papirji razen delnic vse zapadlosti/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Vrednostni papirji razen delnic vse zapadlosti/domači/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
Ključni |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic vse zapadlosti/domači/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic vse zapadlosti/domači/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic vse zapadlosti/druge sodelujoče države članice/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
Ključni |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic vse zapadlosti/druge sodelujoče države članice/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic vse zapadlosti/druge sodelujoče države članice/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic vse zapadlosti/ostali svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
Ključni |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic do 1 leta/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic do 1 leta/domači/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
Ključni |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic do 1 leta/domači/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic do 1 leta/domači/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic do 1 leta/druge sodelujoče države članice/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
Ključni |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic do 1 leta/druge sodelujoče države članice/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic do 1 leta/druge sodelujoče države članice/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic do 1 leta/ostali svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
Ključni |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic nad 1 letom/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic nad 1 letom/domači/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
Ključni |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic nad 1 letom/domači/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic nad 1 letom/domači/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic nad 1 letom/druge sodelujoče države članice/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
Ključni |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic nad 1 letom/druge sodelujoče države članice/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic nad 1 letom/druge sodelujoče države članice/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
Pojasnj. |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic nad 1 letom/ostali svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
Ključni |
|
|
Delnice in drug lastniški kapital/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Delnice in drug lastniški kapital/domači/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
|
Delnice in drug lastniški kapital/domači/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Delnice in drug lastniški kapital/domači/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Delnice in drug lastniški kapital/druge sodelujoče države članice/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
|
Delnice in drug lastniški kapital/druge sodelujoče države članice/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Delnice in drug lastniški kapital/druge sodelujoče države članice/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Delnice in drug lastniški kapital/ostali svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
|
Delnice in drug lastniški kapital, od tega delnice, ki kotirajo na borzi/svet/skupaj |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
Delnice investicijskih skladov/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Delnice investicijskih skladov/domači/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
|
Delnice investicijskih skladov/domači/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Delnice investicijskih skladov/domači/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Delnice investicijskih skladov/druge sodelujoče države članice/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
|
Delnice investicijskih skladov/druge sodelujoče države članice/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Delnice investicijskih skladov/druge sodelujoče države članice/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Delnice investicijskih skladov/ostali svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
|
|
Delnice investicijskih skladov, od tega delnice skladov denarnega trga/svet/MFI |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
Osnovna sredstva/svet/skupaj |
Ključni |
|
|
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Izvedeni finančni instrumenti/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Druga sredstva, vključno s „posojili“/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Druga sredstva, od tega posojila, vse zapadlosti/svet/skupaj |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
Druga sredstva, od tega posojila, kratkoročna/svet/skupaj |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
Druga sredstva, od tega posojila, dolgoročna/svet/skupaj |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
CELOTNA SREDSTVA/OBVEZNOSTI/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
OBVEZNOSTI |
||||||||
Prejete vloge in posojila/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Delnice investicijskih skladov/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Delnice investicijskih skladov/domači/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Delnice investicijskih skladov/domači/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Delnice investicijskih skladov/domači/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Delnice investicijskih skladov/druge sodelujoče države članice/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Delnice investicijskih skladov/druge sodelujoče države članice/MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Delnice investicijskih skladov/druge sodelujoče države članice/ne-MFI |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Delnice investicijskih skladov/ostali svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Izvedeni finančni instrumenti/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Druge obveznosti, vključno z „dolžniškimi vrednostnimi papirji“ ter „kapitalom in rezervami“/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
TABELA 2
Podatki o transakcijah investicijskih skladov. Pojasnjevalne postavke
Ime postavke in zapadlost/geografska razčlenitev/sektorska razčlenitev |
Investicijski skladi/skupaj |
Delniški skladi |
Obvezniški skladi |
Mešani skladi |
Nepremičninski skladi |
Drugi skladi |
Splošni javni skladi |
Skladi posebnih vlagateljev |
SREDSTVA |
||||||||
Vloge/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic vse zapadlosti/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic do 1 leta/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Vrednostni papirji razen delnic nad 1 letom/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Delnice in drug lastniški kapital/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Delnice in drug lastniški kapital, od tega delnice, ki kotirajo na borzi/svet/skupaj |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
Delnice investicijskih skladov/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Delnice investicijskih skladov, od tega delnice skladov denarnega trga/svet/MFI |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
Osnovna sredstva/svet/skupaj |
Pojasnj. |
|
|
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Druga sredstva (vključno s „posojili“ in „izvedenimi finančnimi instrumenti“)/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Druga sredstva, od tega posojila, vse zapadlosti/svet/skupaj |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
Druga sredstva, od tega posojila do 1 leta/svet/skupaj |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
Druga sredstva, od tega posojila nad 1 letom/svet/skupaj |
Pojasnj. |
|
|
|
|
|
|
|
CELOTNA sredstva/obveznosti/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
OBVEZNOSTI |
||||||||
Prejete vloge in posojila/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Delnice investicijskih skladov/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Druge obveznosti (vključno z „dolžniškimi vrednostnimi papirji“, „kapitalom in rezervami“ ter „izvedenimi finančnimi instrumenti“)/svet/skupaj |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
TABELA 3
Prodaje in ponovni nakupi delnic investicijskih skladov. Pojasnjevalne postavke
Ime postavke in zapadlost/geografska razčlenitev/sektorska razčlenitev |
Investicijski skladi/skupaj |
Delniški skladi |
Obvezniški skladi |
Mešani skladi |
Nepremičninski skladi |
Drugi skladi |
Splošni javni skladi |
Skladi posebnih vlagateljev |
OBVEZNOSTI |
||||||||
Delnice investicijskih skladov/svet/skupaj – prodaja novih delnic |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
Delnice investicijskih skladov/svet/skupaj – ponovni nakup delnic |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
Pojasnj. |
|
|
TABELA 4
Podatki o DFP razen investicijskih skladov. Ključni kazalniki/Pojasnjevalne postavke
Ime postavke in zapadlost/geografska razčlenitev/sektorska razčlenitev |
PVP |
FDP |
Drugi DFP |
SREDSTVA |
|||
Vloge/svet/skupaj |
Ključni |
|
|
Posojila/svet/skupaj |
|
Ključni |
|
Posojila/svet/MFI |
|
Ključni |
|
Posojila/svet/ne-MFI/skupaj |
|
Ključni |
|
Posojila/svet/ne-MFI/nefinančne družbe |
|
Ključni |
|
Posojila/svet/ne-MFI/gospodinjstva/skupaj |
|
Ključni |
|
Posojila/svet/ne-MFI/gospodinjstva/potrošniški krediti |
|
Ključni |
|
Posojila/svet/ne-MFI/gospodinjstva/stanovanjska posojila |
|
Ključni |
|
Posojila/svet/ne-MFI/gospodinjstva/drugi nameni (ostanek) |
|
Ključni |
|
Posojila/domači/skupaj |
|
Ključni |
|
Posojila/domači/MFI |
|
Ključni |
|
Posojila/domači/ne-MFI/skupaj |
|
Ključni |
|
Posojila/domači/ne-MFI/nefinančne družbe |
|
Ključni |
|
Posojila/domači/ne-MFI/gospodinjstva/skupaj |
|
Ključni |
|
Posojila/domači/ne-MFI/gospodinjstva/potrošniški krediti |
|
Ključni |
|
Posojila/domači/ne-MFI/gospodinjstva/stanovanjska posojila |
|
Ključni |
|
Posojila/domači/ne-MFI/gospodinjstva/drugi nameni (ostanek) |
|
Ključni |
|
Posojila/druge sodelujoče države članice/skupaj |
|
Ključni |
|
Posojila/druge sodelujoče države članice/MFI |
|
Ključni |
|
Posojila/druge sodelujoče države članice/ne-MFI/skupaj |
|
Ključni |
|
Posojila/druge sodelujoče države članice/ne-MFI/nefinančne družbe |
|
Ključni |
|
Posojila/druge sodelujoče države članice/ne-MFI/gospodinjstva/skupaj |
|
Ključni |
|
Posojila/druge sodelujoče države članice/ne-MFI/gospodinjstva/potrošniški krediti |
|
Ključni |
|
Posojila/druge sodelujoče države članice/ne-MFI/gospodinjstva/stanovanjska posojila |
|
Ključni |
|
Posojila/druge sodelujoče države članice/ne-MFI/gospodinjstva/drugi nameni (ostanek) |
|
Ključni |
|
Vrednostni papirji razen delnic/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
|
Delnice in drug lastniški kapital razen delnic investicijskih skladov/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
|
Delnice investicijskih skladov/svet/skupaj |
Ključni |
|
|
Izvedeni finančni instrumenti/svet/skupaj |
Ključni |
|
|
Druga sredstva, vključno s „posojili“/svet/skupaj |
Ključni |
|
|
Druga sredstva, vključno s „posojili“, „gotovino“, „delnicami investicijskih skladov“, „osnovnimi sredstvi“ in „izvedenimi finančnimi instrumenti“/svet/skupaj |
|
Ključni |
|
CELOTNA SREDSTVA/OBVEZNOSTI/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
Pojasnj. |
OBVEZNOSTI |
|||
Prejete vloge in posojila/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
|
Izdani dolžniški vrednostni papirji/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
|
Kapital in rezerve/svet/skupaj |
Ključni |
Ključni |
|
Izvedeni finančni instrumenti/svet/skupaj |
Ključni |
|
|
Druge obveznosti/svet/skupaj |
Ključni |
|
|
Druge obveznosti, vključno z „izvedenimi finančnimi instrumenti“/svet/skupaj |
|
Ključni |
|
Oddelek 2: Kategorije instrumentov in pravila vrednotenja
V skladu z Evropskim sistemom nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (ESR 95) se morajo sredstva in obveznosti načeloma vrednotiti z uporabo trenutnih tržnih cen na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša. Vloge in posojila se morajo poročati po imenski vrednosti, izključujoč obračunane obresti.
Sredstva
Celotna sredstva/obveznosti: celotna sredstva morajo biti enaka vsoti vseh ločeno določenih postavk na strani sredstev bilance stanja in bi morala biti tudi enaka celotnim obveznostim.
1. Vloge: ta postavka (23) je sestavljena iz dveh glavnih podkategorij: prenosljive vloge in druge vloge. V to postavko se morajo vključiti tudi imetja gotovine.
V primeru FDP se mora ta postavka uvrstiti v „Druga sredstva“.
2. Posojila: to postavko sestavljajo:
— |
posojila, odobrena gospodinjstvom v obliki potrošniškega kredita, tj. posojila, odobrena za osebno porabo pri nakupu blaga in storitev; stanovanjska posojila, tj. posojila, odobrena za investicije v stanovanjske objekte, vključno z gradnjo in obnovo stanovanjskih zgradb; in druga posojila, tj. posojila, odobrena za poslovne namene, konsolidacijo dolga, izobraževanje itd., |
— |
finančni leasingi, odobreni tretjim osebam, |
— |
slaba posojila, ki še niso bila odplačana ali odpisana, |
— |
imetja netržnih vrednostnih papirjev, |
— |
podrejeni dolg v obliki posojil. |
Za podkategorije investicijskih skladov in PVP se morajo posojila uvrstiti v „Druga sredstva“.
Pravila vrednotenja: posojila, odobrena s strani DFP, se morajo beležiti na bruto osnovi, z vsemi povezanimi rezervacijami, tako splošnimi kot posebnimi, dokler poročevalske institucije ne odpišejo posojil, in takrat se morajo odstraniti iz bilance stanja.
V skladu s splošnim načelom obračunskega knjigovodstva se morajo obresti na posojila zabeležiti v bilanci stanja, ko se obračunajo, tj. po obračunskem načelu, in ne takrat, ko so dejansko prejete ali plačane, tj. po načelu zajemanja v trenutku plačila. Obračunane obresti na posojila se morajo razvrstiti na bruto osnovi v kategorijo „Druga sredstva“.
3. Vrednostni papirji razen delnic: ta postavka vključuje imetja vrednostnih papirjev, ki dajejo imetniku brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum ali datume ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji. Vključuje tudi tržna posojila, ki so prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi se trguje na organiziranih trgih.
Pravila vrednotenja: v skladu z ESR 95 se morajo vrednostni papirji razen delnic poročati po tržni vrednosti.
4. Delnice in drug lastniški kapital razen delnic investicijskih skladov: ta kategorija obsega tri glavne podkategorije:
— |
delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic investicijskih skladov: delnice, katerih tečaji kotirajo na priznani borzi vrednostnih papirjev ali drugi obliki sekundarnega trga (ESR 95, odstavki 5.88–5.93). Podatki o delnicah, ki kotirajo na borzi, se morajo zagotoviti ločeno za podkategorijo „Investicijski skladi skupaj“, |
— |
delnice, ki ne kotirajo na borzi, razen delnic investicijskih skladov: delnice, ki ne kotirajo na borzi (ESR 95, odstavki 5.88–5.93), |
— |
drug lastniški kapital: vse transakcije z drugim lastniškim kapitalom, ki niso zajete v delnicah, ki kotirajo na borzi, in delnicah, ki ne kotirajo na borzi (ESR 95, odstavka 5.94–5.95). |
Pravila vrednotenja: v skladu z ESR 95 se morajo delnice in drug lastniški kapital poročati po tržni vrednosti.
5. Delnice/enote investicijskih skladov: delnice/enote investicijskih skladov se morajo šteti izključno kot obveznosti MFI, tj. samo SDT in investicijski skladi, razvrščeni kot DFP.
Za podkategorijo FDP se morajo delnice/enote investicijskih skladov razvrstiti v „Druga sredstva“.
Pravila vrednotenja: v skladu z ESR 95 se morajo delnice/enote investicijskih skladov poročati po tržni vrednosti.
6. Osnovna sredstva: to postavko sestavljajo:
— |
opredmetena osnovna sredstva za investicijske namene, tj. investicije v stanovanjske zgradbe, druge zgradbe in objekte, nestanovanjske zgradbe. Ta del je označen kot imetja nepremičnin, |
— |
nefinančna sredstva, opredmetena ali neopredmetena, ki so namenjena stalni rabi poročevalskih DFP za obdobje enega leta ali več. Vključujejo zemljišča in zgradbe, ki jih zasedajo DFP, pa tudi opremo, programsko opremo in ostalo infrastrukturo. |
Kadar osnovnih sredstev ni treba poročati kot ločeno postavko, se morajo razvrstiti v „Druga sredstva“.
7. Izvedeni finančni instrumenti: pod to postavko se morajo poročati naslednji izvedenih finančnih instrumenti:
(i) |
opcije, s katerimi se trguje na organiziranem trgu in prek okenc (OTC), |
(ii) |
nakupni boni; |
(iii) |
terminske pogodbe, vendar le, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali so lahko pobotane; |
(iv) |
zamenjave, vendar le, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali so lahko pobotane. |
V primeru FDP se mora ta postavka razvrstiti v „Druga sredstva“.
Izvedeni finančni instrumenti se morajo v bilanci stanja beležiti na bruto osnovi. Posamezne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih z bruto pozitivno tržno vrednostjo se morajo beležiti na strani sredstev bilance stanja, pogodbe z bruto negativno tržno vrednostjo pa na strani obveznosti. Bruto bodoče obveznosti iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih se v postavke bilance stanja ne vnašajo. Izvedeni finančni instrumenti se lahko beležijo na neto osnovi na podlagi različnih metod vrednotenja. Kadar so na voljo samo neto pozicije ali pozicije, ki so zabeležene po vrednosti, ki ni tržna vrednost, se morajo te pozicije poročati kot privzete.
8. Druga sredstva: vsi zneski, ki jih ni mogoče razvrstiti v eno izmed glavnih postavk bilance stanja, se morajo razvrstiti v „Druga sredstva“. Ta postavka obsega sredstva, kot so obračunane aktivne obresti na posojila in obračunana najemnina za zgradbe, dividende, ki jih je treba prejeti, terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo DFP, bruto terjatve v zvezi z aktivnimi časovnimi razmejitvami, bruto terjatve v zvezi s tranzitnimi postavkami, druga sredstva, ki niso ločeno določena, npr. osnovna sredstva, posojila in vloge, odvisno od podkategorije DFP.
Obveznosti
Celotna sredstva/obveznosti: celotne obveznosti morajo biti enake vsoti vseh ločeno določenih postavk na strani obveznosti bilance stanja in morajo biti enake tudi celotnim sredstvom (glej tudi postavko sredstev „Celotna sredstva/obveznosti“).
1. Prejete vloge in posojila: to postavko sestavljajo:
— |
vloge: prenosljive vloge in druge vloge (glej sredstva), položene pri DFP. Te vloge običajno položijo MFI, |
— |
posojila: posojila, odobrena poročevalskim DFP, ki niso evidentirana v dokumentih ali so predstavljena z enim samim dokumentom (tudi če je ta postal tržen). |
2. Izdani dolžniški vrednostni papirji: v nekaterih državah lahko DFP izdajo tržne instrumente z značilnostmi, ki so podobne značilnostim dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih izdajo MFI. V tej shemi poročanja se morajo vsi taki instrumenti razvrstiti kot dolžniški vrednostni papirji.
V primeru investicijskih skladov je treba to postavka uvrstiti v „Druge obveznosti“.
3. Kapital in rezerve: ta postavka obsega zneske, ki izhajajo iz izdaje lastniškega kapitala s strani poročevalskih DFP delničarjem ali drugim lastnikom ter ki predstavljajo imetnikove lastninske pravice v DFP in običajno pravico do deleža v dobičkih DFP in deleža v njegovih lastnih sredstvih ob likvidaciji. Vključena so tudi sredstva, ki izhajajo iz nerazporejenih prejemkov, ali sredstva, ki jih poročevalski DFP namenijo za verjetna prihodnja plačila in obveznosti. Kapital in rezerve obsegajo naslednje elemente:
— |
lastniški kapital, |
— |
nerazporejeni prejemki in sredstva, |
— |
posebne rezervacije za posojila, vrednostna papirje in druge vrste sredstev, |
— |
dobiček/izguba iz poslovanja. |
V primeru investicijskih skladov je treba to postavko uvrstiti v „Druge obveznosti“.
4. Izdane delnice/enote investicijskih skladov: ta postavka se nanaša na delnice ali enote, ki jih izdajo investicijski skladi, ki niso SDT.
5. Izvedeni finančni instrumenti: glej postavko sredstev „Izvedeni finančni instrumenti“.
6. Druge obveznosti: vsi zneski, ki jih ni mogoče razvrstiti v eno od glavnih postavk na strani obveznosti, se morajo razvrstiti v „Druge obveznosti“. Ta postavka obsega obveznosti, kot so bruto terjatve v zvezi s pasivnimi časovnimi razmejitvami, bruto terjatve v zvezi s tranzitnimi postavkami, obračunane pasivne obresti na vloge, dividende, ki jih je treba plačati, terjatve, ki niso povezane z glavno dejavnostjo DFP, rezervacije, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, plačila kritja na podlagi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, ki predstavljajo gotovinsko zavarovanje, vplačano za zavarovanje pred kreditnim tveganjem, vendar ostanejo last deponenta in se mu vrnejo ob izteku pogodbe, neto pozicije, ki izhajajo iz posojanja vrednostnih papirjev brez gotovinskega zavarovanja, neto terjatve v zvezi s prihodnjimi poravnavami transakcij z vrednostnimi papirji, druge obveznosti, ki niso ločeno določene, npr. dolžniški vrednostni papirji, izvedeni finančni instrumenti, odvisno od podkategorije DFP.
Oddelek 3: Nacionalna pojasnila
1. |
Viri podatkov/sistem zbiranja podatkov: to mora vključevati:
|
2. |
Postopki priprave: opisana mora biti metoda, uporabljena pri pripravi podatkov, npr. podroben opis uporabljenih ocen/predpostavk, način agregiranja podatkov, če imata dva niza podatkov različno frekvenco. |
3. |
Pravni okvir: zagotoviti se morajo izčrpne informacije o nacionalnem pravnem okviru institucij. Povezave z zakonodajo Skupnosti se morajo posebej poudariti. Če je več vrst institucij vključenih v isto kategorijo, se morajo informacije zagotoviti za vse vrste institucij. |
4. |
Odstopanja od navodil za poročanje ECB: NCB morajo zagotoviti informacije o odstopanjih od navodil za poročanje. Odstopanja od navodil za poročanje lahko nastopijo v zvezi z:
|
5. |
Investicijski skladi po vrsti: merila za razvrstitev investicijskih skladov po vrsti morajo biti pojasnjena, npr. sklad se razvrsti kot delniški sklad, ko investira najmanj 60 % svojih celotnih sredstev v lastniški kapital. Zagotoviti se morajo informacije, ali so ta merila določena ali opredeljena v javnem prospektu, pravilih sklada, ustanovitvenih aktih, sprejetih statutih ali notranjih predpisih, vključena v tržne dokumente itd. |
6. |
Poročevalska populacija: NCB lahko v posebno podkategorijo DFP uvrstijo vse institucije, ki so v skladu z opredelitvijo DFP. Opisati morajo vse institucije, ki so vključene v vsako podkategorijo DFP ali so izključene iz te podkategorije. Investicijski skladi skupaj morajo vključevati splošne javne sklade, vendar izključevati vse sklade posebnih vlagateljev. Kjer je mogoče, morajo NCB zagotoviti ocene zajetja podatkov glede celotnih sredstev celotne poročevalske populacije. |
7. |
Prekinitve v zgodovinskih podatkih: prekinitve in večje spremembe v času pri zbiranju, zajetju poročanja, shemah poročanja in pripravljanju zgodovinskih podatkov morajo biti opisane. V primeru prekinitev se mora podati ocena o tem, v kakšnem obsegu se lahko stari in novi podatki štejejo za medsebojno primerljive. |
8. |
Druge pripombe: katere koli druge relevantne pripombe ali navedbe. |
DEL 12
Statistika izdaj vrednostnih papirjev
Oddelek 1: Uvod
Statistika izdaj vrednostnih papirjev za euroobmočje zagotavlja dva glavna agregata:
— |
vse izdaje rezidentov euroobmočja v kateri koli valuti; in |
— |
vse izdaje po svetu v eurih, domače in mednarodne. |
Osnovno razlikovanje se mora opraviti na podlagi rezidenčnosti izdajatelja, pri čemer NCB Eurosistema skupaj zajemajo vse izdaje rezidentov euroobmočja. Banka za mednarodne poravnave (BIS) poroča izdaje „ostalega sveta“, ki se nanašajo na vse rezidente zunaj euroobmočja, z izdajami rezidentov vsake od nesodelujočih držav članic, ločenih od drugih držav ostalega sveta.
Spodnja shema povzema zahteve za poročanje.
|
Izdaje vrednostnih papirjev |
||
S strani rezidentov euroobmočja (vsaka NCB poroča za svoje domače rezidente) |
S strani rezidentov ostalega sveta (BIS/NCB) |
||
Nesodelujoče države članice |
Druge države |
||
V eurih/nacionalnih denominacijah |
Sklop A |
Sklop B |
|
V drugih valutah (24) |
Sklop C |
Sklop D se ne zahteva |
Oddelek 2: Zahteve za poročanje
TABELA 1
Obrazec za poročanje sklopa A za NCB (25)
|
DOMAČI REZIDENČNI IZDAJATELJI/EURO/NACIONALNE DENOMINACIJE |
|||
Neporavnani zneski |
Bruto izdaje |
Odkupi |
Neto izdaje |
|
|
A1 |
A2 |
A3 |
A4 |
1. KRATKOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI |
||||
Skupaj |
S1 |
S51 |
S101 |
S151 |
ECB/NCB |
S2 |
S52 |
S102 |
S152 |
MFI razen centralnih bank |
S3 |
S53 |
S103 |
S153 |
DFP |
S4 |
S54 |
S104 |
S154 |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
S5 |
S55 |
S105 |
S155 |
Nefinančne družbe |
S6 |
S56 |
S106 |
S156 |
Centralna država |
S7 |
S57 |
S107 |
S157 |
Federalna in lokalna država |
S8 |
S58 |
S108 |
S158 |
Skladi socialne varnosti |
S9 |
S59 |
S109 |
S159 |
2. DOLGOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI |
||||
Skupaj |
S10 |
S60 |
S110 |
S160 |
ECB/NCB |
S11 |
S61 |
S111 |
S161 |
MFI razen centralnih bank |
S12 |
S62 |
S112 |
S162 |
DFP |
S13 |
S63 |
S113 |
S163 |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
S14 |
S64 |
S114 |
S164 |
Nefinančne družbe |
S15 |
S65 |
S115 |
S165 |
Centralna država |
S16 |
S66 |
S116 |
S166 |
Federalna in lokalna država |
S17 |
S67 |
S117 |
S167 |
Skladi socialne varnost |
S18 |
S68 |
S118 |
S168 |
2.1 od tega izdaje s fiksno obrestno mero: |
||||
Skupaj |
S19 |
S69 |
S119 |
S169 |
ECB/NCB |
S20 |
S70 |
S120 |
S170 |
MFI razen centralnih bank |
S21 |
S71 |
S121 |
S171 |
DFP |
S22 |
S72 |
S122 |
S172 |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
S23 |
S73 |
S123 |
S173 |
Nefinančne družbe |
S24 |
S74 |
S124 |
S174 |
Centralna država |
S25 |
S75 |
S125 |
S175 |
Federalna in lokalna država |
S26 |
S76 |
S126 |
S176 |
Skladi socialne varnosti |
S27 |
S77 |
S127 |
S177 |
2.2 od tega izdaje s spremenljivo obrestno mero: |
||||
Skupaj |
S28 |
S78 |
S128 |
S178 |
ECB/NCB |
S29 |
S79 |
S129 |
S179 |
MFI razen centralnih bank |
S30 |
S80 |
S130 |
S180 |
DFP |
S31 |
S81 |
S131 |
S181 |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
S32 |
S82 |
S132 |
S182 |
Nefinančne družbe |
S33 |
S83 |
S133 |
S183 |
Centralna država |
S34 |
S84 |
S134 |
S184 |
Federalna in lokalna država |
S35 |
S85 |
S135 |
S185 |
Skladi socialne varnosti |
S36 |
S86 |
S136 |
S186 |
2.3 od tega brezkuponske obveznice: |
||||
Skupaj |
S37 |
S87 |
S137 |
S187 |
ECB/NCB |
S38 |
S88 |
S138 |
S188 |
MFI razen centralnih bank |
S39 |
S89 |
S139 |
S189 |
DFP |
S40 |
S90 |
S140 |
S190 |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
S41 |
S91 |
S141 |
S191 |
Nefinančne družbe |
S42 |
S92 |
S142 |
S192 |
Centralna država |
S43 |
S93 |
S143 |
S193 |
Federalna in lokalna država |
S44 |
S94 |
S144 |
S194 |
Skladi socialne varnosti |
S45 |
S95 |
S145 |
S195 |
3. DELNICE, KI KOTIRAJO NA BORZI (26) |
||||
Skupaj |
S46 |
S96 |
S146 |
S196 |
MFI razen centralnih bank |
S47 |
S97 |
S147 |
S197 |
DFP |
S48 |
S98 |
S148 |
S198 |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
S49 |
S99 |
S149 |
S199 |
Nefinančne družbe |
S50 |
S100 |
S150 |
S200 |
TABELA 2
Obrazec za poročanje sklopa C za NCB
|
DOMAČI REZIDENČNI IZDAJATELJI//DRUGE VALUTE |
|||
Neporavnani zneski |
Bruto izdaje |
Odkupi |
Neto izdaje |
|
|
C1 |
C2 |
C3 |
C4 |
4. KRATKOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI |
||||
Skupaj |
S201 |
S241 |
S281 |
S321 |
MFI razen centralnih bank |
S202 |
S242 |
S282 |
S322 |
DFP |
S203 |
S243 |
S283 |
S323 |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
S204 |
S244 |
S284 |
S324 |
Nefinančne družbe |
S205 |
S245 |
S285 |
S325 |
Centralna država |
S206 |
S246 |
S286 |
S326 |
Federalna in lokalna država |
S207 |
S247 |
S287 |
S327 |
Skladi socialne varnosti |
S208 |
S248 |
S288 |
S328 |
5. DOLGOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI |
||||
Skupaj |
S209 |
S249 |
S289 |
S329 |
MFI razen centralnih bank |
S210 |
S250 |
S290 |
S330 |
DFP |
S211 |
S251 |
S291 |
S331 |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
S212 |
S252 |
S292 |
S332 |
Nefinančne družbe |
S213 |
S253 |
S293 |
S333 |
Centralna država |
S214 |
S254 |
S294 |
S334 |
Federalna in lokalna država |
S215 |
S255 |
S295 |
S335 |
Skladi socialne varnosti |
S216 |
S256 |
S296 |
S336 |
5.1 od tega izdaje s fiksno obrestno mero: |
||||
Skupaj |
S217 |
S257 |
S297 |
S337 |
MFI razen centralnih bank |
S218 |
S258 |
S298 |
S338 |
DFP |
S219 |
S259 |
S299 |
S339 |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
S220 |
S260 |
S300 |
S340 |
Nefinančne družbe |
S221 |
S261 |
S301 |
S341 |
Centralna država |
S222 |
S262 |
S302 |
S342 |
Federalna in lokalna država |
S223 |
S263 |
S303 |
S343 |
Skladi socialne varnosti |
S224 |
S264 |
S304 |
S344 |
5.2 od tega izdaje s spremenljivo obrestno mero: |
||||
Skupaj |
S225 |
S265 |
S305 |
S345 |
MFI razen centralnih bank |
S226 |
S266 |
S306 |
S346 |
DFP |
S227 |
S267 |
S307 |
S347 |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
S228 |
S268 |
S308 |
S348 |
Nefinančne družbe |
S229 |
S269 |
S309 |
S349 |
Centralna država |
S230 |
S270 |
S310 |
S350 |
Federalna in lokalna država |
S231 |
S271 |
S311 |
S351 |
Skladi socialne varnosti |
S232 |
S272 |
S312 |
S352 |
5.3 od tega brezkuponske obveznice: |
||||
Skupaj |
S233 |
S273 |
S313 |
S353 |
MFI razen centralnih bank |
S234 |
S274 |
S314 |
S354 |
DFP |
S235 |
S275 |
S315 |
S355 |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
S236 |
S276 |
S316 |
S356 |
Nefinančne družbe |
S237 |
S277 |
S317 |
S357 |
Centralna država |
S238 |
S278 |
S318 |
S358 |
Federalna in lokalna država |
S239 |
S279 |
S319 |
S359 |
Skladi socialne varnosti |
S240 |
S280 |
S320 |
S360 |
TABELA 3
Obrazec za poročanje sklopa B za BIS
|
IZDAJATELJI REZIDENTI OSTALEGA SVETA/EURO/NACIONALNE DENOMINACIJE |
||
Neporavnani zneski |
Bruto izdaje |
Odkupi |
|
|
B1 |
B2 |
B3 |
6. KRATKOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI |
|||
Skupaj |
S361 |
S411 |
S461 |
NCB |
S362 |
S412 |
S462 |
MFI razen centralnih bank |
S363 |
S413 |
S463 |
DFP |
S364 |
S414 |
S464 |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
S365 |
S415 |
S465 |
Nefinančne družbe |
S366 |
S416 |
S466 |
Centralna država |
S367 |
S417 |
S467 |
Federalna in lokalna država |
S368 |
S418 |
S468 |
Skladi socialne varnosti |
S369 |
S419 |
S469 |
Mednarodne organizacije |
S370 |
S420 |
S470 |
7. DOLGOROČNI DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI |
|||
Skupaj |
S371 |
S421 |
S471 |
NCB |
S372 |
S422 |
S472 |
MFI razen centralnih bank |
S373 |
S423 |
S473 |
DFP |
S374 |
S424 |
S474 |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
S375 |
S425 |
S475 |
Nefinančne družbe |
S376 |
S426 |
S476 |
Centralna država |
S377 |
S427 |
S477 |
Federalna in lokalna država |
S378 |
S428 |
S478 |
Skladi socialne varnosti |
S379 |
S429 |
S479 |
Mednarodne organizacije |
S380 |
S430 |
S480 |
7.1 od tega izdaje s fiksno obrestno mero: |
|||
Skupaj |
S381 |
S431 |
S481 |
NCB |
S382 |
S432 |
S482 |
MFI razen centralnih bank |
S383 |
S433 |
S483 |
DFP |
S384 |
S434 |
S484 |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
S385 |
S435 |
S485 |
Nefinančne družbe |
S386 |
S436 |
S486 |
Centralna država |
S387 |
S437 |
S487 |
Federalna in lokalna država |
S388 |
S438 |
S488 |
Skladi socialne varnosti |
S389 |
S439 |
S489 |
Mednarodne organizacije |
S390 |
S440 |
S490 |
7.2 od tega izdaje s spremenljivo obrestno mero: |
|||
Skupaj |
S391 |
S441 |
S491 |
NCB |
S392 |
S442 |
S492 |
MFI razen centralnih bank |
S393 |
S443 |
S493 |
DFP |
S394 |
S444 |
S494 |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
S395 |
S445 |
S495 |
Nefinančne družbe |
S396 |
S446 |
S496 |
Centralna država |
S397 |
S447 |
S497 |
Federalna in lokalna država |
S398 |
S448 |
S498 |
Skladi socialne varnosti |
S399 |
S449 |
S499 |
Mednarodne organizacije |
S400 |
S450 |
S500 |
7.3 od tega brezkuponske obveznice: |
|||
Skupaj |
S401 |
S451 |
S501 |
NCB |
S402 |
S452 |
S502 |
MFI razen centralnih bank |
S403 |
S453 |
S503 |
DFP |
S404 |
S454 |
S504 |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
S405 |
S455 |
S505 |
Nefinančne družbe |
S406 |
S456 |
S506 |
Centralna država |
S407 |
S457 |
S507 |
Federalna in lokalna država |
S408 |
S458 |
S508 |
Skladi socialne varnosti |
S409 |
S459 |
S509 |
Mednarodne organizacije |
S410 |
S460 |
S510 |
TABELA 4
Obrazec za poročanje pojasnjevalnih postavk sklopa A za NCB
|
DOMAČI REZIDENČNI IZDAJATELJI/EURO/NACIONALNE DENOMINACIJE |
|||
Neporavnani zneski |
Bruto izdaje |
Odkupi |
Neto izdaje |
|
|
A1 |
A2 |
A3 |
A4 |
8. DELNICE, KI NE KOTIRAJO NA BORZI |
||||
Skupaj |
S511 |
S521 |
S531 |
S541 |
MFI razen centralnih bank |
S512 |
S522 |
S532 |
S542 |
DFP |
S513 |
S523 |
S533 |
S543 |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
S514 |
S524 |
S534 |
S544 |
Nefinančne družbe |
S515 |
S525 |
S535 |
S545 |
9. DRUG LASTNIŠKI KAPITAL |
||||
Skupaj |
S516 |
S526 |
S536 |
S546 |
MFI razen centralnih bank |
S517 |
S526 |
S536 |
S546 |
DFP |
S518 |
S526 |
S536 |
S546 |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi |
S519 |
S526 |
S536 |
S546 |
Nefinančne družbe |
S520 |
S526 |
S536 |
S546 |
1. Rezidenčnost izdajatelja
Izdaje hčerinskih družb v lasti nerezidentov države poročevalke, ki delujejo na ekonomskem ozemlju države poročevalske, se morajo razvrstiti kot izdaje rezidenčnih enot države poročevalke.
Izdaje sedežev, ki se nahajajo na ekonomskem ozemlju države poročevalke in ki delujejo mednarodno, se morajo tudi šteti kot izdaje rezidenčnih enot. Izdaje sedežev ali hčerinskih družb, ki se nahajajo zunaj ekonomskega ozemlja države poročevalke, vendar so v lasti rezidentov države poročevalke, se morajo šteti kot izdaje nerezidentov. Na primer, izdaje Volkswagen Brazil se štejejo, kakor da so jih izvedle enote, rezidenčne v Braziliji in ne na ozemlju države poročevalke.
V izogib dvojnemu štetju ali vrzelim se mora poročanje izdaj družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, obravnavati dvostransko, vključno za BIS in zadevnimi NCB. NCB in ne BIS morajo poročati izdaje družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in ki izpolnjujejo merilo rezidenčnosti po ESR 95 ter so razvrščene kot rezidenti euroobmočja.
2. Sektorska razčlenitev izdajateljev
Izdaje se morajo razvrstiti glede na sektor, ki prevzame obveznost za izdane vrednostne papirje. Vrednostni papirji, izdani prek DPFT, pri čemer obveznost za izdajo prevzame matična organizacija in ne DPFT, se morajo pripisati matični organizaciji in ne DPFT. Na primer, izdaje DPFT Philips se morajo razvrstiti v sektor nefinančnih družb, poročati pa jih mora Nizozemska. Vendar pa se morata DPFT in njega matična družba nahajati v isti državi. Zato se mora DPFT, kadar matična družba ni rezident države poročevalke, obravnavati kot nacionalni rezident države poročevalke, sektor izdajatelj pa mora biti DFP. Na primer, izdaje Toyota Motor Finance Netherlands BV se morajo pripisati DFP na Nizozemskem, ker matična družba „Toyota“ ni rezident Nizozemske.
Sektorska razvrstitev obsega naslednjih devet vrst izdajateljev:
— |
ECB/NCB, |
— |
denarne finančne institucije (MFI), |
— |
drugi finančni posredniki, |
— |
zavarovalne družbe in pokojninski skladi, |
— |
nefinančne družbe, |
— |
centralna država, |
— |
federalna in lokalna država, |
— |
skladi socialne varnosti, |
— |
mednarodne institucije. |
Če se javna družba privatizira s pomočjo izdaje delnic, ki kotirajo na borzi, se mora sektor izdajatelj razvrstiti kot „nefinančne družbe“. Podobno, če se privatizira javna KI, se mora sektor izdajatelj razvrstiti kot „MFI razen centralnih bank“. Izdaje gospodinjstev ali nepridobitnih izvajalcev storitev za gospodinjstva se morajo razvrstiti kot izdaje „nefinančnih družb“.
BIS upošteva vzporedbo med sektorsko razčlenitvijo izdajateljev, ki je na voljo v bazi BIS, in tisto, ki se zahteva v obrazcih za poročanje, kakor je prikazana v spodnji shemi.
Sektorska razčlenitev v bazi BIS |
Razvrstitev v obrazcih za poročanje |
||
Centralna banka |
→ |
NCB in ECB |
|
Komercialne banke |
→ |
MFI |
|
DFP |
→ |
DFP |
|
Centralna država |
→ |
Centralna država |
|
Drugi državni sektorji Državne agencije |
→ |
Federalna in lokalna država |
|
Družbe |
→ |
Nefinančne družbe |
|
Mednarodne institucije |
→ |
Mednarodne institucije (ostali svet) |
3. Zapadlost izdaj
Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji obsegajo vrednostne papirje, katerih prvotna zapadlost je eno leto ali manj, četudi so izdani v okviru dolgoročnejših možnosti.
Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji obsegajo vrednostne papirje, katerih prvotna zapadlost je več kakor eno leto. Izdaje z opcijskimi datumi zapadlosti, pri katerih je zadnji oddaljen več kakor eno leto, in izdaje brez določenih datumov zapadlosti se razvrstijo kot dolgoročne. Kakor je predlagano v odstavku 5.22 ESR 95, je lahko razčlenitev zapadlosti fleksibilna, tj. v izrednih primerih je lahko prvotna zapadlost kratkoročnih vrednostnih papirjev dve leti.
Metodologija, ki jo trenutno uporablja BIS, se razlikuje. BIS šteje vse ECP in druge europapirje, črpane po kratkoročnem programu, kot kratkoročne instrumente, vse instrumente, izdane po dolgoročni dokumentaciji, pa kot dolgoročne instrumente, ne glede na njihovo prvotno zapadlost.
Razdelitev zapadlosti pri dveh letih, tako kot pri statistiki bilance stanja MFI, ne šteje za potrebno.
4. Razvrstitev izdaj
Izdaje se analizirajo v dveh obširnih skupinah: (1) dolžniški vrednostni papirji, tj. vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (27); in (2) delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic/enot investicijskih skladov (28). Prodaje zaprtemu krogu vlagateljev so zajete, koliko je mogoče. Papirji denarnega trga so zajeti kot del dolžniških vrednostnih papirjev. Delnice, ki ne kotirajo na borzi, in drug lastniški kapital, se lahko poročajo prostovoljno kot pojasnjevalne postavke.
Kot dolžniški vrednostni papirji so razvrščeni naslednji instrumenti, vsebovani v bazi BIS:
— |
potrdila o vlogah, |
— |
komercialni zapisi, |
— |
zakladne menice, |
— |
obveznice, |
— |
eurokomercialni zapisi (ECP), |
— |
srednjeročni zapisi, |
— |
drugi kratkoročni papirji. |
(a) |
Dolžniški vrednostni papirji
|
(b) |
Delnice, ki kotirajo na borzi Delnice, ki kotirajo na borzi, vključujejo:
Če se družba privatizira in država obdrži del delnic, drugi del pa kotira na organiziranem trgu, se celotna vrednost kapitala družbe zabeleži med neporavnanimi zneski delnic, ki kotirajo na borzi, ker se lahko z vsemi delnicami kadar koli potencialno trguje po tržni vrednosti. Enako velja, če se del delnic proda večjim vlagateljem in se na borzi trguje samo z preostalim delom (free float). Delnice, ki kotirajo na borzi, izključujejo:
|
5. Valuta izdaje
Kadar se obveznica odkupi ali kupon izplača v valuti, ki ni valuta denominacije obveznice, se morajo obveznice v dveh valutah razvrstiti glede na denominacijo obveznice. Če se globalna obveznica izda v več kakor eni valuti, se mora vsak del poročati kot ločena izdaja glede na njeno valuto izdaje. Kadar so izdaje denominirane v dveh valutah, na primer 70 % v eurih in 30 % v ameriških dolarjih, se morajo ustrezni deli izdaje, kjer je mogoče, poročati ločeno glede na valuto denominacije. Zato se mora 70 % izdaje poročati kot izdaje v eurih/nacionalnih denominacijah (29) in 30 % kot izdaje v drugih valutah. Kadar valutnih delov izdaje ni mogoče določiti ločeno, se mora dejanska razčlenitev, ki jo opravi država poročevalka, navesti v nacionalnih pojasnilih.
Za delnice, ki kotirajo na borzi, se mora domnevati, da so izdane v valuti države rezidenčnosti družbe; izdaje delnic v drugih valutah so zanemarljive ali neobstoječe. Zato se podatki o delnicah, ki kotirajo na borzi, nanašajo samo na vse izdaje rezidentov euroobmočja znotraj euroobmočja.
6. Čas beleženja izdaje
Za izdajo se šteje, da nastane v trenutku, ko izdajatelj prejeme plačilo, in ne v trenutku, ko konzorcij prevzame obveznost.
7. Uskladitev stanj in tokov
NCB morajo poslati informacije o neporavnanih zneskih, bruto izdajah, odkupih in neto izdajah kratkoročnih in dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev ter o delnicah, ki kotirajo na borzi.
Spodnja shema ponazarja povezavo med stanji (t.j. neporavnanimi zneski) in tokovi (t.j. bruto izdaje, odkupi in neto izdaje). V praski je povezava bolj kompleksna zaradi sprememb v vrednotenju cen in deviznih tečajev, reinvestiranih (tj. obračunanih) obresti, prerazvrstitev, sprememb in drugih popravkov (30).
(a) |
Neporavnane izdaje ob koncu obdobja poročanja |
≈ |
Neporavnane izdaje ob koncu preteklega obdobja poročanja |
+ |
Bruto izdaje v obdobju poročanja |
— |
Odkupi v obdobju poročanja |
(b) |
Neporavnane izdaje ob koncu obdobja poročanja |
≈ |
Neporavnane izdaje ob koncu preteklega obdobja poročanja |
+ |
Neto izdaje v obdobju poročanja |
|
|
(a) Bruto izdaje
Bruto izdaje v obdobju poročanja morajo vključevati vse izdaje dolžniških vrednostnih papirjev in delnic, ki kotirajo na borzi, pri katerih izdajatelj proda novo nastale vrednostne papirje za gotovino. Veljajo za redni nastanek novih instrumentov. Trenutek, v katerem se izdaje zaključijo, je opredeljen kot trenutek izvršitve plačila; beleženje izdaj mora zato odražati, kolikor je mogoče natančno, trenutek plačila za osnovno izdajo.
Bruto izdaje zajemajo novo nastale delnice, ki jih za gotovino izdajo družbe, ki prvič kotirajo na borzi vrednostnih papirjev, vključno z novoustanovljenimi družbami ali zasebnimi družbami, ki postanejo javne družbe. Bruto izdaje zajemajo tudi novo nastale delnice, ki se izdajo za gotovino v postopku privatizacije javnih družb, kadar delnice družbe začnejo kotirati na borzi vrednostnih papirjev. Izdaja premijskih delnic mora biti izključena (31). Bruto izdaje se ne smejo poročati v primeru, ko družba samo kotira na borzi vrednostnih papirjev in se ne pridobiva nov kapital.
Izmenjava ali prenos obstoječih vrednostnih papirjev v času prevzema ali združitve ni zajet (32) v poročanih bruto izdajah ali odkupih, razen novih instrumentov, ki jih rezidenčni subjekti euroobmočja ustvarijo in izdajo za gotovino.
Izdaje vrednostnih papirjev, ki jih je pozneje mogoče zamenjati v druge instrumente, se morajo poročati kot izdaje v kategoriji njihovega prvotnega instrumenta; ob zamenjavi se odkupijo iz kategorije tega instrumenta v enakem znesku in se nato obravnavajo kot bruto izdaje v novi kategoriji (33).
(b) Odkupi
Odkupi v obdobju poročanja zajemajo vse ponovne nakupe dolžniških vrednostnih papirjev in delnic, ki kotirajo na borzi, s strani izdajatelja, pri katerih vlagatelj za vrednostne papirje prejme gotovino. Odkupi veljajo za redni izbris instrumentov. Zajemajo vse dolžniške vrednostne papirje, ki dosežejo njihov datum zapadlosti, pa tudi predčasne odkupe. Zajeti so odkupi delnic s strani družb, če družba za gotovino ponovno kupi vse delnice pred spremembo svoje pravne oblike ali del njenih preklicanih delnic, kar vodi v zmanjšanje kapitala. Odkupi delnic s strani družb niso zajeti, če te investirajo v lastne delnice (32).
Odkupi se ne smejo poročati v primeru izključnega umika z borze vrednostnih papirjev.
(c) Neto izdaje
Neto izdaje pomenijo stanje vseh izdaj minus vsi odkupi, ki so bili izvedeni v obdobju poročanja.
Neporavnani zneski delnic, ki kotirajo na borzi, morajo zajemati tržno vrednost vseh delnic, ki kotirajo na borzi, rezidenčnih subjektov. Obstoječi zneski delnic, ki kotirajo na borzi, ki jih poroča država euroobmočja se lahko zato zvišajo ali znižajo po prerazporeditvi kotirajočega subjekta. To velja tudi v primeru prevzema ali združitve, kadar noben instrument ne nastane in ni izdan za gotovino in/ali ni odkupljen za gotovino in ni preklican. V izogib dvojnemu štetju ali vrzelim pri dolžniških vrednostnih papirjih in delnicah, ki kotirajo na borzi, morajo NCB v primeru prerazporeditve izdajatelja v drugo rezidenčno državo uskladiti čas poročanja takega primera dvostransko.
8. Vrednotenje
Vrednost izdaj vrednostnih papirjev obsega komponento cene in, kadar so izdaje denominirane v valuti, ki ni valuta države poročanja, komponento deviznega tečaja.
NCB morajo dolžniške vrednostne papirje poročati po nominalni vrednosti (tj. imenska vrednost), delnice, ki kotirajo na borzi, pa po tržni vrednosti (tj. transakcijska vrednost). Za dolgoročne dolžniške vrednostne papirje se lahko vrste izdaje (obveznice s fiksno obrestno mero, obveznice s spremenljivo obrestno mero in brezkuponske obveznice) vrednotijo z uporabo različnih metod, kar ima za posledico kombinirano vrednotenje celote. Na primer, izdaje s fiksno in spremenljivo obrestno mero se običajno vrednotijo po nominalni vrednosti, brezkuponske obveznice pa po efektivno plačanem znesku. Običajno je relativni znesek brezkuponskih obveznic majhen, tako da v šifrantu ni predvidena nobena vrednost za kombinirano vrednotenje; celotni znesek dolgoročnih vrednotnih papirjev se poroča po nominalni vrednosti (N). Kadar je obseg pojava znaten, se za „nedoločeno“ uporablja vrednost „Z“. V splošnem, kadar nastopi primer kombiniranega vrednotenja, NCB zagotovi podrobnosti na ravni atributov v skladu z atributi iz Priloge IV.
(a) |
Vrednotenje cene Stanja in tokovi delnic, ki kotirajo na borzi, se morajo poročati po tržni vrednostni; stanja in tokovi dolžniških vrednostnih papirjev pa po nominalni vrednosti. Izjema od beleženja stanj in tokov dolžniških vrednostnih papirjev po nominalni vrednosti obstaja v primeru močno diskontiranih in brezkuponskih obveznic, kjer so izdaje zabeležene po efektivno plačanem znesku, tj. po diskontirani ceni ob nakupu, odkupi pa po nominalni vrednosti ob zapadlosti. Neporavnani zneski močno diskontiranih in brezkuponskih obveznic pomenijo efektivno plačani znesek plus obračunane obresti, kakor je prikazano spodaj. kjer je:
Obstajajo lahko nekatere razlike v postopkih vrednotenja cene, ki se uporabljajo v državah. Pristop vrednotenja cene po ESR 95, ki zahteva, da se tokovi dolžniških vrednostnih papirjev in delnic beležijo po transakcijski vrednosti, stanja pa po tržni vrednosti, se v tem kontekstu ne uporablja. Po obstoječih pravilih vrednotenja BIS se dolžniški vrednostni papirji vrednotijo po imenski vrednosti, delnice, ki kotirajo na borzi, pa po ceni ob izdaji. Za močno diskontirane in brezkuponske obveznice mora poročevalska NCB, kjer je to izvedljivo, izračunati obračunane obresti. |
(b) |
Valuta poročanja in vrednotenje deviznega tečaja NCB morajo ECB poročati vse podatke, izražene v eurih, vključno z zgodovinskimi podatki. Pri preračunu vrednostnih papirjev, ki jih domači rezidenti izdajo v drugih valutah (sklop C) (34), v eure morajo NCB, kolikor je mogoče natančno, upoštevati načela vrednotenja deviznega tečaja, ki temeljijo na ESR 95 (35):
|
Za obdobja pred 1. januarjem 1999 morajo NCB, kolikor je mogoče natančno, upoštevati standarde ESR 95 za preračun vseh izdaj, odkupov in neporavnanih zneskov v nedomačih valutah v eure/nacionalne denominacije držav poročevalk. Za namene pošiljanja podatkov ECB se mora celotna časovna vrsta nato preračunati v eure z uporabo nepreklicnih menjalnih razmerij z dne 31. decembra 1998.
BIS poroča ECB vse izdaje rezidentov ostalega sveta, izražene v eurih/nacionalnih denominacijah (sklop B), v ameriških dolarjih z uporabo deviznega tečaja ob koncu obdobja za neporavnane zneske in z uporabo povprečnega deviznega tečaja v obdobju za izdaje in odkupe. ECB preračuna vse podatke v eure z uporabo enakega načela, ki ga je prvotno uporabila BIS. Pred 1. januarjem 1999 se mora devizni tečaj med ECU in ameriškim dolarjem uporabiti kot približek.
9. Konceptualna skladnost
Statistika izdaj vrednotnih papirjev in statistka bilanc stanja MFI sta povezani za namene izdaj tržnih instrumentov s strani MFI. Zajetje instrumentov in MFI, ki jih izdajo, so konceptualno skladni, pa tudi uvrstitev instrumentov v razrede zapadlosti in razčlenitev po valutah. Razlike med statistiko izdaj vrednostnih papirjev in statistiko bilanc stanja MFI obstajajo pri načelih vrednotenja (tj. nominalna vrednost za prvo navedene in tržna vrednost za slednje). Poleg razlik v vrednotenju, obstoječi znesek vrednostnih papirjev, ki jih izdajo MFI, ki se poroča za vsako državo za statistiko izdaj vrednotnih papirjev, ustreza postavkama 11 („izdani dolžniški vrednostni papirji“) in 12 („papirji denarnega trga“) na strani obveznosti bilanc stanja MFI. Kratkoročni vrednostni papirji, kakor so opredeljeni za statistiko izdaj vrednostnih papirjev, ustrezajo vsoti papirjev denarnega trga in dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih z zapadlostjo do enega leta. Dolgoročni vrednostni papirji, kakor so opredeljeni za statistiko izdaj vrednostnih papirjev, so enaki vsoti dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih z zapadlostjo nad enim letom in do dveh let, in dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih z zapadlostjo nad dvema letom.
NCB morajo pregledati zajetje statistike izdaj vrednostnih papirjev in statistike bilanc stanja MFI in opozoriti ECB na morebitne konceptualne razlike. Izvedejo se tri vrste preverjanj skladnosti: za izdaje s strani (1) NCB v eurih/nacionalnih denominacijah; in (2) MFI razen centralnih bank v eurih/nacionalnih denominacijah; ter (3) MFI razen centralnih bank v drugih valutah. Obstajajo lahko manjše razlike, ker sta statistika izdaj vrednotnih papirjev in statistka bilanc stanja MFI izpeljani iz nacionalnih sistemov poročanja, ki imajo različne namene.
10. Zahtevani podatki
Statistični podatki se pričakujejo od vsake države za vsako časovno vrsto, ki se uporablja. NCB morajo ECB nemudoma pisno sporočiti pojasnila, če se določena postavka v določeni državi ne uporablja. Če osnovni pojav ne obstaja, NCB ne morejo začasno poročati časovne vrste. NCB morajo sporočiti tudi ta pojav ali kakršne koli druge spremembe v shemi kodiranja, opisani v Prilogi IV. Nadalje morajo obvestiti ECB, kadar se popravki pošiljajo skupaj s pojasnili o naravi teh popravkov.
Oddelek 3: Nacionalna pojasnila
Vsaka NCB mora poslati eno poročilo, ki opisuje podatke, zagotovljene v kontekstu te naloge. Poročilo mora zajemati tematike, ki so podrobno opisane spodaj, in upoštevati, kolikor je mogoče natančno, predlagano strukturo. NCB morajo zagotoviti dodatne informacije o primerih, kadar poročani podatki niso v skladu s smernico ali kadar podatkov niso zagotovile, ter razloge zanje. Poročilo morajo ECB poslati v obliki Wordovega dokumenta prek Cebamail. Poročilo se ne sme poslati pozneje od podatkov.
1. Viri podatkov/sistem zbiranja podatkov: podane morajo biti podrobnosti o virih podatkov, uporabljenih pri pripravi statistike izdaj vrednostnih papirjev: upravni viri za državne izdaje, neposredno poročanje MFI in drugih institucij, časopisi ter pošiljatelji podatkov, kot je International Financial Review itd. NCB morajo navesti, ali so podatki zbrani in hranjeni na podlagi posameznih izdaj in njihova merila. Alternativno morajo NCB navesti, ali so podatki zbrani in hranjeni brez razlikovanja kot zneski, ki so jih izdali posamezni izdajatelji v obdobju poročanja, npr. za sisteme za neposredno zbiranje podatkov. NCB morajo zagotoviti informacije o merilih, ki so bila pri neposrednem poročanju uporabljena za identifikacijo poročevalskih enot in informacij, ki jih je treba poslati.
2. Postopki priprave: na kratko mora biti opisana metoda, uporabljena pri pripravi podatkov za to nalogo, na primer agregacija informacij o posameznih izdajah vrednostnih papirjev, ureditve za obstoječe časovne vrste, bodisi objavljene bodisi neobjavljene.
3. Rezidenčnost izdajatelja: NCB morajo določiti, ali je pri razvrščanju izdaj mogoče v celoti uporabiti opredelitev rezidenčnosti v skladu z ESR 95 (MDS). Če to ni mogoče ali je mogoče le delno, morajo NCB zagotoviti popolno pojasnilo dejansko uporabljenih meril.
4. Sektorska razčlenitev izdajateljev: NCB morajo navesti odstopanja od razvrstitve izdajateljev glede na sektorsko razčlenitev, opredeljeno v oddelku 2, točka 2. V pojasnilih morajo biti pojasnjena ugotovljena odstopanja in morebitna siva področja.
5. Valuta izdaje: če ni mogoče valutnih komponent izdaje ločeno določiti, morajo NCB pojasniti odstopanja od pravil. Nadalje morajo NCB, ki pri vseh vrednostnih papirjih ne morejo razlikovati med izdajami v lokalnih denominacijah, izdajami v eurih/nacionalnih denominacijah in izdajami v drugih valutah, opisati, kam so bile take izdaje uvrščene, in navesti celotni znesek izdaj, ki niso bile ustrezno uvrščene, da se ponazori velikost motnje.
6. Razvrstitev izdaj: NCB morajo zagotoviti izčrpne informacije o vrsti vrednostnih papirjev, ki so zajeti z nacionalnimi podatki, vključno z njihovimi nacionalnimi pogoji. Če je za zajetje znano, da je delno, morajo NCB pojasniti obstoječe vrzeli.
— |
Prodaje zaprtemu krogu vlagateljev: NCB morajo navesti, ali so zajete v poročanih podatkih, |
— |
Bančni akcepti: če so tržni in vključeni v poročane podatke za kratkoročne dolžniške vrednostne papirje, mora država poročevalka v nacionalnih pojasnilih pojasniti nacionalne postopke za beleženje teh instrumentov in naravo teh instrumentov, |
— |
Delnice, ki kotirajo na borzi: NCB morajo navesti, ali so delnice, ki ne kotirajo na borzi, in drug lastniški kapital zajeti v poročanih podatkih, z oceno zneska delnic, ki ne kotirajo na borzi, in/ali drugega lastniškega kapitala, da se ponazori velikost motnje. NCB morajo v nacionalnih pojasnilih navesti vse znane vrzeli v zajetju delnic, ki kotirajo na borzi. |
7. Analiza dolgoročnih vrednostnih papirjev glede na vrsto instrumenta: če vsota obveznic s fiksno obrestno mero, obveznic s spremenljivo obrestno mero in brezkuponskih obveznic ni enaka celotni vrednosti dolgoročnih vrednostnih papirjev, morajo NCB podati vrsto in znesek dolgoročnih vrednostnih papirjev, za katere taka razčlenitev ni na voljo.
8. Zapadlost izdaj: če strogo upoštevanje kratkoročnih in dolgoročnih opredelitev ni mogoče, morajo NCB v nacionalnih pojasnilih navesti, kje poročani podatki odstopajo.
9. Odkupi: NCB morajo navesti, kako izpeljejo informacije o odkupih in ali se informacije o odkupih zbirajo z neposrednim poročanjem ali se izračunajo kot preostanek.
10. Vrednotenje cene: NCB morajo v nacionalnih pojasnilih podrobno navesti postopek vrednotenja, ki se uporablja za (1) kratkoročne dolžniške vrednostne papirje; (2) dolgoročne dolžniške vrednostne papirje; (3) diskontirane obveznice; in (4) delnice, ki kotirajo na borzi. Pojasniti morajo vsako razliko v vrednotenju stanj in tokov.
11. Frekvenca poročanja, roki in časovni razpon: naveden mora biti obseg, do katerega so bili podatki, pripravljeni za to nalogo, zagotovljeni v skladu z zahtevami uporabnika, tj. za mesečne podatke, v roku petih tednov. Podana mora biti tudi dolžina zagotovljene časovne vrste. Poročati se morajo vse prekinitve v podatkih, na primer razlike v zajetju vrednostnih papirjev v času.
12. Popravki: kratka pojasnila za morebitne popravke morajo razjasniti razloge zanje in njihov obseg.
13. Ocenjeno zajetje po instrumentu, ki ga izdajo domači rezidenti: NCB morajo podati nacionalne ocene zajetja vrednostnih papirjev za vsako kategorijo izdaj s strani domačih rezidentov, tj. izdaj kratkoročnih vrednostnih papirjev, dolgoročnih vrednostnih papirjev in delnic, ki kotirajo na borzi, v lokalni valuti, v eurih/nacionalnih denominacijah, vključno z ECU, in drugih valutah v skladu s spodnjo tabelo. Ocene za „zajetje v %“ morajo navajati delež vrednostnih papirjev, ki je zajet v vsaki kategoriji instrumentov, kot odstotek od celotne izdaje, ki se mora poročati pod ustreznim naslovom ob upoštevanju pravil poročanja. V „pripombah“ se lahko zagotovijo kratki opisi. NCB morajo navesti tudi vse spremembe v zajetju, ki so posledica vstopa v monetarno unijo.
|
Zajetje v %: |
Pripombe: |
|||||||||||
Izdaje v eurih/nacionalnih denominacijah |
Lokalna denominacija |
STS |
|
|
|||||||||
LTS |
|
|
|||||||||||
QUS |
|
|
|||||||||||
Euro/nacionalne denominacije razen lokalnih valut, vključno z ECU |
STS |
|
|
||||||||||
LTS |
|
|
|||||||||||
V drugih valutah |
STS |
|
|
||||||||||
LTS |
|
|
|||||||||||
|
DEL 13
Plačilna statistika
Oddelek 1: Mediji poravnave
Mediji poravnave so sredstva ali terjatve sredstev, ki se uporabljajo za plačila.
TABELA 1
Mediji poravnave, ki jih uporabljajo ne-MFI (36)
|
Postavke |
|||||
|
I. Obveznosti NCB Vloge pri NCB |
II. Obveznosti drugih MFI Vloge pri drugih MFI |
||||
|
domače centralne države centralnih držav drugih držav članic euroobmočja ostalega sveta, razen bank |
domače centralne države centralnih držav euroobmočja ostalega sveta, razen bank |
||||
|
domače centralne države centralnih držav drugih držav članic euroobmočja ostalega sveta, razen bank |
domače centralne države centralnih držav euroobmočja ostalega sveta, razen bank |
TABELA 2
Mediji poravnave, ki jih uporabljajo kreditne institucije (37)
Postavke |
Vloge čez noč v eurih pri drugih kreditnih institucijah (konec obdobja) |
Pojasnjevalna postavka: Najemanje posojil čez dan v eurih od centralne banke (povprečje za zadnje obdobje izpolnjevanja rezerv) (38) |
Oddelek 2: Institucije, ki ponujajo plačilne storitve
Institucije, ki ponujajo plačilne storitve, so pravno neodvisne institucije, ki delujejo v državi poročevalki, in so:
— |
centralna banka, |
— |
kreditne institucije, pravno registrirane v državi poročevalki (vključno z „institucijami za izdajo elektronskega denarja“), |
— |
podružnice kreditnih institucij, ki se nahajajo v euroobmočju, |
— |
podružnice kreditnih institucij, ki se nahajajo v EGP, a zunaj euroobmočja, |
— |
podružnice bank, ki se ne nahajajo v EGP, |
— |
druge institucije, ki ponujajo plačilne storitve ne-MFI. |
TABELA 3
Institucije, ki ponujajo plačilne storitve ne-MFI (39)
Postavke |
|||
Centralna banka |
Število pisarn |
||
Število vlog čez noč v posesti ne-MFI (41) (v tisočih) |
|||
Kreditne institucije, ne glede na njihovo pravno registriranost |
Število vlog čez noč v posesti ne-MFI (41) (v tisočih) |
||
od tega: povezane z internetom/PC (41) (v tisočih) |
|||
|
Število institucij (40) |
||
Število pisarn |
|||
Vrednost vlog čez noč v posesti ne-MFI (41) (v milijonih eurov) |
|||
|
Število institucij (40) |
||
Število pisarn |
|||
Vrednost vlog čez noč v posesti ne-MFI (41) (v milijonih eurov) |
|||
|
Število institucij (40) |
||
Število pisarn |
|||
Vrednost vlog čez noč v posesti ne-MFI (41) (v milijonih eurov) |
|||
|
Število institucij (40) |
||
Število pisarn |
|||
|
Vrednost vlog čez noč v posesti ne-MFI (41) (v milijonih eurov) |
||
Druge institucije, ki ponujajo plačilne storitve ne-MFI |
Število institucij (40) |
||
Število pisarn |
|||
Število vlog čez noč v posesti ne-MFI (41) (v tisočih) |
|||
Vrednost vlog čez noč v posesti ne-MFI (41) (v milijonih eurov) |
|||
Pojasnjevalne postavke |
|
||
Institucije za izdajo elektronskega denarja |
Število institucij (40) |
||
Obstoječa vrednost elektronskega denarja, ki ga izdajo institucije za izdajo elektronskega denarja in je v posesti subjektov, ki niso izdajatelji, vključno s kreditnimi institucijami, ki niso izdajatelji (v milijonih eurov) |
— |
Število pisarn vključuje sedež institucije, če ponuja plačilne storitve z brezgotovinskim obračunom in poravnavo. Mobilne pisarne niso vključene. Vsaka poslovna enota, ustanovljena v isti državi poročevalki, se šteje ločeno, |
— |
Vloge čez noč, povezane z internetom/PC: vloge čez noč z bančnim dostopom prek telefona ali mobilnega telefona niso vključene, razen če so dostopne tudi preko internetnih ali PC bančnih aplikacij. |
Oddelek 3: Funkcije plačilne kartice in naprave za sprejemanje
TABELA 4
Funkcije plačilne kartice in naprave za sprejemanje (42)
Postavke |
|||||||||||||||||||||||||
Število kartic, izdanih v državi (43) |
Terminali, ki se nahajajo v državi (43) |
||||||||||||||||||||||||
Število kartic s funkcijo gotovine Število kartic s funkcijo plačila, razen kartic, ki imajo samo funkcijo elektronskega denarja (44)
Število kartic s funkcijo elektronskega denarja
Skupno število kartic s kakršnim koli številom funkcij (47)
|
Bankomati (49)
POS terminali
Terminali za kartice s funkcijo elektronskega denarja (49)
|
1. Kartice
Kartice se štejejo na strani izdajanja kartice. Vsaka država poroča število kartic, ki so bile izdane v državi in se uporabljajo za transakcije v državi izdaje in zunaj nje.
Če kartica ponuja več spodaj navedenih funkcij, se šteje v vsaki podkategoriji, ki se uporablja. Zato je lahko skupno število kartic manjše od vsote podkategorij in se podkategorije, v izogib dvojnemu štetju, ne smejo seštevati.
Funkcije kartice obsegajo:
— |
funkcijo gotovine: ta imetniku kartice omogoča dvig in/ali polog gotovine na bankomatu. Funkcija gotovine je običajno združena s funkcijo plačila. |
— |
Funkcija plačila (razen funkcije elektronskega denarja): debetna funkcija in/ali funkcija odloženega plačila in/ali posojilna funkcija. Kartica ima lahko tudi druge funkcije, kot je funkcija elektronskega denarja, vendar kartice, ki imajo samo funkcijo elektronskega denarja, niso štete v to kategorijo. |
— |
Debetna funkcija: imetniku kartice omogoča, da se njegovi nakupi neposredno in takoj knjižijo v breme njegovih računov, ki jih ima bodisi pri izdajatelju kartice bodisi drugje. Povezana je lahko z računom, ki omogoča prekoračitve kot dodatno značilnost. |
— |
Funkcija odloženega plačila: imetniku kartice omogoča, da se njegovi nakupi knjižijo v breme računa pri izdajatelju kartice, do dovoljenega limita. Stanje na tem računu se nato v celoti poravna na koncu vnaprej opredeljenega obdobja. |
— |
Posojilna funkcija: imetniku kartice omogoča opravljanje nakupov in/ali dvig gotovine do vnaprej dogovorjene zgornje meje. Odobreno posojilo se lahko poravna v celoti do konca določenega obdobja ali delno, in sicer s stanjem, uporabljenim kot podaljšano posojilo, na katerega se običajno zaračunajo obresti. |
— |
Kartice z debetno funkcijo in/ali funkcijo odloženega plačila: ta kategorija se poroča samo, če podatkov ni mogoče razčleniti na „kartice z debetno funkcijo“ in „kartice s funkcijo odloženega plačila“. |
— |
Kartice s posojilno funkcijo in/ali funkcijo odloženega plačila: ta kategorija se poroča samo, če podatkov ni mogoče razčleniti na „kartice s posojilno funkcijo“ in „kartice s funkcijo odloženega plačila“. |
— |
Funkcija elektronskega denarja: kartice, na katerih se lahko neposredno shrani elektronski denar. |
2. Terminali
Štejejo se vsi terminali, ki se nahajajo v državi. Nefizične točke dostopa do storitev, kot sta internetni ali telefonski dostop, niso vključene. Če terminal ponuja več funkcij, se šteje v vsaki podkategoriji, ki se uporablja. Zato je lahko skupno število terminalov manjše od vsote podkategorij in se podkategorije, v izogib dvojnemu štetju, ne smejo seštevati.
Oddelek 4: Plačilne transakcije in transakcije preko terminalov, ki vključujejo ne-MFI
1. Transakcije po vrsti plačilnega instrumenta
Ta oddelek obsega vse transakcije, ki jih sprožijo ne-MFI, pa tudi transakcije, ki jih sprožijo MFI, če je nasprotna stran transakcije ne-MFI. Vključuje transakcije, izražene v tuji valuti in sprožene v državi. Podatki se preračunajo z uporabo referenčnega deviznega tečaja ECB. V primeru več plačil, se šteje vsako posamezno plačilo.
2. Transakcije po vrsti terminala
Ta oddelek obsega gotovinske in brezgotovinske transakcije, izvedene preko fizičnega (in ne virtualnega) terminala. Obseg plačilnih transakcij s karticami, ki se poročajo po tem oddelku, je manjši od obsega transakcij, ki se poročajo po oddelku 4, točka 1, „Transakcije po vrsti plačilnega instrumenta“, ker so transakcije s karticami preko virtualnih prodajnih mest, npr. preko interneta ali telefona, izključene in se poročajo po oddelku 4, točka 1.
Transakcije po vrsti terminala se štejejo na treh različnih ravneh glede na lokacijo terminala in rezidenčnost izdajatelja kartice. Če razlikovanje glede na lokacijo terminala in/ali rezidenčnost izdajatelja kartice ni mogoče, se transakcije vključijo v postavko „a) Terminali, ki se nahajajo v državi, skupaj s karticami, izdanimi v državi“ kot najpogostejšo kategorijo, v „končnih opombah“ pa je treba zagotoviti pojasnilo.
TABELA 5
Plačilne transakcije in transakcije preko terminalov, ki vključujejo ne-MFI – število transakcij (50)
Postavke |
|||||||||||||||||||||||||||
Transakcije po vrsti plačilnega instrumenta (51) |
Transakcije po vrsti terminala (51) |
||||||||||||||||||||||||||
Nakazila
Neposredne obremenitve Kartična plačila s karticami, izdanimi v državi, razen s karticami, ki imajo samo funkcijo elektronskega denarja
Transakcije nakupov z elektronskim denarjem
Čeki Drugi plačilni instrumenti Skupaj transakcije s plačilnimi instrumenti
|
|
||||||||||||||||||||||||||
Pojasnjevalne postavke: Prejete čezmejne transakcije (54) Odobritve računov z enostavno vknjižbo Obremenitve računov z enostavno vknjižbo |
Pojasnjevalne postavke: Dvigi gotovine na POS terminalih Dvigi gotovine prek okenc (OTC) Pologi gotovine prek okenc (OTC) |
TABELA 6
Plačilne transakcije in transakcije preko terminalov, ki vključujejo ne-MFI – vrednost transakcij (55)
Postavke |
|||||||||||||||||||||||||||
Transakcije po vrsti plačilnega instrumenta (56) |
Transakcije po vrsti terminala (56) |
||||||||||||||||||||||||||
Nakazila
Neposredne obremenitve Kartična plačila s karticami, izdanimi v državi, razen s karticami, ki imajo samo funkcijo elektronskega denarja
Transakcije nakupov z elektronskim denarjem
Čeki Drugi plačilni instrumenti Skupaj transakcije s plačilnimi instrumenti
|
|
||||||||||||||||||||||||||
Pojasnjevalne postavke: Prejete čezmejne transakcije (59) Odobritve računov z enostavno vknjižbo Obremenitve računov z enostavno vknjižbo |
Pojasnjevalne postavke: Dvigi gotovine na POS terminalih Dvigi gotovine prek okenc (OTC) Pologi gotovine prek okenc (OTC) |
— |
Nakazila se štejejo na strani plačnika. Vključujejo poštne nakaznice in denarna nakazila. Nakazila se izvršijo bodisi na papirju bodisi brez papirja:
|
— |
Neposredne obremenitve se štejejo na strani prejemnika plačila. Vključene so enkratne in ponavljajoče se neposredne obremenitve. V primeru ponavljajočih se neposrednih obremenitev se vsako posamezno plačilo šteje kot ena transakcija. |
— |
Kartična plačila s karticami, izdanimi v državi, razen s karticami, ki imajo samo funkcijo elektronskega denarja, se štejejo na strani izdajatelja kartice. Transakcije z elektronskim denarjem niso vključene. |
— |
Transakcije nakupov z elektronskim denarjem se štejejo na strani izdajatelja uporabljene kartice ali drugega shranjevalnika. Poročajo se samo transakcije s karticami ali shranjevalniki, izdanimi v državi. |
— |
Čeki se štejejo na strani prejemnika plačnika, kadar so predloženi v čekovni obračun. Čeki, ki so izdani, vendar niso predloženi v obračun, niso vključeni. |
— |
Drugi plačilni instrumenti. Plačila z instrumenti, ki obstajajo v nekaterih državah in ki jih ni mogoče vključiti v nobeno od drugih kategorij plačilnih instrumentov, npr. menice, vključno z elektronsko obdelanimi menicami. „Končne opombe“ bodo navajale, kateri instrumenti so vključeni. |
— |
Poslane čezmejne transakcije. Podkategorija „Skupno število/vrednost transakcij s plačilnimi instrumenti“. |
— |
Prejete čezmejne transakcije. Informacije se zagotovijo, če so na voljo v državi poročevalki. Nakazila se štejejo na strani prejemnika plačila (tj. na strani prejemnika navodila). Neposredne obremenitve in čeki se štejejo na strani plačnika (tj. na strani prejemnika navodila). Transakcije s karticami se štejejo na strani pridobitelja (tj. na strani prejemnika plačila). |
— |
Odobritve računov z enostavno vknjižbo. Obvezni podatki, tj. podatki, ki jih je treba poročati, kakor hitro je to izvedljivo v nacionalnem kontekstu. |
— |
Obremenitve računov z enostavno vknjižbo. Obvezni podatki, tj. podatki, ki jih je treba poročati, kakor hitro je to izvedljivo v nacionalnem kontekstu. |
— |
Odobritve/obremenitve računov z enostavno vknjižbo je treba izključiti iz nakazil, neposrednih obremenitev ali katere koli druge kategorije tradicionalnih plačilnih instrumentov ter se poročajo samo pod ustreznimi pojasnjevalnimi postavkami. To velja tudi za pretekle podatke glede na njihovo razpoložljivost. |
— |
Dvigi gotovine na bankomatu. Dvigi gotovine na bankomatu z uporabo kartice s funkcijo gotovine. Dvigi gotovine na POS terminalih z uporabo kartice s funkcijo obremenitve, odobritve ali odloženega plačila niso vključeni, vendar se poročajo pod postavko „POS transakcije“. |
— |
Pologi gotovine na bankomatu. Pologi gotovine na bankomatu z uporabo kartice s funkcijo gotovine. |
— |
POS transakcije so sestavljene iz transakcij preko terminalov EFTPOS in transakcij, izvršenih z uporabo ročnih odtiskovalnikov. Vključujejo dvige gotovine na POS terminalih; če jih je mogoče razlikovati, se poročajo tudi v pojasnjevalni postavki „Dvigi gotovine na POS terminalih“. |
— |
Transakcije polnjenja/praznjenja kartice s funkcijo elektronskega denarja. Vključene so transakcije polnjenja in praznjenja. |
— |
Dvigi gotovine prek okenc (OTC) v razčlenitvi plačilnih instrumentov niso vključeni. Vendar pa se lahko podatki poročajo kot pojasnjevalne postavke, če so na voljo. |
— |
Pologi gotovine prek okenc (OTC) v razčlenitvi plačilnih instrumentov niso vključeni. Vendar pa se lahko podatki poročajo kot pojasnjevalne postavke, če so na voljo. |
Oddelek 5: Izbrani medbančni sistemi za prenos sredstev
Medbančni sistemi za prenos sredstev (IFTS) so vključeni, bodisi da jih upravlja centralna banka bodisi zasebni upravljavec. Podatki se zagotovijo na podlagi posameznega sistema. Našteti so samo sistemi, ki opravijo znatni obseg poslov. To so večinoma sistemi, navedeni v tekstovnem delu Modre knjige (Blue Book). Sistemi so vključeni, če so delovali v katerem koli letu izmed preteklih petih referenčnih let.
IFTS so razdeljeni na komponente sistema TARGET in plačilne sisteme zunaj sistema TARGET:
— |
komponenta sistema TARGET je nacionalni sistem bruto poravnave v realnem času (BPRČ), ki je komponenta sistema TARGET, kakor je opredeljena v Prilogi I k Smernici ECB/2005/16 z dne 30. decembra 2005 o transevropskem sistemu bruto poravnave v realnem času (TARGET), plačilni mehanizem ECB (EPM) ali sistem BPRČ države članice, ki še ni sprejela eura, vendar je neposredno priključena k sistemu TARGET in je podpisala Sporazum o sistemu TARGET, |
— |
plačilni sistem zunaj sistema TARGET je IFTS, ki ni komponenta sistema TARGET. |
1. Udeležba v izbranih medbančnih sistemih za prenos sredstev
Vsak udeleženec, ki ima individualni dostop do sistema ali je lahko individualno naslovljen v sistemu, se šteje ločeno, ne glede na to, ali obstaja pravna povezava med dvema ali več takimi udeleženci, npr. v primeru združitve.
TABELA 7
Udeležba v izbranih medbančnih sistemih za prenos sredstev (60)
Postavke |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Komponenta sistema TARGET |
Plačilni sistem zunaj sistema TARGET [Glej seznam plačilnih sistemov] |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
LVPS [Poroča se ločeno za vsak LVPS 1, 2] |
Sistem za plačila malih vrednosti [Poroča se ločeno za vsak sistem malih vrednosti 1, 2, 3, 4] |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Število udeležencev
|
Število udeležencev
|
Število udeležencev
|
— |
Neposredni udeleženec je subjekt, ki ga IFTS identificira ali prepozna ter je pooblaščen za neposredno pošiljanje ali prejemanje plačilnih nalogov v sistem ali iz sistema brez posrednika ali ga neposredno zavezujejo pravila, ki urejajo IFTS. V nekaterih sistemih neposredni udeleženci tudi izmenjujejo naloge v imenu posrednih udeležencev. |
— |
Posredni udeleženec je udeleženec v plačilnem sistemu s sporazumom o zastopanju, ki uporablja neposrednega udeleženca kot posrednika pri izvajanju nekaterih dejavnosti, ki jih omogoča sistem (zlasti pri poravnavi). |
2. Plačila, ki jih obdelajo izbrani medbančni sistemi za prenos sredstev
Tabeli 8 in 9 obsegata podatke o transakcijah, ki so predložene in obdelane v medbančnem sistemu za prenos sredstev. Vsako plačilo se na strani udeleženca pošiljatelja šteje enkrat in ne dvakrat – tj. obremenitev računa plačnika in odobritev računa prejemnika plačila se ne štejeta ločeno. Vključena so samo plačila, izvršena znotraj sistema. Zavrnjena ali preklicana plačila so izključena.
V izogib dvojnemu štetju se čezmejne transakcije štejejo v državi, v kateri se transakcija sproži.
Opisi plačilnih instrumentov v oddelku 4 se uporabljajo za različne postavke v tem oddelku. Vse transakcije se štejejo na strani udeleženca, ki pošilja navodilo.
TABELA 8
Plačila, ki jih obdelajo izbrani medbančni sistemi za prenos sredstev – število transakcij (61)
Postavke |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Komponenta sistema TARGET |
Plačilni sistem zunaj sistema TARGET (Glej seznam plačilnih sistemov) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
LVPS (62) (Poroča se ločeno za vsak LVPS 1, 2) |
Sistem za plačila malih vrednosti (Poroča se ločeno za vsak sistem za plačila malih vrednosti 1, 2, 3, 4) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Skupaj poslane transakcije
Razmerje koncentracije po obsegu (razmerje) |
Skupaj poslane transakcije
Razmerje koncentracije po obsegu (razmerje) |
Skupaj poslane transakcije
Razmerje koncentracije po obsegu (razmerje) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnjevalna postavka: Transakcije, prejete iz druge komponente sistema TARGET |
TABELA 9
Plačila, ki jih obdelajo izbrani medbančni sistemi za prenos sredstev – vrednost transakcij (63)
Postavke |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Komponenta sistema TARGET |
Plačilni sistem zunaj sistema TARGET (Glej seznam plačilnih sistemov) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
LVPS (Poroča se ločeno za vsak LVPS 1, 2) |
Sistem za plačila malih vrednosti (Poroča se ločeno za vsak sistem za plačila malih vrednosti 1, 2, 3, 4) |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Skupaj poslane transakcije
Razmerje koncentracije po obsegu (razmerje) |
Skupaj poslane transakcije
Razmerje koncentracije po obsegu (razmerje) |
Skupaj poslane transakcije
Razmerje koncentracije po obsegu (razmerje) |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Pojasnjevalna postavka: Transakcije, prejete iz druge Komponenta sistema TARGET |
Razmerje koncentracije po obsegu/vrednosti je tržni delež petih največjih pošiljateljev plačilnih sporočil in lahko vključuje centralno banko v vsakem IFTS po obsegu/vrednosti transakcij. Izračuna se kot razmerje glede na skupno število/vrednost transakcij v sistemu za leto.
Seznam plačilnih sistemov v tabelah 7, 8 in 9
KD |
Država |
Sistem TARGET |
LVPS (zunaj sistema TARGET) |
Sistem za plačila malih vrednosti |
|||
Ime |
Označba sistema |
Ime |
Kodifikacija PSS |
Ime |
Navedba sistema |
||
BE |
Belgija |
ELLIPS |
Komponenta sistema TARGET |
— |
— |
Klirinška hiša; CEC |
Sistem za plačila malih vrednosti 1 Sistem za plačila malih vrednosti 2 |
DE |
Nemčija |
RTGSplus ELS (do leta 2001) |
Komponenta sistema TARGET |
EAF (do nov. 2001) |
Sistem LVPS (zunaj sistema TARGET) 1 |
RPS |
Sistem za plačila malih vrednosti 1 |
GR |
Grčija |
HERMES |
Komponenta sistema TARGET |
HERMES GRD (zaprt jan. 2001) |
Sistem LVPS (zunaj sistema TARGET) 1 |
DIAS; ACO |
Sistem za plačila malih vrednosti 1 Sistem za plačila malih vrednosti 2 |
ES |
Španija |
SLBE |
Komponenta sistema TARGET |
SPI (do dec. 2004) |
Sistem LVPS (zunaj sistema TARGET) 1 |
SNCE |
Sistem za plačila malih vrednosti 1 |
FR |
Francija |
TBF |
Komponenta sistema TARGET |
PNS |
Sistem LVPS (zunaj sistema TARGET) 1 |
SIT CH Paris (zaprt leta 2002); CH Province (zaprt leta 2002); CREIC (zaprt leta 2002) |
Sistem za plačila malih vrednosti 1 Sistem za plačila malih vrednosti 2 Sistem za plačila malih vrednosti 3 Sistem za plačila malih vrednosti 4 |
IE |
Irska |
IRIS |
Komponenta sistema TARGET |
— |
— |
IPCC in IRECC |
Sistem za plačila malih vrednosti 1 |
IT |
Italija |
BI-REL |
Komponenta sistema TARGET |
— |
— |
BI-COMP |
Sistem za plačila malih vrednosti 1 |
LU |
Luksemburg |
LIPS-Gross |
Komponenta sistema TARGET |
— |
— |
|
|
NL |
Nizozemska |
TOP |
Komponenta sistema TARGET |
— |
— |
Interpay |
Sistem za plačila malih vrednosti 1 |
AT |
Avstrija |
ARTIS |
Komponenta sistema TARGET |
— |
— |
— |
|
PT |
Portugalska |
SPGT |
Komponenta sistema TARGET |
— |
— |
SICOI; SLOD |
Sistem za plačila malih vrednosti 1 Sistem malih vrednosti 2 |
SI |
Slovenija |
— |
— |
SIBPS (zaprt dec. 2006) |
Sistem LVPS (zunaj sistema TARGET) 1 |
Žiro kliring |
Sistem za plačila malih vrednosti 1 |
FI |
Finska |
BoF-RTGS |
Komponenta sistema TARGET |
POPS |
Sistem LVPS (zunaj sistema TARGET) 1 |
PMJ |
Sistem za plačila malih vrednosti 1 |
DEL 14
Statistika sredstev in obveznosti investicijskih skladov
Statistični podatki vsebujejo podatke za vsa polja v zadevnih tabelah iz te smernice, čeprav znašajo nič, manjkajo ali pojav ne obstaja.
TABELA 1
Četrtletna stanja in popravki tokov
|
A. Domači |
B. Druge sodelujoče države članice |
C. Ostali svet |
D. Nerazporejeni |
|||||||||||||||||||||
Skupaj |
MFI |
Ne-MFI – Skupaj |
Skupaj |
MFI |
Ne-MFI – Skupaj |
Skupaj |
|||||||||||||||||||
|
Država |
Drugi rezidenti |
|
Država |
Drugi rezidenti |
|
Nesodelujoče države članice |
ZDA |
Japonska |
||||||||||||||||
Skupaj |
Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.123+S.124) |
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14+S.15) |
Skupaj |
Drugi finančni posredniki + izvajalci pomožnih finančnih storitev (S.123+S.124) |
Zavarovalne družba in pokojninski skladi (S.125) |
Nefinančne družbe (S.11) |
Gospodinjstva + nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.14+S.15) |
||||||||||||||||
SREDSTVA |
|||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
od tega obračunane obresti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
od tega delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic/enot investicijskih skladov in SDT |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
od tega delnice/enote investicijskih skladov in SDT |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
od tega obračunane obresti na terjatve iz naslova vlog in posojil |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
OBVEZNOSTI |
|||||||||||||||||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
od tega obračunane obresti na prejete posojila in vloge |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
TABELA 2
Mesečna stanja in popravki tokov
|
A. Domači |
B. Druge sodelujoče države članice |
C. Ostali svet |
D. Nerazporejeni |
||||||
Skupaj |
Skupaj |
|||||||||
|
MFI |
Ne-MFI |
|
MFI |
Ne-MFI |
|||||
SREDSTVA |
||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
do 1 leta |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 1 letom in do 2 let |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
nad 2 letoma |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
od tega delnice/enote investicijskih skladov in SDT |
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
OBVEZNOSTI |
||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
# |
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
# |
Minimalni podatki, ki jih morajo poročevalske enote mesečno zagotoviti NCB |
TABELA 3
Mesečne pojasnjevalne postavke
|
A. Domači |
B. Druge sodelujoče države članice |
C. Ostali svet |
D. Nerazporejeni |
||||||
Skupaj |
Skupaj |
|||||||||
|
MFI |
Ne-MFI |
|
MFI |
Ne-MFI |
|||||
OBVEZNOSTI |
||||||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(1) Vrednosti, ki so rezultat ocene, se morajo poslati z atributom „E“ za status opazovanja (OBS_STATUS) ter s komentarjem opazovanja (OBS_COM), ki opisuje podrobnosti postopka ocenjevanja.
(2) Popravki: popravki podatkov pred januarjem 2003, ki so se prej poročali četrtletno.
Zgodovinski podatki: mesečni podatki za obdobje pred januarjem 2003, za katere Uredba ECB/2001/13 ne določa nobene posebne zahteve.
(3) Obvezne rezerve
(4) Prerazvrstitvene popravke je treba ECB posredovati za vsa polja; prevrednotovalne popravke samo za polja, označena z #.
(5) Prerazvrstitvene popravke je treba ECB posredovati za vsa polja; prevrednotovalne popravke samo za polja, označena z #.
(6) Vključno z neprenosljivimi hranilnimi vlogami na vpogled.
(7) Ki jih izdajo MFI euroobmočja.
(8) Obvezne rezerve.
(9) Zagotovi se tudi popravek cenovnega prevrednotenja.
(10) Prerazvrstitvene popravke je treba ECB posredovati za vsa polja; prevrednotovalne popravke samo za polja, označena z #.
(11) Izdani dolžniški vrednostni papirji z dogovorjeno zapadlostjo nad dvema letoma vključujejo tudi zneske vrednostnih papirjev v posesti drugih kreditnih institucij (KI), ki so obvezniki za obvezne rezerve, v posesti ECB ali v posesti NCB sodelujočih držav članic.
(12) Druge valute držav članic EU (razen DKK, SEK, GBP) so vključene v ta stolpec.
(13) Zajema gospodinjstva (S.14) in nepridobitne izvajalce storitev za gospodinjstva (S.15)
(14) Zajema gospodinjstva (S.14) in nepridobitne izvajalce storitev za gospodinjstva (S.15)
(15) Za ta kazalnik je pripadajoči sektor ESR 95 S. 125a.
(16) Za ta kazalnik je pripadajoči sektor ESR 95 S. 125b.
(17) Domače pozicije nasproti ECB se uporabljajo samo za Nemčijo, kakor je označeno.
(18) Ta postavka vključuje terjatve NCB, denominirane v eurih, ki so enake prenosom rezerv v tuji valuti z NCB na ECB.
(19) Neobvezni podatki.
(20) Domače pozicije nasproti ECB se uporabljajo samo za Nemčijo, kakor je označeno.
(21) Treba jih je poročati, če bruto tokovi niso na voljo
(22) Treba jih je poročati, če bruto tokovi niso na voljo.
(23) V bilanci stanja MFI se ne razlikuje med vlogami in posojili na strani sredstev in obveznosti. Namesto tega se vsa netržna sredstva, ki so položena pri/posojena MFI (= obveznosti), štejejo za „vloge“, vsa sredstva, ki jih položijo/posodijo MFI (= sredstva), pa štejejo za „posojila“. Vendar pa ESR 95 določa razlikovanje glede na merilo, kdo sproži transakcijo. Kadar jo sproži posojilojemalec, se mora finančna transakcija razvrstiti kot posojilo. Kadar jo sproži posojilodajalec, se mora finančna transakcija razvrstiti kot vloga.
(24) „Druge valute“ se nanašajo na vse druge valute, vključno z nacionalnimi valutami nesodelujočih držav članic.
(25) Dolžniški vrednostni papirji razen delnic se nanašajo na „vrednostne papirje razen delnic razen izvedenih finančnih instrumentov“.
(26) Delnice, ki kotirajo na borzi, se nanašajo na „delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic/enot investicijskih skladov in skladov denarnega trga“.
(27) Kategorija F.33 v ESR 95.
(28) Kategorija F.511 v ESR 95.
(29) Sklop A za NCB in sklop B za BIS.
(30) Kategorija F.511 v ESR 95.
(31) Ni opredeljeno kot finančna transakcija; glej odstavka 5.93 in 6.56 ESR 95 in oddelek 4(b) tega dela.
(32) Transakcija na sekundarnem trgu, ki vključuje spremembo imetnika, s temi statističnimi podatki ni zajeta.
(33) Štejejo kot dve finančni transakciji; glej odstavka 5.62 in 6.54 ESR 95 in oddelek 4(a)(i) tega dela.
(34) Od 1. januarja 1999 se za vrednostne papirje, ki jih izdajo domači rezidenti v eurih (del sklopa A), vrednotenje deviznega tečaja ne zahteva, vrednostni papirji, ki jih izdajo domači rezidenti v eurih/nacionalnih denominacijah (preostali del sklopa A) pa se preračunajo v eure z uporabo nepreklicnih menjalnih razmerij z dne 31. decembra 1998.
(35) ESR, odstavek 6.58.
(36) V milijonih EUR, konec obdobja.
(37) V milijonih EUR.
(38) Celotna vrednost posojil, ki jih centralna banka odobri kreditnim institucijam in so vrnjena v obdobju, krajšem od enega delovnega dne. To je povprečje najvišje dnevne vrednosti istočasnih in dejanskih znotrajdnevnih prekoračitev ali črpanj posojil čez dan v dnevu za vse kreditne institucije skupaj.
(39) Konec obdobja.
(40) Vsaka institucija se šteje enkrat, ne glede na število pisarn, ki jih ima v državi. Podkategorije institucij se med seboj izključujejo. Skupno število institucij je vsota vseh podkategorij. Institucije so za namene statistike MFI vključene od trenutka, ko se prvič poročajo ECB.
(41) Če ne-MFI vodi več računov, se vsak račun šteje ločeno.
(42) Prvotne enote, konec obdobja.
(43) Kartice ali terminali, ki ponujajo več funkcij, se štejejo v vsaki upoštevni podkategoriji.
(44) Kartice, ki ponujajo več funkcij, se štejejo samo enkrat. Vendar pa se vsaka funkcija plačila navede tudi v vsaki ustrezni podkategoriji.
(45) Samo, če podatki o „karticah z debetno funkcijo“ in „karticah s funkcijo odloženega plačila“ niso ločeno na voljo.
(46) Samo, če podatki o „karticah s posojilno funkcijo“ in „karticah s funkcijo odloženega plačila“ niso ločeno na voljo.
(47) Kartice z več funkcijami se morajo šteti samo enkrat.
(48) V končnih opombah navedite vse dodatne funkcije teh kartic, npr. posojilno funkcijo.
(49) Če terminal ponuja več funkcij, se šteje samo enkrat. Vendar pa se vsaka funkcija navede tudi v vsaki ustrezni podkategoriji.
(50) V milijonih, skupaj za obdobje.
(51) Vsaka transakcija se poroča samo v eni podkategoriji.
(52) Samo, če podatki o „plačilih s karticami z debetno funkcijo“ in „plačilih s karticami s funkcijo odloženega plačila“ niso ločeno na voljo.
(53) Samo, če podatki o „plačilih s karticami s posojilno funkcijo“ in „plačilih s karticami s funkcijo odloženega plačila“ niso ločeno na voljo.
(54) Samo, če so na voljo podatki o prejetih transakcijah.
(55) v milijonih EU, skupaj za obdobje.
(56) Vsaka transakcija se poroča samo v eni podkategoriji.
(57) Samo, če podatki o „plačilih s karticami z debetno funkcijo“ in „plačilih s karticami s funkcijo odloženega plačila“ niso ločeno na voljo.
(58) Samo, če podatki o „plačilih s karticami s posojilno funkcijo“ in „plačilih s karticami s funkcijo odloženega plačila“ niso ločeno na voljo.
(59) Samo, če so na voljo podatki o prejetih transakcijah.
(60) Konec obdobja, prvotne enote.
(61) v milijonih, skupaj za obdobje.
(62) Sistemi za plačila velikih vred.
(63) v milijonih EU, skupaj za obdobje.
PRILOGA IV
ELEKTRONSKO POSREDOVANJE
DEL 1
Uvod
Evropska centralna banka (ECB) ima z nacionalnimi centralnimi bankami (NCB) Evropskega sistema centralnih bank (ESCB), z NCB pristopajočih držav in z nekaterimi nacionalnimi statističnimi uradi v EU posebne ureditve za izmenjavo podatkov. Za izmenjavo podatkov se uporabljajo neodvisna sporočila standardizirane platforme (Gesmes/TS), vključno s podatki (številčne vrednosti) in/ali atributi (metapodatki za obrazložitev izmenjanih podatkov).
Za izmenjavo statističnih sporočil morajo biti podatki strukturirani glede na natančne „družine ključev“, katerih statistični koncepti in šifranti omogočajo, da se njihova vsebina opiše pravilno in nedvoumno. Zbir družin ključev, pripadajočih konceptov in šifrantov se imenuje strukturne opredelitve.
Strukturne opredelitve ECB zagotavljajo seznam opredelitev statističnih konceptov, šifrantov in družine ključev, ki jih je pripravila ECB in se uporabljajo pri izmenjavah statističnih podatkov Gesmes/TS. Strukturne opredelitve ECB so shranjene na spletni strani Evropske komisije CIRCA (http://forum.europa.eu.int/Members/irc/dsis/eeg6/library, podmapa, poimenovana strukturne opredelitve) in so dostopne članom interesne skupine za izmenjavo elektronskih podatkov in statistiko (Electronic Data Interchange (EDI) and Statistics interest group) (vključno s člani delovne skupine za upravljanje s statističnimi informacijami (Working Group of Statistical Information Management – WGSIM). Lokalna kopija je običajno shranjena pri NCB. V nasprotnem primeru se mora poslovno področje pri NCB obrniti na WGSIM pri ECB.
Priloga IV podrobno opisuje posebnosti vsake izmenjave podatkov med NCB euroobmočja in ECB v kontekstu denarne in finančne statistike. Del 2 spodaj navaja družine ključev ECB in s tem povezane nize podatkov, ki jih uporablja ESCB. Del 3 nadaljuje z opisom družin ključev, vključno s posebnimi dimenzijami, ki sestavljajo ključe podatkov, njihov format in šifrante, iz katerih črpajo svoje kodne vrednosti. Del 4 ponazarja razmerje med ključi podatkov in njihovimi atributi ter določa, kateri partnerji so odgovorni za njihovo vodenje.
DEL 2
Družine ključev in nizi podatkov
1. Pri izmenjanih sporočilih Gesmes/TS se lahko statistični koncepti uporabijo bodisi kot dimenzije (pri sestavljanju „ključev“, ki identificirajo časovno vrsto) bodisi kot atributi (ki zagotavljajo informacije o podatkih). Kodirane dimenzije in atributi črpajo svoje vrednosti iz vnaprej opredeljenih šifrantov. Družine ključev opredeljujejo strukturo izmenjanih ključev podatkov glede na koncepte in pripadajoče šifrante. Poleg tega opredeljujejo njihovo razmerje z ustreznimi atributi. Enaka struktura se lahko uporabi za več tokov podatkov, ki se razlikujejo po informacijah niza podatkov.
2. V kontekstu denarne in finančne statistike je ECB opredelila sedem družin ključev, ki se trenutno uporabljajo za izmenjavo statističnih podatkov z ESCB in drugimi mednarodnimi organizacijami. Te so povezane s:
— |
postavkami bilanc stanja (BSI), identifikator družine ključev „ECB_BSI1“, |
— |
bančnimi strukturnimi finančnimi kazalniki (SSI), identifikator družine ključev „ECB_SSI1“, |
— |
obrestnimi merami MFI (OMM), identifikator družine ključev „ECB_MIR1“, |
— |
drugimi finančnimi posredniki (DFP), identifikator družine ključev „ECB_OFI1“, |
— |
izdajami vrednostnih papirjev (SEC), identifikator družine ključev „ECB_SEC1“, |
— |
plačilnimi sistemi (PSS), identifikator družine ključev „ECB_PSS1“, |
— |
investicijskimi skladi, identifikator družine ključev „ECB_IVF1“. |
Podatki se izmenjajo za vsako od zgoraj navedenih družin ključev, kadar so družina ključev in identifikatorji nizov podatkov (DSI) enaki.
Za namene obravnave, pravočasnosti in odgovornosti sta bila opredeljena dva niza podatkov, ki sledita družini ključev „ECB_BSI“, in se identificirata na ravni niza podatkov.
3.1 DSI „ECB_BSI1“ se uporablja za opredelitev ključev podatkov o:
— |
statistiki bilanc stanja MFI, |
— |
elektronskem denarju, |
— |
statistiki bilanc stanja kreditnih institucij, |
— |
obveznostih centralne države iz naslova vlog ter imetjih gotovine in vrednostnih papirjev, |
— |
pojasnjevalnih postavkah, |
— |
dodatnih podatkih o BSI, ki jih NCB poročajo MDS z uporabo storitev prek ECB, |
— |
posojilih MFI, olistinjenih in prodanih tretjim osebam, |
— |
statistiki osnove za obvezne rezerve, |
— |
podatkih o makro razmerju. |
3.2 DSI „ECB_BSP“ se uporablja za opredelitev ključev podatkov o bilanci stanja v kontekstu Modre knjige (Blue Book).
DEL 3
Dimenzije
Spodnja tabela določa dimenzije, ki sestavljajo ključe podatkov določene denarne in finančne statistike, navedene v prejšnjem delu, njihov format in šifrante, iz katerih črpajo svoje kodne vrednosti.
Družina ključev |
Koncept (identifikator) |
Ime koncepta |
Format vrednosti |
Šifrant |
Ime šifranta |
||||||
BSI |
SSI |
MIR |
OFI |
SEC |
PSS |
IVF |
|||||
Vrstni red dimenzije v kljuČu |
Dimenzije |
||||||||||
1 |
1 |
1 |
1 |
1 |
1 |
1 |
FREQ |
Frekvenca |
AN1 |
CL_FREQ |
Šifrant frekvence |
2 |
2 |
2 |
2 |
2 |
2 |
2 |
REF_AREA |
Referenčno območje |
AN2 |
CL_AREA_EE |
Šifrant območja |
3 |
|
|
3 |
|
|
3 |
ADJUSTMENT |
Kazalnik popravka |
AN1 |
CL_ADJUSTMENT |
Šifrant kazalnika popravka |
4 |
|
3 |
|
|
|
|
BS_REP_SECTOR |
Razčlenitev po referenčnih sektorjih v bilanci stanja |
AN1 |
CL_BS_REP_SECTOR |
Šifrant razčlenitve po referenčnih sektorjih v bilanci stanja (ECB) |
|
3 |
|
|
|
|
|
REF_SECTOR |
Razčlenitev po referenčnih sektorjih |
AN4 |
CL_ESA95_SECTOR |
Šifrant referenčne sektorske razčlenitve ESR 95 |
|
|
|
|
3 |
|
|
SEC_ISSUING SECTOR |
Sektor izdajatelj vrednostnih papirjev |
AN4 |
CL_ESA95_SECTOR |
Šifrant referenčne sektorske razčlenitve ESR 95 |
|
|
|
|
|
3 |
|
PSS_INFO_TYPE |
Vrsta informacije PSS |
AN4 |
CL_PSS_INFO_TYPE |
Šifrant vrste informacije v plačilnem in poravnalnem sistemu |
|
|
|
|
|
4 |
|
PSS_INSTRUMENT |
Instrument PSS |
AN3 |
CL_PSS_INSTRUMENT |
Šifrant instrumenta v plačilnem in poravnalnem sistemu |
|
|
|
|
|
5 |
|
PSS_SYSTEM |
Vstopna točka PSS |
AN4 |
CL_PSS_SYSTEM |
Šifrant vstopne točke v plačilnem in poravnalnem sistemu |
|
|
|
|
|
6 |
|
DATA_TYPE_PSS |
Vrsta podatka PSS |
AN2 |
CL_DATA_TYPE_PSS |
Šifrant vrste podatka v plačilnem in poravnalnem sistemu |
|
|
|
4 |
|
|
|
OFI_REP_SECTOR |
Poročevalski sektor drugih finančnih posrednikov |
AN2 |
CL_OFI_REP_SECTOR |
Šifrant referenčne sektorske razčlenitve drugih finančnih posrednikov |
|
|
|
|
|
|
4 |
IVF_REP_SECTOR |
Poročevalski sektor investicijskih skladov |
AN2 |
CL_IVF_REP_SECTOR |
Šifrant referenčne sektorske razčlenitve investicijskih skladov |
|
4 |
|
|
|
|
|
SSI_INDICATOR |
Strukturni finančni kazalnik |
AN3 |
CL_SSI_INDICATOR |
Šifrant strukturnega finančnega kazalnika |
5 |
|
4 |
|
|
|
|
BS_ITEM |
Postavka bilance stanja |
AN3 |
CL_BS_ITEM |
Šifrant postavke bilance stanja |
|
|
|
5 |
|
|
|
OFI_ITEM |
Postavka bilance stanja drugih finančnih posrednikov |
AN3 |
CL_OFI_ITEM |
Šifrant postavke bilance stanja drugih finančnih posrednikov |
|
|
|
|
4 |
|
|
SEC_ITEM |
Postavka vrednostnih papirjev |
AN6 |
CL_ESA95_ACCOUNT |
Šifrant računa ESR 95 |
|
|
|
|
|
|
5 |
IF_ITEM |
Sredstva in obveznosti investicijskih skladov |
AN3 |
CL_IF_ITEM |
Šifrant postavke bilance stanja investicijskega sklada |
6 |
|
5 |
6 |
|
|
6 |
MATURITY_ORIG |
Prvotna zapadlost |
AN1 |
CL_MATURITY_ORIG |
Šifrant prvotne zapadlosti |
|
|
|
|
5 |
|
|
SEC_VALUATION |
Vrednotenje vrednostnih papirjev |
AN1 |
CL_MUFA_VALUATION |
Šifrant vrednotenja v kontekstu MUFA |
7 |
5 |
|
7 |
|
|
7 |
DATA_TYPE |
Vrsta podatka |
AN1 |
CL_DATA_TYPE |
Denarna in bančna vrsta podatka, tok in stanje |
|
|
6 |
|
|
|
|
DATA_TYPE_MIR |
Vrsta podatka OMM |
AN1 |
CL_DATA_TYPE_MIR |
Šifrant vrste podatka o obrestnih merah MFI |
|
|
|
|
6 |
|
|
DATA_TYPE_SEC |
Vrsta podatka o vrednostnih papirjih |
AN1 |
CL_DATA_TYPE_SEC |
Šifrant vrste podatka o vrednostnih papirjih |
8 |
6 |
|
8 |
|
7 |
8 |
COUNT_AREA |
Območje nasprotne stranke |
AN2 |
CL_AREA_EE |
Šifrant območja |
|
|
7 |
|
|
|
|
AMOUNT_CAT |
Kategorija zneska |
AN1 |
CL_AMOUNT_CAT |
Šifrant kategorije zneska |
9 |
|
8 |
9 |
|
|
9 |
BS_COUNT_SECTOR |
Sektor nasprotne stranke v bilanci stanja |
AN4 |
CL_BS_COUNT_SECTOR |
Šifrant sektorja nasprotne stranke v bilanci stanja |
|
|
|
|
|
8 |
|
COUNT_SECTOR |
Sektor nasprotne stranke |
AN2 |
CL_PS_COUNT_SECTOR |
Prejemni/prevzemni sektor v plačilnem in poravnalnem sistemu |
10 |
7 |
9 |
10 |
7 |
9 |
10 |
CURRENCY_TRANS |
Valuta transakcije |
AN3 |
CL_CURRENCY |
Šifrant valute |
|
8 |
|
11 |
8 |
10 |
11 |
SERIES_DENOM |
Denominacija podatkov ali posebni izračun |
AN1 |
CL_SERIES_DENOM |
Šifrant denominacije podatkov ali posebnega izračuna |
11 |
|
|
|
|
|
|
BS_SUFFIX |
Pripona bilance stanja |
AN..3 |
CL_BS_SUFFIX |
Šifrant pripone bilance stanja |
|
|
|
|
9 |
|
|
SEC_SUFFIX |
Pripona podatkov v kontekstu vrednostnih papirjev |
AN1 |
CL_SEC_SUFFIX |
Šifrant pripone vrednostnih papirjev |
|
|
10 |
|
|
|
|
IR_BUS_COV |
Zajetje poslov v obrestni meri |
AN1 |
CL_IR_BUS_COV |
Šifrant zajetja poslov v obrestni meri |
Frekvenca. Ta dimenzija označuje frekvenco poročane časovne vrste. Posebne zahteve za izmenjavo podatkov:
— |
za družino ključev „ECB_OFI1“: kadar so nacionalni podatki na voljo samo z manjšo frekvenco, tj. polletno ali letno, NCB ocenijo četrtletne podatke. Kadar četrtletne ocene niso izvedljive, se podatki kljub temu zagotovijo kot četrtletna časovna vrsta, tj. letni podatki se zagotovijo kot yyyyQ4, polletni podatki se zagotovijo kot yyyyQ2 in yyyyQ4, medtem ko se podatki za preostala četrtletja bodisi ne poročajo bodisi se poročajo kot manjkajoči s statusom opazovanja „L“, |
— |
za družino ključev „ECB_SEC1“: če zahtevani mesečni podatki niso na voljo in ni mogoče izvesti ocen, se lahko pošljejo četrtletni ali letni podatki. |
Referenčno območje. Ta dimenzija se nanaša na rezidenčno državo poročevalske institucije. V družini ključev „ECB_SEC1“ označuje rezidenčno državo sektorja izdajatelja (1).
Kazalnik popravka. Ta dimenzija označuje, ali je uporabljen sezonski popravek in/ali popravek za število delovnih dni.
Razčlenitev po referenčnih sektorjih v bilanci stanja. Ta dimenzija se nanaša na poročevalski sektor glede na razčlenitev, opredeljeno v pripadajočem šifrantu.
Razčlenitev po referenčnih sektorjih. Ta dimenzija označuje referenčni sektor za strukturne finančne kazalnike (v „ECB_SSI1“).
Sektor izdajatelj vrednostnih papirjev. Ta dimenzija se nanaša na sektor izdajateljev vrednostnih papirjev (v „ECB_SEC1“).
Vrsta informacije PSS. Ta dimenzija predstavlja splošno vrsto informacije, ki jo je treba zagotoviti v kontekstu družine ključev „ECB_PSS1“.
Instrument PSS. Ta dimenzija, uporabljena v družini ključev „ECB_PSS1“, označuje določeno vrsto instrumenta/naprave, ki se uporablja za plačilne transakcije, npr. kartice s funkcijo gotovine ali nakazila itd.
Vstopna točka PSS. Ta dimenzija je povezana z vrsto terminala ali sistema, preko katerega je bila izvršena osnovna plačilna transakcija. Za korespondenco plačilnih sistemov in kodno vrednost vstopne točke PSS glej del 13 Priloge III.
Vrsta podatka PSS. V kontekstu PSS ta dimenzija daje enoto mere za opazovanje, tj. ali je treba za postavko poročati število ali vrednost (npr. število transakcij na kartico, vrednost transakcij na kartico itd.)
Razčlenitev poročevalskega sektorja drugih finančnih posrednikov. Ta dimenzija označuje sektor poročevalske institucije znotraj sektorja DFP.
Razčlenitev poročevalskega sektorja investicijskih skladov. Ta dimenzija označuje sektor poročevalske institucije znotraj sektorja investicijskih skladov.
Strukturni finančni kazalnik. Ta dimenzija je značilna za družino ključev „ECB_SSI1“ in predstavlja vrsto strukturnega finančnega kazalnika.
Postavka bilance stanja. Ta dimenzija označuje postavko bilance stanja MFI, kakor je opredeljena v Uredbi ECB/2001/13.
Postavka bilance stanja drugih finančnih posrednikov. Ta dimenzija označuje postavko bilance stanja DFP. DFP se osredotočajo na različne finančne dejavnosti, odvisno od vrste institucije, vse postavke bilance stanja pa se ne uporabljajo za vse vrste posrednikov. Zato so lahko „druga sredstva“ in „druge obveznosti“ različno opredeljeni pri različnih vrstah posrednikov, čeprav je večina postavk bilance stanja skupna vsem vrstam drugih finančnih posrednikov. Na strani sredstev sta za postavko „druga sredstva“ sprejeti dve različni opredelitvi: (i) za vse kategorije DFP razen finančnih družb, ki se ukvarjajo s posojanjem (FDP), ta postavka vključuje posojila; in (ii) za FDP postavka vključuje vloge, gotovino, delnice investicijskih skladov, osnovna sredstva in izvedene finančne instrumente. V zvezi s postavko „druge obveznosti“: (i) za posrednike z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti (PVP) ta postavka izključuje dolžniške vrednostne papirje, kapital in rezerve ter izvedene finančne instrumente; (ii) za FDP ta postavka vključuje izvedene finančne instrumente; in (iii) za kategorije investicijskih skladov ta postavka vključuje dolžniške vrednostne papirje ter kapital in rezerve.
Postavka vrednostnih papirjev. Ta dimenzija se nanaša na postavke iz seznama postavk, določenih za finančne račune monetarne unije (MUFA) v skladu z ESR 95. Uporablja se samo za družino ključev „ECB_SEC1“. Dve kategoriji instrumentov v šifrantu se nanašata na „pojasnjevalne postavke“, ki se lahko posredujejo prostovoljno: „delnice, ki ne kotirajo na borzi“ in „drug lastniški kapital“.
Sredstva in obveznosti investicijskih skladov. Ta dimenzija se nanaša na postavko sredstev in obveznosti investicijskih skladov, kakor je opredeljeno v Uredbi ECB/2007/8.
Prvotna zapadlost. Za družine ključev „ECB_BSI1“, „ECB_IVF1“ in „ECB_OFI1“ ta dimenzija označuje prvotno zapadlost postavke bilance stanja. Za družino ključev „ECB_MIR1“ ta dimenzija označuje, za postavke o neporavnanih zneskih, razčlenitev po prvotni zapadlosti ali odpovednem roku za vloge ali posojila; za postavke o novih poslih označuje razčlenitev po prvotni zapadlosti ali odpovednem roku v primeru vlog in po začetnem obdobju določitve obrestnih mer v primeru posojil.
Vrednotenje vrednostnih papirjev. Ta dimenzija označuje metodo vrednotenja, ki se uporablja za statistiko izdaj vrednostnih papirjev, v družini ključev „ECB_SEC1“.
Vrsta podatka. Ta dimenzija opisuje vrsto podatka, ki se poroča v družinah ključev „ECB_BSI1“, „ECB_SSI1“, „ECB_OFI1“ in „ECB_IVF1“.
Vrsta podatka OMM. V družini ključev „ECB_MIR1“ ta dimenzija razlikuje statistične podatke o obrestnih merah MFI od tistih, ki se nanašajo na obseg novih poslov ali na neporavnane zneske.
Vrsta podatka o vrednostnih papirjih. Ta dimenzija označuje vrsto podatka, vsebovanega v statistiki izdaj vrednostnih papirjev, v družini ključev „ECB_SEC1“. Neto izdaje se zagotovijo samo, če izdaj in odkupov ni mogoče določiti ločeno.
Območje nasprotne stranke. Ta dimenzija podaja rezidenčno območje nasprotne stranke zadevne postavke.
Kategorija zneska. Ta dimenzija podaja kategorijo zneska novih posojil nefinančnim družbam; nova posojila se poročajo tudi glede na njihovo velikost. Relevantna je samo za družino ključev „ECB_MIR1“.
Sektor nasprotne stranke v bilanci stanja. Ta dimenzija je povezana s sektorsko razčlenitvijo nasprotnih strank postavk bilanc stanja.
Sektor nasprotne stranke. Ta dimenzija, opredeljena v družini ključev „ECB_PSS1“, predstavlja sektorsko razčlenitev vrste upravičenca (nasprotna stranka), udeleženega pri plačilni transakciji.
Valuta transakcije. Ta dimenzija opisuje valuto, v kateri je izraženo naslednje: (i) postavke bilance stanja MFI (za družino ključev „ECB_BSI1“); (ii) strukturni finančni kazalniki (za družino ključev „ECB_SSI1“); (iii) vloge in posojila (za družino ključev „ECB_MIR1“); (iv) sredstva in obveznosti investicijskih skladov (za družino ključev „ECB_IVF1“); (v) plačilna transakcija (za družino ključev „ECB_PSS1“); in (vi) postavke bilance stanja DFP (za družino ključev „ECB_OFI1“), ali v kateri so izdani vrednostni papirji (za družino ključev „ECB_SEC1“).
Denominacija podatkov ali posebni izračun. Ta dimenzija označuje valuto denominacije, v kateri so izražena opazovanja znotraj časovne vrste, ali določa osnovni izračun.
Pripona bilance stanja. Ta dimenzija, navzoča v družini ključev „ECB_BSI1“, podaja valuto denominacije, v kateri so izražena opazovanja znotraj časovne vrste, ali določa osnovni izračun.
Pripona podatkov v kontekstu vrednostnih papirjev. Ta dimenzija vsebuje dodatne vrste podatkov za izpeljane podatke. Uporablja se samo za družino ključev „ECB_SEC1“.
Zajetje poslov v obrestni meri. Ta dimenzija, značilna za družino ključev „ECB_MIR1“, označuje, ali se statistični podatki o obrestnih merah MFI nanašajo na neporavnane zneske ali na nove posle.
DEL 4
Atributi
Oddelek spodaj podrobno opisuje atribute, povezane z izmenjanimi podatki. Oddelek 1 se osredotoča na opredelitev atributov po družini ključev, vključno z njihovim formatom in njihovo ravnjo dodajanja. Oddelek 2 prikazuje odgovornost partnerjev ESCB za izmenjavo podatkov pri oblikovanju atributov, vodenju in njihovemu statusu. Oddelki 3, 4 in 5 se osredotočajo na vsebino atributov, razvrščenih po ravni dodajanja, tj. po sorodstveni ravni, ravni časovne vrste oziroma ravni opazovanja.
Oddelek 1: Kodirani in nekodirani atributi, opredeljeni v družinah ključev ECB_BSI1, ECB_SSI1, ECB_MIR1, ECB_OFI1, ECB_SEC1, ECB_IVF1 in ECB_PSS1
Poleg dimenzij, ki opredeljujejo ključe podatkov, je opredeljen nabor atributov. Atributi se dodajo na različnih ravneh izmenjanih informacij: na sorodstveni ravni, na ravni časovne vrste ali na ravni opazovanja. Kakor je prikazano spodaj, atributi bodisi črpajo svojo vrednost iz vnaprej opredeljenih šifrantov bodisi so nekodirani in se uporabljajo za dodajanje tekstovnih pojasnil o ustreznih vidikih v zvezi s podatki.
Vrednosti atributov se izmenjajo samo ob prvi določitvi in ob vsaki spremembi, z izjemo tistih obveznih atributov, dodanih na ravni opazovanja, ki se dodajo pri vsakem opazovanju in se poročajo pri vsakem posredovanju podatkov.
Spodnja tabela zagotavlja informacije o atributih, opredeljenih za vsako obravnavano družino ključev, ravni, na kateri se dodajo, njihovem formatu in imenu šifrantov, iz katerih kodirani atributi črpajo svoje vrednosti.
Družine ključev |
Statistični koncept |
Format (2) |
Šifrant |
||||||||
BSI |
SSI |
MIR |
OFI |
SEC |
PSS |
IVF |
ATRIBUTI NA SORODSTVENI RAVNI |
|
(izmenjani z uporabo skupine FNS) |
||
√ |
√ |
|
√ |
√ |
|
√ |
TITLE |
Naslov |
AN..70 |
nekodiran |
|
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
UNIT |
Enota |
AN..12 |
CL_UNIT |
Šifrant enote |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
UNIT_MULT |
Množitelj enote |
AN..2 |
CL_UNIT_MULT |
Šifrant množitelja enote |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
DECIMALS |
Decimalna mesta |
N1 |
CL_DECIMALS |
Šifrant decimalnih mest |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
TITLE_COMPL |
Dopolnilo naslova |
AN..1050 |
nekodiran |
|
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
NAT_TITLE |
Naslov v nacionalnem jeziku |
AN..350 |
nekodiran |
|
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
COMPILATION |
Pripravljanje |
AN..1050 |
nekodiran |
|
|
√ |
√ |
√ |
√ |
|
√ |
COVERAGE |
Zajetje |
AN..350 |
nekodiran |
|
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
SOURCE_AGENCY |
Vir |
AN3 |
CL_ORGANISATION |
Šifrant organizacij |
|
|
|
|
|
√ |
|
METHOD_REF |
Sklic na metodologijo |
AN..1050 |
nekodiran |
|
|
|
|
|
|
|
|
ATRIBUTI NA RAVNI ČASOVNE VRSTE |
(izmenjani z uporabo skupine FNS) |
|||
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
COLLECTION |
Kazalnik zbiranja |
AN1 |
CL_COLLECTION |
Šifrant kazalnika zbiranja |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
DOM_SER_IDS |
Identifikator domačih podatkov |
AN..70 |
nekodiran |
|
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
BREAKS |
Prekinitve |
AN..350 |
nekodiran |
|
√ |
|
|
|
|
|
|
UNIT_INDEX_BASE |
Baza enotnega indeksa |
AN..35 |
nekodiran |
|
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
PUBL_PUBLIC |
Objava vira |
AN..1050 |
nekodiran |
|
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
PUBL_MU |
Objava vira (samo euroobmočje) |
AN..1050 |
nekodiran |
|
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
PUBL_ECB |
Objava vira (samo ECB) |
AN..1050 |
nekodiran |
|
|
|
|
|
|
|
|
ATRIBUTI NA RAVNI OPAZOVANJA |
(izmenjani skupaj s podatki glavnega dela ARR, razen za OBS_COM, ki se izmenja znotraj skupine FNS) |
|||
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
OBS_STATUS |
Status opazovanja |
AN1 |
CL_OBS_STATUS |
Šifrant statusa opazovanja |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
OBS_CONF |
Zaupnost opazovanja |
AN1 |
CL_OBS_CONF |
Šifrant zaupnosti opazovanja |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
OBS_PRE_BREAK |
Vrednost opazovanja pred prekinitvijo |
AN..15 |
nekodiran |
|
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
√ |
OBS_COM |
Komentar opazovanja |
AN..1050 |
nekodiran |
|
Oddelek 2: Skupne lastnosti atributov za ECB_BSI1, ECB_SSI1, ECB_MIR1, ECB_OFI1, ECB_SEC1, ECB_IVF1 in ECB_PSS1: poročanje ECB s strani NCB (3)
Za vsak atribut so značilne nekatere tehnične lastnosti, ki so navedene v spodnji tabeli.
|
Status |
Prvo vrednost določi, shrani in diseminira … (6) |
NBC ga lahko spremenijo |
TITLE_COMPL |
M |
ECB |
Ne (4) |
NAT_TITLE |
C |
NCB |
Da |
COMPILATION |
C |
NCB |
Da (5) |
COVERAGE (not BSI) |
C |
NCB |
Da (5) |
METHOD_REF |
M |
NCB |
Da |
DOM_SER_IDS (7) |
C |
NCB |
Da |
BREAKS |
C |
NCB |
Da |
OBS_STATUS |
M |
NCB |
Da |
OBS_CONF |
C |
NCB |
Da |
OBS_PRE_BREAK |
C |
NCB |
Da |
OBS_COM |
C |
NCB |
Da |
|
M: Obvezni, C: Pogojni |
|
|
Opredelitev nabora atributov, ki jih je treba izmenjati skupaj s podatki, omogoča dodatne informacije o izmenjani časovni vrsti, ki jo je treba zagotoviti. Podrobnosti o informacijah, ki se zagotovijo z atributi za obravnavane statistične družine ključev ECB, so navedene spodaj.
Oddelek 3: Atributi na sorodstveni ravni
Obvezni
TITLE_COMPL (Dopolnilo naslova). Ta atribut omogoča večjo število znakov kakor atribut TITLE in iz tega razloga nadomešča TITLE kot obvezni atribut za hranjenje naslova podatkov.
UNIT (Enota)
BSI |
Za države članice euroobmočja: EUR |
SSI |
Za države članice euroobmočja: EUR Za podatke, ki se poročajo kot absolutne vrednosti, in za indekse: PURE_NUMB Za podatke, ki se poročajo kot odstotki: PCT |
OFI |
Za države članice euroobmočja: EUR |
MIR |
Za obseg poslov: EUR Za obrestne mere: PCPA |
SEC |
Za države članice euroobmočja: EUR |
PSS |
Za podatke o prvotnih enotah (Priloga III, del 13, tabele 4, 5, 7 in 8) in podatke o razmerjih koncentracije (Priloga III, del 13, tabeli 8 in 9): PURE_NUMB Za podatke o vrednosti transakcij v sistemu TARGET (Priloga III, del 13, tabela 8): EUR Za podatke o vrednosti transakcij s strani sodelujočih držav članic (Priloga III, del 13, tabeli 6 in 9): EUR |
IVF |
Za sodelujoče države članice: EUR |
UNIT_MULT (Množitelj enote)
BSI |
6 |
SSI |
0 |
OFI |
6 |
MIR (8) |
Za obseg poslov: 6 Za obrestne mere: 0 |
SEC |
6 |
PSS |
Za podatke o prvotnih enotah razen za podatke o transakcijah (Priloga III, del 13, tabeli 4 in 7): 0 Za podatke o transakcijah (Priloga III, del 13, tabele 5, 6, 8 in 9), razen razmerij koncentracije): 6 Za podatke o razmerjih koncentracije (Priloga III, del 13, tabeli 8 in 9): 0 |
IVF |
6 |
DECIMALS (Decimalna mesta)
BSI |
0 |
SSI |
Za absolutne vrednosti: 0 Za indekse in odstotke: 4 |
OFI |
0 |
MIR |
Za obseg poslov: 0 Za obrestne mere: 4 |
SEC |
0 |
PSS |
Podatki o prvotnih enotah, razen o transakcijah in razmerjih koncentracije (Priloga III, del 13, tabeli 4 in 7): 0 Podatki o transakcijah in razmerjih koncentracije (Priloga III, del 13, tabele 5, 6, 8 in 9): 3 |
IVF |
0 |
METHOD_REF (Sklic na metodologijo). Ta atribut se uporablja samo za družino ključev PSS in označuje, ali je za vsako časovno vrsto ali za del časovne vrste uporabljena „izboljšana“ opredelitev iz leta 2005 ali predhodna opredelitev. Opredeljeni sta dve vrednosti:
PSS |
Uporabljene so „izboljšane“ opredelitve, uveljavljene v letu 2005: „2005“. Uporabljene so opredelitve iz predhodnih let (leto 2004 ali prej): „Predhodne“. |
Ta atribut mora označevati tudi obdobje, za katero se vsaka opredelitev uporablja. Na primer, „opredelitve iz leta 2005 za vse podatke“, „opredelitve iz leta 2005 za podatke od leta 2003 naprej, predhodne opredelitve za ostale podatke“ ali „predhodne opredelitve za podatke do leta 2004“.
Pogojni
NAT_TITLE (Naslov v nacionalnem jeziku). NCB lahko uporabijo atribut NAT_TITLE za zagotovitev natančnega opisa in drugih dodatnih ali značilnih specifikacij v svojih nacionalnih jezikih. Čeprav uporaba velikih in malih črk ne povzroča težav, se NCB naproša, da se omejijo na nabor znakov Latin-1. V splošnem je treba izmenjavo naglašenih znakov in razširjenih abecedno-številčnih simbolov pred redno uporabo testirati.
COMPILATION (Pripravljanje): Za družine ključev BSI, IVF in MIR se ta atribut lahko uporabi za nadaljnja tekstovna pojasnila o metodah pripravljanja, shemah ponderiranja in statističnih postopkih, ki se uporabljajo za pripravo osnovnih podatkov, zlasti če odstopajo od pravil in standardov ECB. v splošnem je struktura zahtevanih nacionalnih pojasnil naslednja:
— |
viri podatkov/sistem zbiranja podatkov, |
— |
postopki pripravljanja (vključno z opisom uporabljenih ocen/predpostavk), |
— |
odstopanja od navodil za poročanje, ki jih daje ECB (geografske/sektorske razvrstitve in/ali metode vrednotenja), |
— |
informacije, ki se nanašajo na nacionalni pravni okvir. |
Za družino ključev SSI atribut „compilation“ vključuje informacije o navezavah na regulativni okvir EU za posrednike, ki niso kreditne institucije.
Za družino ključev OFI je podroben opis informacij, ki jih je treba vključiti pod ta atribut, naveden v točkah 1–5 nacionalnih pojasnil (Priloga III, del 11).
Podobno je za družino ključev SEC podroben opis informacij, ki jih je treba vnesti pod ta atribut, naveden v točkah 1, 2, 4, 5, 8, 9 in 10 nacionalnih pojasnil (Priloga III, del 12).
COVERAGE (Zajetje)
Informacije o |
Opombe |
|||||||||||
SSI |
|
|
||||||||||
OFI |
|
|
||||||||||
MIR |
|
|
||||||||||
SEC |
|
|
SOURCE_AGENCY (Vir). Ta atribut bo določila ECB za vrednost, ki predstavlja ime NCB, ki zagotavlja podatke.
Oddelek 4: Atributi na ravni časovne vrste
Obvezni
COLLECTION (Kazalnik zbiranja). Ta atribut zagotavlja informacijo o obdobju ali trenutku, v katerem je bila časovna vrsta merjena (npr. začetek, sredina ali konec obdobja), ali označuje, ali so podatki povprečnih vrednosti.
BSI |
Za neporavnane zneske: konec obdobja (E) Za podatke o tokovih: vsota opazovanj skozi obdobje (S) |
SSI |
Konec obdobja (E) |
OFI |
Za neporavnane zneske: konec obdobja (E) Za podatke o tokovih: vsota opazovanj skozi obdobje (S) |
MIR |
Za obrestne mere za neporavnane zneske: konec obdobja (E) Za obrestne mere za nove posle: povprečje opazovanj skozi obdobje (A) Za obseg poslov glede neporavnanih zneskov: konec obdobja (E) Za obseg novih poslov: vsota opazovanj skozi obdobje (na podlagi izračuna ocene celotne vrednosti) (S) |
SEC: |
Za neporavnane zneske: konec obdobja (E) Za podatke o tokovih: vsota opazovanj skozi obdobje (S) |
PSS |
Za neporavnane zneske (Priloga III, del 13, tabeli 4 in 7 ter razmerja koncentracije): konec obdobja (E) Za transakcije (Priloga III, del 13, tabele 5, 6, 8 in 9, razen razmerij koncentracije): vsota opazovanj skozi obdobje (S) |
IVF |
Za neporavnane zneske: konec obdobja (E) Za podatke o tokovih: vsota opazovanj skozi obdobje (S) |
Pogojni
DOM_SER_IDS (Identifikator domačih podatkov). Ta atribut omogoča sklicevanje na kodo, uporabljeno v nacionalnih bazah podatkov, da se identificirajo ustrezni podatki (določiti je mogoče tudi obrazce, v katerih so uporabljene nacionalne referenčne kode).
UNIT_INDEX_BASE (Baza enotnega indeksa). Ta atribut je obvezen, ko pripada ključu podatkov, ki izraža indeks. Označuje bazo in bazno vrednost za indekse ter se uporablja samo za indekse hipotetičnih stanj, ki jih izpelje ECB in diseminira ESCB. V ta namen je ECB atribut prvotno določila kot „Indeks dec98=100“ in ga je ob diseminaciji podatkov za oktober 2002 spremenila v „Indeks dec01=100“.
BREAKS (Prekinitve). Ta atribut zagotavlja opis prekinitev in večjih sprememb v času pri zbiranju, zajetju poročanja in pripravljanju podatkov. V primeru prekinitev se, kjer je mogoče, poda ocena o tem, v kakšnem obsegu se lahko stari in novi podatki štejejo za medsebojno primerljive.
PUBL_PUBLIC, PUBL_MU, PUBL_ECB (Objava vira, objava vira (samo euroobmočje), objava vira (samo ECB)). Te atribute bo določila ECB, če bodo podatki objavljeni v publikacijah ECB, bodisi v javnih bodisi v zaupnih publikacijah ECB. Ti zagotavljajo sklic (tj. publikacije, postavke itd.) na objavljene podatke.
Oddelek 5: Atributi na ravni opazovanja
Če želi NCB spremeniti atribut, ki je bil dodan na ravni opazovanja, mora istočasno ponovno poslati zadevno(-a) opazovanje(a-). Če NCB spremeni opazovanje, ne da bi zagotovila tudi ustrezno vrednost atributa, se bodo obstoječe vrednosti nadomestile s privzetimi vrednostmi.
Obvezni
OBS_STATUS (Status opazovanja). NCB poročajo vrednost statusa opazovanja skupaj z vsakim izmenjanim opazovanjem. Ta atribut je obvezen in se mora zagotoviti pri vsakem posredovanju podatkov za vsako posamezno opazovanje. Če NCB spremenijo vrednost tega atributa, se morata ponovno posredovati tako vrednost opazovanja (četudi nespremenjena) kot nova oznaka statusa opazovanja.
Za namen te statistike spodnji seznam navaja pričakovane vrednosti za ta atribut, v skladu z dogovorjeno hierarhijo:
„A“= normalna vrednost (privzeta vrednost za nemanjkajoča opazovanja),
„B“= prekinjena vrednost za naslednje družine ključev: SSI, MIR, OFI in PSS (9),
„M“= manjkajoča vrednost, podatki ne obstajajo,
„L“= manjkajoča vrednost, podatki obstajajo, vendar se ne zbirajo,
„E“= ocenjena vrednost (10),
„P“= začasna vrednost (ta vrednost se lahko uporabi pri vsakem posredovanju podatkov, ki se nanašajo na zadnje razpoložljivo opazovanje, če to šteje za začasno).
V običajnih okoliščinah se morajo številčne vrednosti poročati z dodeljenim statusom opazovanja „A“ (normalna vrednost). V nasprotnem primeru se opazovanju pripiše vrednost statusa, ki ni „A“, v skladu z zgornjim seznamom. Če opazovanje določata dve lastnosti, se poroča pomembnejša od obeh, v skladu z zgoraj prikazano hierarhijo.
Pri vsakem posredovanju podatkov se lahko na zadnje razpoložljiva opazovanja poročajo kot začasna in označijo s statusom opazovanja „P“, če ta štejejo za začasna. Ta opazovanja dobijo dokončno vrednost in se poročajo z oznako statusa opazovanja „A“ pozneje, ko nove spremenjene vrednosti in oznake statusa opazovanja nadomestijo začasne.
Manjkajoče vrednosti („-“) se poročajo, ko ni mogoče poročati številčne vrednosti (npr. zaradi neobstoječih podatkov ali ker se podatki ne zbirajo). Manjkajočih opazovanj se v nobenem primeru ne sme poročati kot „nič“, ker je nič normalna številčna vrednost, ki označuje natančno in veljavno vrednost. Če NCB ne morejo odkriti vzroka za manjkajočo vrednost ali ne morejo uporabiti vseh vrednosti iz šifranta CL_OBS_STATUS za poročanje manjkajočih opazovanj („L“ ali „M“), se mora uporabiti vrednost „M“.
— |
Ko se zaradi lokalnih statističnih pogojev podatki za časovno vrsto ne zbirajo bodisi na določene datume bodisi za celotno dolžino časovne vrste (osnovni ekonomski pojav obstaja, vendar se ga statistično ne spremlja), se poroča manjkajoča vrednost („-“) s statusom opazovanja „L“ v vsakem obdobju, |
— |
Ko se zaradi lokalnih tržnih praks ali pravnega/ekonomskega okvira časovna vrsta (ali njen del) ne uporablja (osnovni pojav ne obstaja), se poroča manjkajoča vrednost („-“) s statusom opazovanja „M“. |
Pogojni
OBS_CONF (Zaupnost opazovanja). NCB poročajo vrednost zaupnosti opazovanja skupaj z vsakim izmenjanim opazovanjem. Čeprav je ta atribut v strukturnih opredelitvah ECB opredeljen kot pogojni, ga je treba zagotoviti pri vsakem posredovanju podatkov za vsako posamezno opazovanje, ker mora biti vsako zaupno opazovanje ustrezno označeno. Če NCB spremenijo vrednost tega atributa, se morata ponovno posredovati tako pripadajoča vrednost opazovanja kot oznaka statusa opazovanja (četudi nespremenjena).
Za namen te statistike spodnji seznam navaja pričakovane vrednosti za ta atribut:
„F“= prosto za objavo,
„N“= ni za objavo, omejeno samo na interno uporabo,
„C“= zaupne statistične informacije v smislu člena 8 Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98,
„S“= sekundarna zaupnost, ki jo določi in vodi prejemnik, ni za objavo,
„D“= sekundarna zaupnost, ki jo določi pošiljatelj, ni za objavo. To kodo lahko uporabijo NCB, ki v svojih sistemih poročanja že razlikujejo med primarno in sekundarno zaupnostjo. V nasprotnem primeru mora poročevalska NCB uporabiti „C“ za označitev sekundarne zaupnosti.
OBS_PRE_BREAK (Vrednost opazovanja pred prekinitvijo). Ta atribut vsebuje vrednost opazovanja pred prekinitvijo, ki je, tako kot opazovanje, številčno polje. Običajno se zagotovi ob nastopu prekinitve; v tem primeru mora biti status opazovanja „B“ (prekinjena vrednost) (11).
Za namen družine ključev BSI, IVF in OFI se ta atribut ne zahteva, ker je ta informacija že na voljo iz podatkov o prerazvrstitvah. Na seznam atributov je bil dodan zato, ker je del skupne podmnožice atributov za vse družine ključev.
OBS_COM (Komentar opazovanja). Ta atribut se lahko uporabi za zagotavljanje tekstovnih komentarjev na ravni opazovanja (npr. opis ocen, uporabljenih pri posameznem opazovanju zaradi pomanjkanja podatkov, obrazložitev vzroka za možno nenormalno opazovanje ali zagotavljanje podrobnosti o spremembi v poročani časovni vrsti).
(1) Za NCB je rezidenčna država sektorja izdajatelja rezidenčna država NCB.
(2) Ta označuje število črk/števk, ki omogoča posredovanje vsakega atributa (npr. AN..1050 pomeni abecedno-številčni niz do 1050 znakov, AN1 pomeni en abecedno-številčni znak, medtem ko N1 pomeni eno števko.
(3) Vsi atributi, ki so določeni v tabeli iz oddelka 1 in jih določi ECB, niso zajeti v tej tabeli.
(4) Če bi NCB želela spremeniti atribut, se mora posvetovati z ECB, ki bo nato izvedla spremembo.
(5) Spremembe se sporočijo pristojnemu poslovnemu področju v ECB po faksu/elektronski pošti.
(6) ECB se tukaj nanaša na Generalni direktorat za statistiko v ECB.
(7) ECB priporoča, da NCB dostavijo te vrednosti, da se zagotovi bolj pregledna komunikacija.
(8) Podatki o obrestnih merah se pošljejo kot odstotki.
(9) Če se OBC_STATUS poroča kot „B“, je treba vrednost poročati pod atributom OBS_PRE_BREAK.
(10) Status opazovanja „E“ je treba uporabiti za vsa opazovanja ali obdobja podatkov, ki so rezultat ocen in se ne morejo šteti kot normalne vrednosti.
(11) Štirje elementi, vrednost opazovanja ter OBS_STATUS, OBS_CONF in OBS_PRE_BREAK, se obravnavajo kot ena enota. To pomeni, da morajo NCB poslati vse dopolnilne informacije za opazovanje. (Če se atributi ne poročajo, se njihove predhodne vrednosti prepišejo s privzetimi vrednostmi.
PRILOGA V
POPRAVKI TOKOV V KONTEKSTU STATISTIKE BSI IN INVESTICIJSKIH SKLADOV
DEL 1
Okvir in splošni opis postopka popravkov
Oddelek 1: Okvir
1. |
Okvir za pridobitev statistike tokov v zvezi s statistiko postavk bilanc stanja MFI (BSI) in statistiko sredstev in obveznosti investicijskih skladov temelji na ESR 95 (1). Odstopanja od tega mednarodnega standarda so, kjer je potrebno, izvedena glede vsebine podatkov in statističnih konceptov. Ta priloga se razlaga v skladu z ESR 95, razen če Uredba ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij, Uredba ECB/2007/8 z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov ali ta smernica, eksplicitno ali implicitno, prevlada nad določbami ESR 95. |
2. |
V kontekstu statistike BSI in investicijskih skladov se podatki o tokovih merijo po finančnih transakcijah. Finančne transakcije so opredeljene kot neto pridobitev finančnih sredstev ali neto prevzem obveznosti za vsako vrsto finančnega instrumenta, tj. vsota vseh finančnih transakcij, izvršenih v zadevnem obdobju poročanja (2). Podatki o tokovih, ki zajemajo vsako postavko iz Uredbe ECB/2001/13 in Uredbe ECB/2007/8, se izračunajo na neto osnovi, tj. zahteva za ugotavljanje bruto finančnih transakcij ali prometa ne obstaja (3). Metoda vrednotenja za vsako transakcijo temelji na vrednosti, po kateri so sredstva pridobljena/odsvojena in/ali po kateri so obveznosti nastale, prenehale ali so se izmenjale. Kljub temu Uredba ECB/2001/13 in Uredba ECB/2007/8 dopuščata odstopanja od ESR glede tokov v zvezi s konceptom finančnih transakcij. |
Oddelek 2: Izračun podatkov o tokovih s strani ECB in poročanje podatkov o popravkih ECB s strani NCB
1. Uvod
1. |
Evropska centralna banka (ECB) izračuna podatke o tokovih na podlagi razlike med postavkami stanj na datume poročanja ob koncu obdobja za vsako postavko sredstev in obveznosti ter nato odstrani učinke sprememb, ki ne izhajajo iz transakcij, tj. „druge spremembe“. „Druge spremembe“ so združene v dve glavni kategoriji, in sicer „prerazvrstitve in drugi popravki“ ter „prevrednotovalni popravki“ (4). |
2. |
Nacionalne centralne banke (NCB) poročajo ECB „prerazvrstitve in druge popravke“ ter „prevrednotovalne popravke“, tako da se lahko ti netransakcijski učinki odstranijo iz izračuna statistike tokov. V primeru statistike BSI NCB poročajo ECB podatke o popravkih v skladu z delom 1 Priloge III. „Prevrednotovalni popravki“, ki jih poročajo NCB, so sestavljeni iz odpisov/delnih odpisov posojil in prevrednotovalnih popravkov zaradi cenovnih sprememb. Prevrednotovalne popravke zaradi tečajnih sprememb izračuna ECB (5). V primeru statistike investicijskih skladov NCB poročajo ECB podatke o popravkih v skladu s delom 14 Priloge III. „Prevrednotovalni popravki“, ki jih poročajo NCB, so sestavljeni iz prevrednotovalnih popravkov zaradi cenovnih in tečajnih sprememb. |
2. Prerazvrstitve in drugi popravki
1. |
NCB pripravijo podatke o „prerazvrstitvah in drugih popravkih“, kakor zahteva ta smernica, pri čemer uporabijo informacije nadzornih institucij, preverjanja verodostojnosti, priložnostna poizvedovanja (npr. povezana z odstopanji), nacionalne statistične zahteve, informacije o vstopajočih in izstopajočih institucijah poročevalske populacije in katere koli druge vire, ki so jim na voljo. Od ECB se ne pričakuje, da bo izvedla naknadne popravke, razen če NCB ugotovijo bistvene spremembe v končnih podatkih. |
2. |
NCB ugotovijo spremembe v stanjih, ki so posledica prerazvrstitev, in vnesejo ugotovljeni neto znesek med „prerazvrstitve in druge popravke“. Neto zvišanje v stanjih zaradi prerazvrstitev se vnese s pozitivnim predznakom, neto znižanje v stanjih pa z negativnim predznakom. |
3. |
NCB načeloma pošljejo vse „prerazvrstitve in druge popravke“. NCB pošljejo najmanj vse „prerazvrstitve in druge popravke“ nad 50 milijonov EUR. Namen te mejne vrednosti je pomagati NCB pri odločanju, ali naj izvedejo popravek ali ne. Vendar pa se lahko, kadar informacije niso na voljo ali so slabe kakovosti, odločijo, da bodisi ne bodo storile ničesar bodisi bodo izvedle ocene. Iz tega razloga je pri določanju take mejne vrednosti potrebna fleksibilnost, nenazadnje zaradi raznovrstnosti obstoječih postopkov za izračun popravkov. Na primer, kadar se relativno podrobne informacije zberejo ne glede na mejno vrednost, bi lahko imel poskus uporabe take mejne vrednosti nasprotni učinek. |
3. Prevrednotovalni popravki
1. |
Z namenom izpeljave „prevrednotovalnih popravkov“ bodo NCB morda morale izračunati popravke na podlagi transakcij, podatkov po posameznih vrednostnih papirjih ali drugih podatkov, ki jih poroča poročevalska populacija, in/ali oceniti popravke v zvezi z nekaterimi razčlenitvami, ki jih poročevalska populacija ne poroča, ker se ne štejejo kot „minimalne zahteve“. |
2. |
NCB pripravijo „prevrednotovalne popravke“ na podlagi podatkov, ki jih poročevalske populacije poročajo v skladu z Uredbo ECB/2001/13 za statistiko BSI in Uredbo ECB/2007/8 za statistiko investicijskih skladov. Za poročevalske enote veljajo minimalne zahteve za poročanje, ki zagotavljajo minimum, ki se zahteva za pripravo in oceno popravkov v zvezi s celotnim nizom podatkov, ki jih zahteva ECB. NCB lahko od poročevalskih enot zbirajo dodatne podatke. V vsakem primeru se od NCB zahteva, da pošljejo ECB celotni niz podatkov v skladu z delom 1 Priloge III za statistiko BSI in delom 14 Priloge III za statistiko investicijskih skladov. |
DEL 2
Podroben opis popravkov tokov
Oddelek 1: Prerazvrstitve in drugi popravki
1. Spremembe v sestavi poročevalskega sektorja
1. |
Spremembe v sestavi poročevalskega sektorja lahko povzročijo prenos poslov preko meja ekonomskega sektorja. Taki prenosi ne predstavljajo transakcij in se zato obravnavajo kot popravek v „prerazvrstitvah in drugih popravkih“. |
2. |
Institucija, ki vstopi v poročevalski sektor, lahko prenese posle v sektor, medtem ko lahko institucija, ki izstopi iz sektorja, prenese posle iz sektorja. Vendar pa posli, ki jih institucija, ki je vstopila v poročevalski sektor, sklene na novo po vstopu, predstavljajo transakcijski tok, ki ni odstranjen iz statističnega toka (6). Podobno velja za posle, ki jih je institucija, ki izstopi iz sektorja, sklenila pred izstopom in ki so prav tako zajeti v statistični tok. |
3. |
Vpliv prenosa posla v poročevalski sektor/iz poročevalskega sektorja na postavke sredstev in obveznosti je med drugim odvisen od tega, ali poročevalske enote poročajo v polnem obsegu ali nekatere poročajo „na repu“ („tail“). Kadar za vse poročevalske enote velja poročanje v polnem obsegu, tj. „rep“ ne obstaja, institucija, ki je vstopila v poročevalski sektor, poroča svoje prve podatke po primernem obdobju, običajno ob koncu meseca, v katerem je vstopila v sektor, ali ob koncu naslednjega četrtletja. Podobno se podatki institucije, ki je izstopila iz poročevalskega sektorja, odstranijo v času njenega izstopa, da sovpadajo z zadnjimi poročanimi podatki. Kolikor se prvič/zadnjič poročana sredstva in obveznosti prenesejo v poročevalski sektor/iz poročevalskega sektorja, se lahko za obdobje poročanja, v katerem je nastopil prenos, izvede popravek. Kadar institucije vstopijo ali izstopijo kot poročevalci „na repu“, je vpliv na postavke sredstev in obveznosti odvisen od uporabljenega postopka izračuna ocene celotne vrednosti. |
4. |
Večina informacij, potrebnih za izvedbo popravka zaradi sprememb v statističnem zajetju, je običajno na voljo znotraj sistema statističnega poročanja. Vendar pa se lahko pojavi potreba, da NCB zberejo priložnostne informacije od institucij, ki vstopajo v poročevalski sektor, da bi lahko ugotovile, ali so bila prvič poročana sredstva in obveznosti prenesena v poročevalski sektor ali ustvarjena po vstopu. Podobne informacije se zberejo od tistih institucij, ki izstopajo iz poročevalskega sektorja. |
5. |
Neto učinek vstopajočih in izstopajočih institucij na agregirana sredstva in obveznosti poročevalskega sektorja se izračuna z agregiranjem sredstev in obveznosti, ki jih prvič poročajo nove vstopajoče institucije, ter sredstev in obveznosti, ki jih zadnjič poročajo izstopajoče institucije, in sicer na podlagi razlike med obema za vsako postavko. Neto vrednost se vnese med „prerazvrstitve in druge popravke“. V nekaterih okoliščinah lahko obstaja vpliv na poročanje nasprotnih strank, zato se mora tudi ta vpliv upoštevati pri popravkih, v tem primeru kot sprememba v sektorju. Na primer, če MFI odstopi od svojega pooblastila za opravljanje poslov, vendar še naprej deluje kot DFP, ki se financira prek medbančnega trga, nastopi umetno zvišanje pri posojanju MFI drugim finančnim posrednikom, kar zahteva popravek (zajet s „spremembami v razvrstitvi sektorja nasprotne stranke“). |
6. |
V državah članicah EU so mogoče spremembe v investicijski politiki investicijskega sklada, vključno s skladom denarnega trga (SDT). Vsaka sprememba v investicijski politiki mora biti med vlagatelji dogovorjena in jim sporočena pred spremembo. Komunikacijski kanali vključujejo pisma, oglase v časopisih, skupščine delničarjev itd. Če vlagatelj ne ukrepa, se šteje, da je implicitno odobril spremembo v investicijski politiki sklada. To pomeni, da v EU enostranske spremembe v investicijski politiki niso mogoče. Zato se dejstvo, da vlagatelji po spremembi politike ostanejo v skladu, šteje kot zavestna odločitev teh vlagateljev za spremembo razporeditve njihovega portfelja iz enega sektorja (MFI) v drugega (investicijski skladi) ali iz ene vrste sklada v drugo (znotraj investicijskih skladov). V statističnem smislu je situacija enaka kakor v primeru, ko vlagatelj dvigne denar iz enega sklada in investira v drug sklad. Oba primera se obravnavata na enak način, tj. kot pristne finančne transakcije, kjer se prerazvrstitveni popravki ne poročajo. Zato je privzeto, da se sprememba v investicijski politiki sklada, ki zajema SDT tako v statistiki BSI kot v statistiki investicijskih skladov, beleži kot finančna transakcija. NCB lahko od tega odstopa in poroča prerazvrstitveni popravek samo, če razpolaga s predhodno informacijo, da sprememba politike ni temeljila na zavestni odločiti vlagateljev. |
2. Spremembe v strukturi
1. |
Sprememba v strukturi pomeni nastanek ali izginotje nekaterih finančnih sredstev in obveznosti zaradi prestrukturiranja. Običajno se nanaša na združitve, prevzeme in delitve. Kadar poročevalska institucija preneha obstajati zaradi prevzema s strani ene ali več drugih poročevalskih institucij, vsa finančna sredstva in obveznosti, ki so obstajala med to poročevalsko institucijo in tisto, ki jo je prevzela, izginejo iz sistema. |
2. |
Vir informacij za določitev teh popravkov so sredstva in obveznosti, ki jih zadnjič poročajo stare institucije, ter sredstva in obveznosti, ki jih prvič poročajo nove institucije. |
3. |
NCB določijo neporavnana sredstva med institucijami, ki se prestrukturirajo. Ti zneski nastanejo ali se izravnajo zaradi združitev, prevzemov ali delitev in ne predstavljajo pravih transakcij. Zato se štejejo kot „prerazvrstitve in drugi popravki“. Učinki prevrednotenj se lahko pripišejo spremembam v strukturi in se pripravijo ločeno. |
4. |
Za celovito analizo sprememb v strukturi, skupaj z drugimi spremembami, ki izhajajo iz združitev, prevzemov in delitev, glej dodatek 1. |
3. Prerazvrstitev sredstev in obveznosti
1. |
Sprememba, na primer, v razvrstitvi po sektorjih ali instrumentih njihovih nasprotnih strank vodi poročevalske enote v prerazvrstitev postavk sredstev/obveznosti nasproti tem nasprotnim strankam. Taka prerazvrstitev se odrazi v spremembi poročane postavke stanj v obdobju, v katerem nastopi prenos. Ker je ta sprememba vknjižba prenosa posla med sektorji in razredi instrumentov ter ne prestavlja transakcije, se mora izvesti popravek, da se njen vpliv odstrani iz statistike o tokovih. |
2. |
Spremembe v razvrstitvi nastanejo iz številnih razlogov. Sprememba v sektorski razvrstitvi nasprotnih strank lahko nastane, ker se organ javnega sektorja prenese v zasebni sektor ali ker se zaradi združitve/razdružitve spremeni osnovna dejavnost družb. Listinjenje skoraj vedno vključuje finančne transakcije; kolikor pa listinjenje pomeni samo računovodsko spremembo, se vključi tukaj. |
3. |
NCB lahko imajo težave pri ugotavljanju prerazvrstitve sredstev in obveznosti, ker jih običajno ni mogoče razlikovati od drugih gibanj znotraj sredstev in obveznosti. S tega vidika se NCB osredotočijo na ugotavljanje sprememb prek poročanih sredstev in obveznosti, tj. s preverjanjem verodostojnosti, ali z uporabo informacij nadzornih institucij, priložnostnih dodatnih informacij (npr. povezanih z odstopanji), nacionalnih statističnih zahtev, informacij o vstopajočih in izstopajočih institucijah poročevalske populacije ali katerih koli drugih razpoložljivih virov. Kjer se ugotovijo potencialne spremembe zaradi prerazvrstitev, se od poročevalskih enot zahtevajo priložnostne informacije o natančnem vplivu na poročano bilanco stanja. Ker se prerazvrstitve običajno ugotovijo zunaj standardne mreže poročanja, je sprejemljivo, da se NCB osredotočijo na odstranjevanje bistvenih sprememb. |
4. Popravki napak v poročanju
V okviru omejitev, opredeljenih s politiko popravkov, NCB popravijo napake v poročanju podatkov o stanjih takoj, ko napake odkrijejo. V idealnem primeru popravki v celoti odpravijo napako v podatkih, zlasti kadar se napaka nanaša na eno samo obdobje ali omejeno časovno obdobje. V teh okoliščinah ne nastane nobena prekinitev v podatkih. Vendar če se napaka nanaša na zgodovinske podatke in se pretekli podatki ne popravijo ali se popravijo samo za omejeno časovno obdobje, nastane prekinitev med prvim obdobjem s popravljeno vrednostjo in zadnjim obdobjem, ki vsebuje napačno vrednost. V tem primeru NCB ugotovijo velikost nastale prekinitve in vnesejo popravek med „prerazvrstitve in druge popravke“.
Oddelek 2: Prevrednotovalni popravki
1. Odpisi/delni odpisi posojil
Popravek v zvezi z „odpisi/delnimi odpisi“ se nanaša na vpliv sprememb v vrednosti posojil, zabeleženih v bilanci stanja, ki so posledica odpisov ali delnih odpisov posojil. Ta popravek odraža tudi spremembe v stanjih rezervacij za izgube iz naslova posojil, če se NCB odloči, da neporavnana stanja beleži brez rezervacij. Vključeni so tudi odpisi, ugotovljeni v času prodaje ali prenosa posojil tretji osebi, če jih je mogoče identificirati.
2. Prevrednotovalni popravki zaradi cenovnih sprememb
1. |
Popravek cenovnega prevrednotenja sredstev in obveznosti se nanaša na nihanja v vrednotenju sredstev in obveznosti, ki nastanejo zaradi spremembe v ceni, po kateri so sredstva in obveznosti zabeležena ali se z njimi trguje. Popravek vključuje spremembe, ki sčasoma nastanejo v vrednosti stanj ob koncu obdobja zaradi sprememb v referenčni vrednosti, po kateri so zabeležena, tj. dobički/izgube. Vsebuje lahko tudi spremembe v vrednotenju, ki izhajajo iz transakcij s sredstvi/obveznostmi, tj. realizirani dobički/izgube; vendar v tej zvezi obstajajo različne nacionalne prakse. |
2. |
Narava in obseg „prevrednotovalnih popravkov“ se določita z izbrano metodo vrednotenja. Čeprav je priporočljivo, da se obe strani bilance stanja beležita po tržni vrednosti, se lahko v praksi uporabljajo različne metode vrednotenja tako na strani obveznosti kot na strani sredstev. To je sprejemljivo tako dolgo, dokler se knjigovodska vrednost bistveno ne razlikuje od tržne vrednosti. |
Oddelek 3: Prevrednotovalni popravki zaradi tečajnih sprememb
1. |
Za namene pošiljanja statističnih podatkov ECB NCB zagotovijo, da se stanja sredstev in obveznosti, ki so izražena v tujih valutah, preračunajo v eure z uporabo tržnega deviznega tečaja na zadnji dan obdobja. Kot enotni devizni tečaj se uporablja referenčni devizni tečaj ECB (7). |
2. |
Gibanja deviznih tečajev za euro, ki nastanejo med datumi poročanja ob koncu obdobja, povzročijo spremembe v vrednosti sredstev/obveznosti v tuji valuti, kadar so te izražene v eurih. Ker te spremembe predstavljajo dobičke/izgube in ker niso posledica finančnih transakcij, je treba te učinke odstraniti iz podatkov o tokovih. Prevrednotovalni popravki zaradi tečajnih sprememb lahko vsebujejo tudi spremembe, ki izhajajo iz transakcij s sredstvi/obveznostmi, tj. realizirani dobički/izgube; vendar v tej zvezi obstajajo različne nacionalne prakse. |
DEL 3
Statistika BSI – popravki tokov
Oddelek 1: Uvod
1. |
V primeru statistike BSI vsaka NCB pošlje ločene podatke o popravkih, ki zajemajo njeno bilanco stanja in bilance stanja drugih MFI. Popravke za bilanco stanja ECB interno zbere Direktorat ECB za notranje finance. NCB pošljejo popravke za vse postavke v bilancah stanja MFI v skladu s frekvenco, navedeno v členu 3(2) te smernice. Pri tem bodo NCB morda morale izračunati in/ali oceniti popravke za nekatere razčlenitve, ki jih MFI ne poročajo, ker se ne štejejo kot „minimalne zahteve“ iz Uredbe ECB/2001/13, Priloga I, del 2, tabela 1A. Del 1 Priloge III k tej smernici določa, ali je treba ECB poslati samo „prerazvrstitve in druge popravke“ ali tudi „prevrednotovalne popravke“. Popravke za gibanja deviznih tečajev izračuna ECB. Iz tega razloga popravki, ki jih zagotovi ECB v zvezi s stanji, izraženimi v tujih valutah, izključujejo učinek sprememb zaradi deviznega tečaja. |
2. |
Za popravke tokov velja enak sistem dvostavnega knjigovodstva kot za stanja. V vseh primerih imajo popravki protipostavko, ki bo v večini primerov verjetno „kapital in rezerve“ ali „preostale obveznosti“, odvisno od poslov ali nacionalnih računovodskih pravil. |
3. |
Za transakcijske vrednosti vlog/posojil in vrednostnih papirjev je načeloma podana naslednja usmeritev. Transakcijska vrednost vlog/posojil in vrednostnih papirjev izključuje provizije itd (8). Transakcijska vrednost vlog/posojil izključuje obračunane aktivne/pasivne obresti, ki še niso bile prejete ali plačane. Namesto tega se obračunane obresti na posojila/vloge beležijo pod „preostalimi sredstvi“ oziroma „preostalimi obveznostmi“. Transakcijska vrednost vrednostnih papirjev v posesti in izdanih vrednostnih papirjev je skladna z načeli o beleženju in poročanju stanj v skladu z Uredbo ECB/2001/13. V navedeni uredbi ni vsebovano nobeno pravilo o razvrstitvi obračunanih obresti iz naslova vrednostnih papirjev. To pomeni, da so lahko obračunane obresti vključene/izključene pri pripravi podatkov o stanjih vrednostnih papirjev. Z namenom uskladitve obravnave med državami in ob upoštevanju dejstva, da je razlikovanje med obračunanimi obrestmi in cenovnimi spremembami ključna težava ter da se lahko nekatere konceptualne težave pojavijo v zvezi z opredelitvijo obrestnih mer na tržne instrumente, se uporablja naslednje fleksibilno in enostavno pravilo:
|
Oddelek 2: Prevrednotovalni popravki
1. Odpisi/delni odpisi
1. |
Pri uvrščanju popravkov v ustrezen razred zapadlosti in sektor nasprotne stranke NCB upoštevajo računovodska pravila glede slabih posojil (npr. uvrstitev slabega posojila v določen razred zapadlosti) in relativno kreditno tveganje v vsakem sektorju. |
2. |
Kadar za uvrstitev popravka ni na voljo dovolj informacij, se ta lahko razčleni po kategorijah iz Uredbe ECB/2001/13 sorazmerno z velikostjo postavk stanj. |
3. |
Polja, označena z „minimum“ v Uredbi ECB/2001/13, se poročajo ECB, četudi niso neposredno pripravljena, ker NCB zbira bolj podrobne informacije o odpisih/delnih odpisih. V takem primeru se polja, označena z „minimum“, izračunajo kot vsota sestavnih delov. |
2. Cenovno prevrednotenje vrednostnih papirjev
1. |
Cenovna prevrednotenja vplivajo samo na določene postavke bilance stanja: na strani obveznosti na postavko „izdani dolžniški vrednostni papirji“ in na strani sredstev na postavki „vrednostni papirji razen delnic“ in „delnice in drug lastniški kapital“ ter na njihove protipostavke, ki so večinoma „kapital in rezerve“ ter „preostale obveznosti“. Vloge in posojila imajo fiksne nominalne vrednosti, zato zanje cenovne spremembe ne veljajo. |
2. |
Na strani obveznosti bilance stanja se lahko prevrednotenja poročajo tudi za izdane dolžniške vrednostne papirje. Vendar v tej zvezi ni uvedena nobena sprememba glede obveznosti poročanja MFI, ker cenovno prevrednotenje izdanih dolžniških vrednostnih papirjev ostaja zunaj „minimalnih zahtev“, določenih v Uredbi ECB/2001/13. |
3. |
Na strani sredstev bilance stanja se lahko imetja vrednostnih papirjev beležijo po tržni ceni, po nakupni ceni, po nižji izmed tržne ali nakupne cene ali po odkupni vrednosti v skladu s standardno računovodsko prakso. Vsebina popravka je odvisna od uporabljene metode vrednotenja. |
4. |
Če ni na voljo nobenih drugih informacij, se lahko predpostavlja, da so prevrednotenja, ki se nanašajo na „vrednostne papirje nad dvema letoma“, enaka skupnemu znesku prevrednotovalnega popravka v zvezi z imetji vrednostnih papirjev razen delnic, izdanih za vsak sektor. |
5. |
Uredba omogoča fleksibilnost glede vrste podatkov, ki so potrebni za izračun cenovnega prevrednotenja vrednostnih papirjev, in glede oblike, v kateri se ti podatki zbirajo in pripravljajo. Odločitev o metodi je prepuščena NCB, skladno z naslednjimi možnostmi:
|
6. |
NCB so načeloma omejene na zgoraj navedene metode. Vendar lahko uporabijo tudi druge metode, če izkažejo zmožnost dostave podatkov primerljive kakovosti. |
Oddelek 3: Mesečni popravki tokov – posebne prilagoditve
1. Statistika bilanc stanja ECB/NCB
1. |
V skladu s premostitvenim postopkom je bila zahteva za podatke bilance stanja nekoliko spremenjena, tako da odraža dejavnosti ECB/NCB. Nekatere postavke so bile odstranjene, tj. podatki o razčlenitvi repo poslov ali vlog na odpoklic z odpovednim rokom se ne zahtevajo. Druge postavke so bile dodane, tj. na strani obveznosti „protipostavka SDR“ in na strani sredstev „zlato in terjatve v zlatu“ in „terjatve iz pravic črpanja, SDR in druge“, ker se stanja za te postavke zahtevajo tudi v tej smernici. ECB/NCB pošljejo podatke o popravkih za vsako od teh postavk. |
2. |
ECB/NCB pošljejo ECB popravke v skladu s postopki, opisanimi v tej smernici. Vendar so mogoče nekatere spremembe:
|
3. |
Za podatke NCB o „prerazvrstitvah in drugih popravkih“ je določena mejna vrednost 5 milijonov EUR. Ta mejna vrednost je potrebna, ker se bilance stanja NCB poročajo ločeno in se lahko objavijo ločeno (znotraj konsolidirane bilance stanja Evropskega sistema centralnih bank). |
2. Skladi denarnega trga
1. |
NCB zagotovijo popravke v zvezi s „prerazvrstitvami in drugimi popravki“ ter „prevrednotovalnimi popravki“ v skladu s shemo poročanja za sklade denarnega trga (SDT). V nekaterih okoliščinah je te postopke treba prilagoditi. Kljub temu člen 4.6 Uredbe ECB/2001/13 zagotavlja NCB možnost, da nekaterim ali vsem SDT odobrijo odstopanja glede poročanja „prevrednotovalnih popravkov“. |
2. |
Uporabljajo se naslednja pravila, razen če je odobreno odstopanje:
|
3. |
Če povzamemo, če se odstopanje v zvezi s „prevrednotovalnimi popravki“ ne uporablja, se sredstva SDT obravnavajo v skladu s skupnim postopkom (10). Pri obveznostih je za izračun toka „delnic/enot skladov denarnega trga“ dovolj, če se iz razlike med stanji izključijo „prerazvrstitveni“ popravki, dokler se za ta instrument ne poroča prevrednotovalni popravek. |
3. Obveznosti (in sredstva) države
Podatki o stanjih se zbirajo za obveznosti in sredstva države iz naslova vlog. Za namene priprave statistike tokov se podatki o popravkih načeloma zagotovijo v skladu z zahtevami, vzpostavljenimi za statistiko bilance stanja MFI. V praksi je malo verjetno, da bi nastale spremembe, ki niso transakcije, tj. zaradi sprememb deviznega tečaja ali tržne cene. Ti podatki se poročajo, kakor je prikazano v delu 3 Priloge III.
4. Pojasnjevalne postavke
Tudi tokovi pojasnjevalnih postavk se izračunajo z uporabo razčlenitve imetnikov vrednostnih papirjev, ki jih izdajo MFI, po rezidenčnosti, da bi se ti podatki vključili v redno izdelavo statistike BSI in v izračun monetarnih agregatov. Iz tega razloga se prerazvrstitveni popravki, popravki zaradi deviznega tečaja in prevrednotovalni popravki izračunajo za te pojasnjevalne postavke. Ti podatki se poročajo, kakor je prikazano v delu 4 Priloge III.
Oddelek 4: Izračun popravkov tokov
1. |
Ker se del podatkov, ki so se prej poročali četrtletno na podlagi Uredbe ECB/1998/16 (11), Priloga I, del 2, tabeli 2 in 3, poroča mesečno na podlagi Uredbe ECB/2001/13, Priloga I, del 2, tabela 1 (v nadaljevanju: tabela 1), in ob upoštevanju potrebe po nadaljnjem izračunavanju statistike tokov za tiste postavke, ki se še vedno poročajo četrtletno, tj. postavke, zahtevane na podlagi Uredbe ECB/2001/13, Priloga I, del 2, tabela 2 (v nadaljevanju: tabela 2), se od NCB zahteva, da zagotovijo podatke o popravkih za četrtletne podatke, kakor je podrobno navedeno spodaj, po potrebi z uporabo ocen. |
2. |
Zaradi popolnosti se ta zahteva uporablja tudi za poročanje popravkov za podatke NCB, vključno z zgodovinskimi podatki, najmanj in vključno od januarja 1999. |
3. |
Postopek za izračun tokov za tabelo 2 je podoben tistemu, ki se uporablja za tabelo 1, kakor je opisano v odstavkih a in b spodaj. Relevantni četrtletni popravki se poročajo v naslednjih primerih:
|
4. |
Obseg, do katerega NCB zagotavljajo popravke za četrtletne statistične podatke, je odvisen od njihove zmožnosti, da s sprejemljivo natančnostjo določijo ali ocenijo podrobne razvrstitve obstoječih mesečnih popravkov po sektorjih/instrumentih. Informacije o „prerazvrstitvah in drugih popravkih“ so na voljo. Zlasti imajo NCB na voljo dovolj podrobne informacije, da lahko velike enkratne popravke (npr. prerazvrstitev zaradi napak v poročanju) brez težav razvrstijo v ustrezne četrtletne postavke. Enako četrtletni popravki zaradi sprememb v poročevalski populaciji ne predstavljajo težav za NCB. V zvezi s „prevrednotovalnim popravkom“ je podatke o odpisih in prevrednotenjih težje pridobiti zaradi pomanjkanja ustreznih razčlenitev pri osnovnih virih podatkov. Pričakovati je, da bo „prevrednotovalni popravek“ vsaj deloma temeljil na ocenah. Ocenam morajo biti priložena pojasnila o uporabljeni metodi (npr. manjkajoče razčlenitve se ocenijo sorazmerno z uporabo podatkov o stanjih). |
5. |
Z namenom zagotovitve skladnosti med popravki za tabelo 2 in tabelo 1 se popravki za tabelo 1 nanašajo na obdobje enega meseca, medtem ko se popravki za tabelo 2 nanašajo na obdobje enega četrtletja. Popravki četrtletnih podatkov so enaki agregiranim podatkom za obdobje treh mesecev (npr. četrtletni popravek, poročan marca, je skladen z vsoto mesečnih popravkov za januar, februar in marec). Ker se za četrtletne tokove uporablja enak okvir kot za mesečne tokove, vključno z mesečno uporabo „metode bilance stanja“ tudi za četrtletne tokove, morajo biti z njimi časovno skladni. |
6. |
Pri pripravi finančnih računov monetarne unije v euroobmočju se tokovi izračunajo tudi za četrtletne pojasnjevalne postavke. V izogib povečanju bremena poročanja so bile te pojasnjevalne postavke vključene v obstoječi statistični okvir za redno izdelavo denarne in bančne statistike. Iz tega razloga se za te pojasnjevalne postavke izračunajo prerazvrstitveni in prevrednotovalni popravki. |
DEL 4
Statistika investicijskih skladov – popravki tokov
Oddelek 1: Uvod
1. |
Za statistiko investicijskih skladov NCB pošljejo prevrednotovalne popravke, ki zajemajo tako prevrednotenja zaradi cenovnih in tečajnih sprememb kot prerazvrstitvene popravke za vse postavke bilance stanja investicijskega sklada, v skladu s frekvenco, navedeno v členu 18. Pri tem bodo NCB morda morale izračunati in/ali oceniti popravke za nekatere razčlenitve, ki jih investicijski skladi ne poročajo, ker se ne štejejo kot „minimalne zahteve“ iz Uredbe ECB/2007/8, Priloga I, del 3, tabela 3. |
2. |
Za popravke tokov velja enak sistem dvostavnega knjigovodstva kot za stanja. V vseh primerih imajo popravki protipostavko, ki bo v večini primerov verjetno „izdane delnice/enote investicijskih skladov“ ali „preostale obveznosti“, odvisno od poslov ali lokalnih računovodskih pravil. |
3. |
Za transakcijske vrednosti vlog/posojil in vrednostnih papirjev je načeloma podana naslednja usmeritev. Transakcijska vrednost vlog/posojil in vrednostnih papirjev izključuje provizije itd. Transakcijska vrednost vlog/posojil izključuje obračunane aktivne/pasivne obresti, ki še niso bile prejete ali plačane. Namesto tega se obračunane obresti na posojila/vloge beležijo pod „preostala sredstva“ oziroma „preostale obveznosti“. Obračunane obresti na vrednostne papirje v posesti in izdane vrednostne papirje so vključene v podatke o stanjih vrednostnih papirjev in v transakcijsko vrednost. |
Oddelek 2: Prevrednotovalni popravki
1. |
Uredba ECB/2007/8 omogoča fleksibilnost glede vrste podatkov, ki so potrebni za izračun prevrednotovalnih popravkov za sredstva in obveznosti, in glede oblike, v kateri se ti podatki zbirajo in pripravljajo. Odločitev o metodi je prepuščena NCB. |
2. |
V primeru, da investicijski skladi uporabijo združen pristop v skladu s Prilogo I k Uredbi ECB/2007/8, sta za izpeljavo prevrednotovalnih popravkov za vrednostne papirje na voljo naslednji dve možnosti:
|
3. |
Za sredstva in obveznosti razen vrednostnih papirjev ali za vrednostne papirje v primeru, da investicijski skladi uporabljajo agregiran pristop, sta za izpeljavo prevrednotovalnih popravkov na voljo naslednji dve možnosti:
|
(1) Evropski sistem računov 1995, vsebovan v Prilogi A k Uredbi Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti.
(2) To je v skladu z ESR 95 in drugimi mednarodnimi statističnimi standardi.
(3) Kljub temu ta smernica v primeru statistike investicijskih skladov zahteva podatke o prodajah in odkupih delnic/enot investicijskih skladov, kolikor so podatki na voljo pri NCB, vključno na podlagi najboljše ocene (člen 18(1)(d)).
(4) Opredelitev in razvrstitev „drugih sprememb“ je večinoma v skladu z ESR 95. „Prerazvrstitve in drugi popravki“ so v veliki meri enaki „drugim spremembam obsega“ (K.3-K.10 in K.12), pri čemer se lahko „prevrednotenja“ prenesejo na „nominalne dobičke/izgube“ (K.11). Pri statistiki BSI se pomembno odstopanje nanaša na vključitev „odpisov posojil“ v „prevrednotenja“, pri čemer se v ESR 95 štejejo kot „spremembe obsega“ (odstavek 5.09). Dejansko shema poročanja za izpeljavo tokov dopušča, da se podatki pripravijo v skladu z ESR 95, ker so „odpisi/delni odpisi“ posojil edini vnos v stolpcu „prevrednotovalni popravki“ za postavko „posojila“. Vključitev „odpisov posojil“ v „prevrednotenja“ odstopa tudi od pravil o stanju mednarodnih naložb. Pri stanju mednarodnih naložb se ti obravnavajo kot „drugi popravki“ in ne kot „cenovne in tečajne spremembe“. Pri statistiki investicijskih skladov se „odpisi/delni odpisi“ posojil ne zahtevajo.
(5) Popravke, ki se nanašajo na bilanco stanja ECB, poroča Direktorat ECB za notranje finance.
(6) To merilo se uporablja v mejnih primerih, na primer, ustanovitev nove banke, ki prevzame operacije, ki jih je prej opravljalo predstavništvo v imenu nerezidenčne banke, povzroči transakcijski tok, ki ni odstranjen iz statističnega toka.
(7) Glej izjavo za javnost ECB z dne 7. julija 1998.
(8) Kljub temu se odpisi, povezani s transakcijami, ne poročajo vedno, kar pomeni odstopanje od tega načela, ki ga omogoča Uredba ECB/2001/13.
(9) Opredelitev in vrednotenje finančnih transakcij za namene priprave statistike tokov za statistiko BSI se v nekaterih pogledih razlikujeta od tistih, ki jih za izračun finančnih računov (tokov) določa ESR 95. ESR 95 določa, da so finančne transakcije, ki izhajajo iz časovnih razlik med obračunanimi ali razdelitvenimi transakcijami ali finančnimi transakcijami na sekundarnem trgu in ustreznim plačilom, razvrščene kot „F.79 Druge terjatve/obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov“ (odstavka 5.128 in 5.129). Nasprotno pa ESR 95 tudi določa, naj bi bila „nasprotna finančna transakcija obračunanim obrestim na finančna sredstva […] po možnosti prikazana kot reinvestiraja v isto finančno sredstvo“. Vendar pa mora beleženje obresti upoštevati nacionalno prakso. Če se obračunane obresti ne beležijo kot reinvestirane v finančno sredstvo, se zabeležijo kot „druge terjatve/obveznosti“ (odstavek 5.130). V plačilni bilanci se obračunane obresti štejejo kot zvišanje vrednosti finančnega instrumenta. Posledično prihaja do odstopanja, ko so obračunane obresti vključene v „preostala sredstva“ ali „preostale obveznosti“. Obravnava obračunanih obresti na tržne instrumente v kontekstu statistike bilance stanja MFI (stanja in tokovi) je lahko predmet nadaljnje preučitve.
(10) V primeru SDT protipostavka prevrednotenja na strani sredstev ni „delnice/enote skladov denarnega trga“, temveč „preostale obveznosti“.
(11) UL L 356, 30.12.1998, str. 7. Uredba, kakor je bila razveljavljena z Uredbo ECB/2001/13.
(12) V skladu z Uredbo ECB/2007/8 NCB zbirajo od investicijskih skladov bodisi podatke o prevrednotenjih zaradi cenovnih in tečajnih sprememb bodisi alternativno samo podatke o prevrednotenjih zaradi cenovnih sprememb in potrebne podatke, ki zajemajo najmanj razčlenitev po valutah na britanski funt, ameriški dolar, japonski jen in švicarski frank, z namenom izpeljave prevrednotenj zaradi tečajnih sprememb.
Dodatek I
VPLIV ZDRUŽITEV, PREVZEMOV IN DELITEV NA PRIPRAVO TOKOV
1. Združitev dveh ali več poročevalskih institucij v novo poročevalsko institucijo (dve ali več MFI v novo MFI ali dva ali več investicijskih skladov v nov investicijski sklad)
Pri združitvi lahko nastaneta dve različni vrsti netransakcij. Prvič, in verjetno najpomembneje, nastane lahko sprememba v vrednosti sredstev in obveznosti. Tako prevrednotenje/razvrednotenje ni transakcija, zato se vključeni znesek zabeleži med „prevrednotovalne popravke“. Poleg tega se vsa neporavnana sredstva med dvema združenima družbama izločijo. V skladu z odstavkom 6.30 ESR 95 ta izločitev ni finančna transakcija, zato se popravek, s katerim se odstrani njen vpliv iz statistike tokov, vključi med „prerazvrstitve in druge popravke“ z negativnim predznakom (1). Kadar so metode vrednotenja sredstev in obveznosti različne, je vključeno tudi prevrednotenje/razvrednotenje izravnanih postavk. Viri informacij za določitev teh popravkov so končna sredstva in obveznosti, zabeležena za dve združeni instituciji, ter prva sredstva in obveznosti, zabeležena za novo institucijo. V idealnem primeru se od združenih institucij zahtevajo informacije o njihovih sredstvih in obveznostih tako na ločeni kot na združeni osnovi ter v času združitve. Tako razlika med sredstvi in obveznostmi na ločeni osnovi ter sredstvi in obveznostmi na združeni osnovi predstavlja samo netransakcijske tokove. Vendar pa Evropska centralna banka izračuna stopnje rasti na implicitni predpostavki, da se prerazvrstitveni popravki izvedejo na koncu vsakega obdobja poročanja. Zato je pravilno, da popravki temeljijo na sredstvih in obveznostih, ki jih ločene institucije zadnjič poročajo nacionalni centralni banki, ter na sredstvih in obveznostih, ki jih združena institucija prvič poroča v naslednjem obdobju poročanja. V tem primeru se vpliv združitve in transakcij, ki so nastale v obdobju poročanja med tema dvema opazovanjema, poroča skupaj kot popravek.
2. Prevzem ene poročevalske institucije s strani druge poročevalske institucije (ene MFI s strani druge MFI ali enega investicijskega sklada s strani drugega investicijskega sklada)
Ta operacija je zelo podobna združitvi in pri tem lahko nastaneta obe, zgoraj navedeni vrsti netransakcij. Vendar pa obstaja ena razlika. Namesto sredstev in obveznosti iz treh različnih institucij v tem primeru prevzemna institucija beleži dva sklopa sredstev in obveznosti, prevzeta institucija pa beleži en sklop sredstev in obveznosti. Vendar je postopek ugotavljanja vpliva prevzema enak kot pri združitvi. Ponovno, v idealnem primeru se od prevzemne in prevzete institucije zahtevajo informacije o sredstvih in obveznostih pred prevzemom, po prevzemu in v času prevzema. Vendar pa rešitev, ki je povsem skladna z izračunom stopenj rasti, obsega popravek na podlagi sredstev in obveznostih, ki jih zadnjič poročajo ločene institucije, ter prvih sredstev in obveznostih prevzemne institucije po prevzemu.
3. Delitev ene poročevalske institucije v dve različni poročevalski instituciji (ene MFI v dve MFI ali enega investicijskega sklada v dva investicijska sklada)
Ta operacija je nasprotna združitvi. Vendar ima vsaka sprememba v vrednotenju sredstev/obveznosti enak vpliv kot pri združitvi. Tudi tukaj lahko pozicije nasproti drugim institucijam vključujejo zneske med dvema institucijama, ki niso posledica transakcij. Ti zneski se vključijo kot popravek med „prerazvrstitve in druge popravke“, s pozitivnim predznakom. Informacije, ki so na voljo v tem kontekstu, so drugačne. Če nastaneta dve novi instituciji, obstaja en sklop sredstev in obveznosti iz predhodne institucije ter dva sklopa sredstev in obveznosti iz novih institucij. Predvideni postopki, opisani zgoraj, se lahko v tem primeru uporabijo na način, da se namesto časa združitve upošteva čas delitve ter da se uporabijo informacije, ki so relevantne za primer delitve.
4. Združitve, prevzemi in delitve, kadar ena od institucij ne spada v poročevalski sektor
V vseh treh primerih, kadar ena institucija ne spada v poročevalski sektor, nastane tudi sprememba v poročevalski populaciji (2). V tem primeru je težko razlikovati med popravki, ki izhajajo iz prestrukturiranja, ter drugimi popravki in transakcijami.
Načeloma se podatki pridobivajo od vseh udeleženih institucij, čeprav podatki o sredstvih in obveznostih institucije, ki ne spada v poročevalski sektor, morda niso na voljo. V nasprotnem primeru se izvede ocena transakcij institucije, ki je spadala v poročevalski sektor pred to operacijo in spada v ta sektor tudi po njej (morda na podlagi trenda, vidnega iz podatkov, ki so na voljo za pretekla obdobja poročanja). Ostanek razlike med dvema sklopoma sredstev in obveznosti se vključi med „prerazvrstitve in druge popravke“.
5. Vpliv združitev, prevzemov in delitev na denarne/kreditne agregate v kontekstu statistike BSI
Verjetnost, da bodo te spremembe vplivale na denarne/kreditne agregate, je majhna, vendar ni zanemarljiva. Glavni razlogi za morebitni vpliv so:
— |
spremembe v poročevalski populaciji: teh ne povzroči sama združitev/prevzem/delitev, temveč izključno sprememba v sektorju institucije, |
— |
prevrednotenje: prevrednotenje je lahko povezano z združitvijo/prevzemom in vpliva na skoraj vse postavke. Pričakuje se, da bo to bolj vplivalo na stran sredstev bilance stanja, |
— |
izravnava pozicij med dvema institucijama: ta sprememba lahko spremeni denarne/kreditne agregate samo, če sta metodi vrednotenja sredstev in obveznosti različni. V takem primeru ima vpliv na denarne/kreditne agregate samo sprememba v vrednosti, medtem ko se za „spremembo v strukturi“, tj. izravnavo, ne pričakuje, da bi imela kakšen koli vpliv na te agregate. |
(1) V ESR 95 se združitve štejejo kot sprememba v strukturi, glej „spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi“ (K.12.1).
(2) Sprememba v poročevalski populaciji ne pomeni nujno spremembe v številu poročevalskih institucij. Razliko predstavlja posel, o katerem se prej ni poročalo, zdaj pa se.
Dodatek II
OBRAVNAVA PREVZEMA DOLGA
1. Opredelitev prevzema dolga
1. |
Prevzem dolga je operacija, ki običajno vključuje sektor centralne države, ki nadomešča javne družbe (del drugih rezidenčnih sektorjev) kot dolžnik v zvezi s posojili, ki so jih prvotno odobrile banke (sektor monetarnih finančnih institucij (MFI)). Ta finančna operacija se lahko izvede tudi med drugimi institucionalnimi sektorji in se lahko nanaša na vrednostne papirje namesto na posojila. V tem primeru bi bila obravnava podobna. |
2. |
Ker ima prevzem dolga vpliv na bilanco stanja MFI, je pomembno zagotoviti pravilno obravnavo finančnih vidikov operacije znotraj denarne in bančne statistike. Ta dodatek določa zahtevano statistično obravnavo prevzema dolga. |
2. Statistična obravnava
1. |
Prevzem dolga, ki vključuje tristransko razmerje med centralno državo, drugimi rezidenčnimi sektorji in sektorjem MFI, se zabeleži, kot sledi (1). Prevzem dolga s strani centralne države se obravnava kot kapitalski transfer s centralne države (tj. subjekt, ki prevzame dolg) na druge rezidenčne sektorje (tj. dolžniki). Finančna protipostavka prejema kapitala s strani drugih rezidenčnih sektorjev je zmanjšanje v posojilih MFI drugim rezidenčnim sektorjem, tj. poplačilo prvotnega dolga drugih rezidenčnih sektorjev sektorju MFI, pri čemer je finančna protipostavka kapitalskega plačila s strani centralne države zabeležena kot povečanje v posojilih MFI centralni državi. |
2. |
Zato sta v statistiki tokov, pripravljeni za bilanco stanja MFI, prikazani dve ločeni finančni transakciji: (i) poplačilo dolga drugih rezidenčnih sektorjev sektorju MFI in; (ii) istočasno odobritev posojila centralni državi s strani sektorja MFI. Odsotnost kakršnih koli gibanj gotovine med zadevnimi strankami ne spremeni niti ekonomskega pomena operacije niti njene statistične obravnave. |
3. |
Znotraj bilance stanja MFI in z njo povezane statistike, pripravljene v skladu z Uredbo ECB/2001/13, se prevzem dolga obravnava, kot sledi:
|
3. Primer s knjiženji
1. |
Prvi del tega primera predstavlja knjiženja med celotnim postopkom, ki je povezan s prevzemom dolga, v obliki T-diagramov. Drugi del, v naslednjem oddelku, primerja prevzem dolga z drugimi plačili, ki jih centralna država izvrši drugim rezidenčnim sektorjem, in kako se ta odrazijo v računovodskem smislu. |
2. |
Osnova za to operacijo je posojilo, ki ga je MFI prvotno odobrila družbi v javni lasti v drugih rezidenčnih sektorjih. Za posojilo običajno jamči centralna država. Kadar je posojilo odobreno, se izvedejo naslednja knjiženja (2):
|
3. |
Pozneje je družba nezmožna poplačati posojilo, tako da centralna država prevzame dolg. Od tega trenutka dolžnik niso več drugi rezidenčni sektorji; namesto teh postane dolžnik centralna država. Knjiženja so naslednja (3):
|
4. |
V bilanci stanja MFI zato v bistvu nastane sprememba v sektorju nasprotne stranke za posojilo. Ta sprememba je dejanska, ker upošteva pravila v zvezi z dejanskim prenosom med centralno državo in drugimi rezidenčnimi sektorji. Knjiženje na kapitalskem računu se izvede zaradi kapitalskega transferja. |
5. |
V zgornjem primeru gotovina ni vključena, vendar če bi bila, bi bilo končno stanje enako. V primeru, da bi centralna država financirala prevzem dolga z zmanjšanjem vlog in ne s povečanjem posojil, bi nastalo tristransko gibanje brez končnega neto izida, kakor je prikazano spodaj. V prvem koraku si centralna država izposodi denar od MFI:
V drugem koraku centralna država izvede gotovinski prenos na druge rezidenčne sektorje:
V tretjem koraku drugi rezidenčni sektorji uporabijo gotovino, ki so jo prejeli od centralne države, za financiranje poplačila dolga MFI:
Kakor je prikazano zgoraj, se gotovina prikaže dvakrat z različnima predznakoma v vsaki bilanci stanja. Zato je neto učinek enak nič. |
4. Druga plačila s strani sektorja centralne države
1. |
Za namene primerjave z operacijami prevzema dolga so spodaj predstavljena knjiženja, ki ustrezajo drugim prenosom s strani centralne države. Prenos s centralne države na druge rezidenčne sektorje se običajno izvede v obliki gotovinskega plačila/vloge. Centralna država ima vloge pri bankah ali pri centralni banki in te vloge se uporabljajo za plačila izdatkov. Zato so knjiženja, kadar centralna država izvede plačilo, ki je posledica prenosa na druge rezidenčne sektorje, naslednja:
|
2. |
Značilnosti tega prenosa so enake značilnostim v primeru prevzema dolga, knjiženja pa se razlikujejo samo, kolikor se pri operaciji uporabijo drugačni finančni instrumenti. Za denarno analizo je razlika v tem, da prevzem dolga s strani centralne države vpliva na kreditne agregate (posojila drugim rezidenčnim sektorjem se zmanjšajo, medtem ko se posojila centralni državi povečajo), medtem ko enak kapitalski transfer, plačan v gotovini, vpliva na denarne agregate (vloge v posesti centralne države, ki spada v denarno nevtralen sektor, se zmanjšajo, medtem ko se vloge v posesti drugih domačih sektorjev, ki spadajo v sektor imetnikov denarja, povečajo). Vendar v obeh primerih obstaja finančna transakcija, zato popravek ni potreben. |
(1) ESR 95 obravnava prevzem dolga kot kapitalski transfer, tj. „[n]asprotna transakcija prevzema dolga […] se uvršča med kapitalske transferje“ (odstavek 5.16), finančna protipostavka kapitalskega transferja pa je po opredelitvi transakcija. Medtem ko sta tukaj opisana razlaga ESR 95 in predlagana obravnava prevzema dolga znotraj statistike bilance stanja MFI popolnoma skladna z obravnavo prevzema dolga v finančnih računih euroobmočja, je treba opozoriti na obstoj nekaterih izjem od pravila, da se prevzem dolga obravnava kot kapitalski transfer (naveden v ESR 95, odstavki 5.16, 6.29 in 6.30). Vendar se te izjeme uporabljajo samo, kadar prevzem dolga vključuje prevzem javne družbe s strani centralne države, tj. vključitev družbe v centralno državo. V tem primeru se operacija ne obravnava kot finančna transakcija, temveč kot sektorska prerazvrstitev, tj. iz drugih rezidenčnih sektorjev v centralno državo. Z namenom odstranitve vpliva te sektorske prerazvrstitve iz tokov, morajo NCB za to prerazvrstitev poslati popravek.
(2) Dogovori o označevanju predznaka so naslednji: + pomeni povečanje, – pomeni zmanjšanje, – pomeni, da v tej postavki ni spremembe.
(3) Terminologija, uporabljena v računih, je enaka terminologiji v bilanci stanja MFI. Zato „kapital“ v primeru drugih rezidenčnih sektorjev pomeni „izkaz poslovnega izida“, v primeru centralne države pa „neto posojanje ali izposojanje“.
Dodatek III
OBRAVNAVA LISTINJENJA IN PRENOSOV POSOJIL V KONTEKSTU IZPELJAVE STATISTIKE TOKOV BSI
1. Listinjenje in prenos posojila
1. |
„Listinjenje“ je postopek, pri katerem je mogoče pridobiti finančna sredstva od zunanjih vlagateljev tako, da se jim omogoči investiranje v dele posebnih finančnih sredstev. Vključuje bodisi prodajo posojil s strani MFI tretjim osebam, ki ta posojila uporabijo za zavarovanje izdaje vrednostnih papirjev, bodisi pridobitev tržnih vrednostnih papirjev kot nadomestilo za posojila. Ta operacija vključuje bodisi prodajo posojil s strani MFI posredniku in naknadno ali istočasno izdajo vrednostnih papirjev, zavarovano s posojili, s strani tega posrednika bodisi pridobitev vrednostnih papirjev, ki jih izda dolžnik kot nadomestilo za posojilo, brez udeležbe posrednika. Obe vrsti operacij privedeta so enakega rezultata v bilanci stanja MFI. Prva je mnogo bolj pogosta. Vendar pa je druga pojasnjena najprej, ker je manj kompleksna. |
2. |
„Prenos posojila“ je operacija, podobna listinjenju, v kateri MFI proda posojila vlagateljem v postopku, ki ne vključuje izdaje vrednostnih papirjev. Ekonomski namen te operacije in njena statistična obravnava pa sta v nekaterih pogledih podobna listinjenju. |
2. Listinjenje brez posrednika in prenos posojil
(a) |
Opis Ta operacija se izvede, ko je „nov vrednostni papir […] izdan [s strani prvotnega dolžnika] kot zamenjava za izvirno sredstvo, ki je dejansko likvidirano“ (ESR 95, odstavek 5.63), ta nov vrednostni papir pa se istočasno proda tretjim vlagateljem. |
(b) |
Ekonomski smisel Ta operacija vključuje poplačilo prvotnega posojila upniški MFI s strani dolžnika. To poplačilo se financira z izdajo vrednostnih papirjev dolžnika. Vrednostni papirji, ki jih izda dolžnik, so lahko teoretično kratek čas v posesti upniške MFI, vendar se običajno prodajo neposredno vlagateljem. Obstajajo nekateri dvomi o večji razširjenosti te vrste operacije, ker v praksi vrednostne papirje izdajajo samo velike družbe in javni organi. Če operacija ne vključuje pretvorbe posojila v vrednostne papirje, tj. če instrument, prodan vlagateljem, ostane netržen, potem se šteje, da je prišlo do prenosa posojila. Kljub temu se prenos posojila običajno izvede z razdrobitvijo prvotnega posojila na manjše enote, ki jih upniška MFI proda tretjim osebam, skupaj z vsemi koristmi/tveganji. |
(c) |
Statistična obravnava Z vidika upniške MFI listinjenje običajno vključuje prodajo posojil za gotovino, tj. MFI prejme od dolžnika gotovino za poplačilo posojila. To se obravnava kot zmanjšanje v postavki „posojila ne-MFI“ in kot povečanje v postavki „gotovina/vloge“. Dolžnik financira poplačilo tega dolga iz prihodkov, ki izhajajo iz izdaje vrednostnih papirjev (1). MFI lahko od dolžnika namesto gotovine prejme izdane vrednostne papirje. V tem primeru MFI obravnava protipostavko zmanjšanja v „posojilih“ kot povečanje v postavki „vrednostni papirji razen delnic“. MFI bi nato običajno prodala nove vrednostne papirje tretjim vlagateljem. V obeh primerih lahko MFI odstrani posojilo/vrednostne papirje iz svoje bilance stanja, če se „tveganja in koristi“ iz naslova lastništva v celoti prenesejo na tretje osebe. V primeru prenosa posojila se sprememba v bilanci stanja izvede po zaključku prodaje tretjim osebam. Za statistične namene je treba prodajo posojila s strani upniške MFI obravnavati kot finančno transakcijo. V primerih, ko so posojila olistinjena, upniška MFI kot poplačilo posojila sprejme bodisi gotovino bodisi začasno nove vrednostne papirje, ki jih izda dolžnik. V primerih, ko posojila niso olistinjena (npr. prenos posojila), MFI od dolžnika običajno prejme gotovino, ki se financira s prodajo posojila tretjim vlagateljem. Te operacije se obravnavajo kot finančne transakcije. Ker so te operacije transakcije, tj. dejanski tokovi, se popravek ne poroča. Ta obravnava je skladna z odstavkom 5.62(k) ESR 95, ki določa, da pretvorba posojil v vrednostne papirje „vključuje dve finančni transakciji: likvidacijo posojila in nastanek novega vrednostnega papirja“. |
(d) |
Ponazoritev Listinjenje/prenos posojila je v bistvu prodaja posojila tretji osebi. To se v bilanci stanja MFI prikaže kot prodaja posojila s knjiženjem v protipostavki gotovina ali vloge.
|
3. Listinjenje prek finančnega posrednika
(a) |
Opis Listinjenje se izvede, ko se „izvirno sredstvo [posojilo] prenese [s strani upnika] na drugo institucionalno enoto, novi vrednostni papirji pa nadomestijo izvirno sredstvo [posojilo] v bilanci stanja prve institucionalne enote“ (ESR 95, odstavek 5.63), ti novi vrednostni papirji pa se istočasno ali naknadno prodajo tretjim vlagateljem. V praksi je lahko ta operacija strukturirana na način, da se vrednostni papirji, ki jih izda finančni posrednik, prodajo neposredno tretjim osebam. |
(b) |
Ekonomski smisel Namen je, da upniška MFI sprosti vire s prenosom sredstev na tretje osebe. V tem primeru se prvotno sredstvo, tj. posojilo, proda posebnemu finančnemu posredniku. Ta finančni posrednik, imenovan „družba, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev“ (DPFT) (ESR 95, odstavek 2.55), je običajno ustanovljen z izključnim namenom biti imetnik olistinjenih sredstev. MFI proda sredstvo, ki ga je treba olistiniti, DPFT v zameno bodisi za gotovino bodisi za vrednostne papirje, ki jih izda DPFT. |
(c) |
Statistična obravnava Z vidika upniške MFI operacija vključuje zamenjavo sredstev kot v zgornjem primeru. MFI prejme novo sredstvo, gotovino ali vrednostne papirje v zameno za prodajo posojila. V bilanci stanja MFI se zato ta zamenjava prikaže kot zmanjšanje v postavki „posojila“ in kot povečanje v postavki „gotovina/vloge“ ali v postavki „vrednostni papirji“. Ta obravnava se uporablja samo, kadar upniška MFI prenese vsa tveganja in koristi iz naslova lastništva prvotnega posojila na DPFT. Kadar tveganja in koristi iz naslova lastništva ostanejo pri MFI, se mora to obravnavati kot listinjenje v bilanci stanja (glej ponazoritev spodaj). Za statistične namene se prodaja posojil s strani upniške MFI obravnava kot finančna transakcija, tj. kot dejanski tok, in brez poročanja popravka. |
(d) |
Ponazoritev Običajno se ta vrsta listinjenja izvede kot „tristranska“ operacija. MFI ima v lasti posojilo in ga proda DPFT, ki financira nakup prek izdaje vrednostnih papirjev, zavarovanih s posojilom. V bilancah stanja se to prikaže, kot sledi:
V primeru, da MFI namesto gotovine prejme vrednostne papirje, ki jih izda DPFT, se operacija razdeli na naslednja dva koraka: Korak 1: posojilo se proda DPFT v zameno za vrednostne papirje, ki jih izda DPFT:
Korak 2: pozneje MFI proda vrednostne papirje:
|
4. Kolateralizirani vrednostni papirji
(a) |
Opis Izdaja kolateraliziranih vrednostnih papirjev je povezana z listinjenjem. Ta operacija obsega izdajo vrednostnih papirjev s strani upniške MFI, ki so v njenih poslovnih knjigah zavarovani s posojili. Kolateralizirane izdaje se v ESR 95 ne štejejo kot listinjenje (2). |
(b) |
Ekonomski smisel Namen te vrste operacije je, da upniška MFI pridobi sredstva od zunanjih vlagateljev tako, da vlagateljem omogoči posredno investiranje v dele posebnih sredstev prek nakupa vrednostnih papirjev, izdanih v imenu in za račun upniške MFI, vendar zavarovanih s temi posojili. Ta vrsta operacije ne vključuje nobene spremembe v razmerju med prvotnim upnikom in dolžnikom. Končno je lahko upniška MFI razrešena vseh pravic in obveznosti do drugih dveh strank. V tem primeru se mora operacija obravnavati kot listinjenje. |
(c) |
Statistična obravnava Načeloma se ta operacija ne razlikuje od izdaje dolžniških vrednostnih papirjev z dodatno zabilančno garancijo, tj. operacija se za statistične namene obravnava enako ne glede na vključenost zavarovanja. Posledično se izdaja vrednostnih papirjev šteje kot transakcija. Popravek se ne poroča. Če je upniška MFI naknadno razrešena vseh obveznosti do končnega vlagatelja, to pomeni poplačilo dolga s posojilom, zabeleženim na strani sredstev. Tudi to je finančna transakcija. Če povzamemo, izdaja in prodaja kolateraliziranih vrednostnih papirjev sta transakciji, zato se popravek ne poroča. |
(d) |
Ponazoritev Statistična obravnava se prikaže v bilanci stanja, korak za korakom, kot sledi:
MFI izda kolateralizirane vrednostne papirje. Načeloma je operacija s tem končana. Končno je lahko MFI razrešena kakršne koli obveznosti do upnika, tj. vlagatelja v vrednostne papirje, s poplačilom svojih obveznosti s posojilom, zabeleženim na strani sredstev. V tem primeru operacija postane listinjenje:
|
5. Odpisi in listinjenje
1. |
Odpis je lahko povezan z listinjenjem. Tak primer nastopi, ko se listinijo slaba posojila. Če so za slabo posojilo oblikovane rezervacije in so te vključene na strani obveznosti ali če za slaba posojila rezervacije niso oblikovane, MFI v času listinjenja posojil prejme v postavki „dolžniški vrednostni papirji“ ali v gotovini manj, kakor znaša bruto znesek olistinjenih posojil. Razlika med računovodsko vrednostjo posojila in njegovo tržno vrednostjo, ko se zamenja za vrednostne papirje, predstavlja izgubo za MFI. Operacija je naslednja: MFI proda DPFT slabo posojilo v zameno za dolžniške vrednostne papirje, ki jih izda DPFT, po 50 % njegove vrednosti. Za posojilo so bile prej oblikovane rezervacije, vendar je bilo posojilo zabeleženo na bruto osnovi, tj. rezervacije so bile zabeležene na strani obveznosti v postavki „kapital in rezerve“. |
2. |
Dejansko se odpis izvede v trenutku olistinjenja posojila. Zato se za pravilni izračun toka poroča popravek, ki ustreza znesku odpisa (50 %). Kadar se odpis izvede istočasno kot listinjenje, se za ta odpis poroča popravek, če je na voljo (glej tudi Navodila k Uredbi ECB/2001/13). |
(1) Instrumenti, ki jih izda dolžnik, se razvrstijo kot vrednostni papirji samo, če izpolnjujejo potrebne pogoje glede prenosljivosti in tržnosti. V skladu z Uredbo ECB/2001/13 postavka „vrednostni papirji, razen delnic“ vključuje „tržna posojila […], ki so prestrukturirana v veliko število enakih dokumentov in s katerimi se trguje na sekundarnih trgih“.
(2) Čeprav se pojem „listinjenje“ v poslovni praksi nanaša na kolateralizirane operacije, se na področju denarne in bančne statistike ta pojem nanaša samo na opredelitev listinjenja po ESR 95.
PRILOGA VI
SEZNAM MFI ZA STATISTIČNE NAMENE
DEL 1
Spremenljivke za potrebe seznama MFI za statistične namene
Ime spremenljivke |
Opis spremenljivke |
Status |
object_request |
Ta označuje vrsto poslane posodobitve za monetarno finančno institucijo (MFI) in lahko zavzame eno od sedmih vnaprej opredeljenih vrednosti: „mfi_req_new“: označuje dano informacijo o novi MFI, „mfi_req_mod“: označuje dano informacijo o spremembah obstoječe MFI, „mfi_req_del“: označuje dano informacijo o obstoječi MFI, ki jo je treba izbrisati, „mfi_req_merger“: označuje dano informacijo o instituciji, ki je udeležena pri združitvi (1), „mfi_req_realloc“: označuje zahtevo po ponovni dodelitvi izbrisane mfi_id novi MFI, „mfi_req_mod_id_realloc“: označuje zahtevo po spremembi mfi_id obstoječe MFI v tisto od izbrisane MFI, „mfi_req_mod_id“: označuje zahtevo po spremembi „mfi_id“. |
Obvezna |
mfi_id |
To je primarni ključ za podatkovni niz MFI. Označuje enoznačno identifikacijsko kodo MFI in je sestavljena iz dveh delov: „host“ in „id“. Vrednosti obeh delov skupaj morata zagotavljati, da je „mfi_id“ enoznačna za navedeno MFI. |
Obvezna |
host |
Ta spremenljivka označuje državo registracije MFI in je podana kot dvomestna ISO koda države. |
Obvezna, kadar je del identifikacijske kode |
id |
Ta označuje identifikacijsko kodo MFI (brez „host“ dvomestne ISO kode države kot predpone). |
Obvezna, kadar je del identifikacijske kode |
name |
Ta označuje polno registrirano ime MFI, vključno s pravno obliko družbe (tj. „Plc“, „Ltd“, „SpA“ itd.). |
Obvezna |
address |
Ta označuje podrobnosti o lokaciji MFI in je sestavljena iz štirih delov: „postal_address“, „postal_box“, „postal_code“ in „city“. |
Obvezna za zahtevi „new“ in „mod“ |
postal_address |
Ta označuje ime ulice in hišno številko. |
Obvezna za zahtevi „new“ in „mod“ |
postal_box |
Ta označuje številko poštnega predala, pri čemer se uporablja nacionalni sistem označevanja poštnih predalov. |
Obvezna za zahtevi „new“ in „mod“ |
postal_code |
Ta označuje poštno številko, pri čemer se uporablja nacionalni sistem označevanja poštnih številk. |
Obvezna za zahtevi „new“ in „mod“ |
city |
Ta označuje kraj lokacije. |
Obvezna za zahtevi „new“ in „mod“ |
category |
Ta označuje vrsto MFI in lahko zavzame eno od štirih vnaprej opredeljenih vrednosti: „central bank“, „credit institution“, „money market fund“ ali „other institution“. |
Obvezna za zahtevi „new“ in „mod“ |
report |
Ta označuje, ali MFI poroča mesečne statistične podatke plačilne bilance, in lahko zavzame eno od dveh vnaprej opredeljenih vrednosti, ki se med seboj izključujeta: (i) „true“, kadar za MFI veljajo vse zahteve za poročanje; ali (ii) „false“, kadar za MFI ne veljajo vse zahteve za poročanje. |
Obvezna za zahtevi „new“ in „mod“ |
order_r |
Ta označuje želeni vrstni red na seznamu MFI, če se ne uporablja abecedni vrstni red v angleščini. Vsaki MFI se mora dodeliti številčna vrednost v padajočem vrstnem redu. |
Neobvezna |
head_of_branch |
Ta označuje, da je MFI tuja podružnica. Ta lahko zavzame eno od treh vrednosti: „non_eu_head“, „eu_non_mfi_head“ in „eu_mfi_head“. |
Obvezna za tuje podružnice |
non_eu_head |
Ta označuje, da sedež ni rezident EU, in je sestavljena iz dveh delov: „host“ in „name“. |
Obvezna za tuje podružnice |
eu_non_mfi_head |
Ta označuje, da je sedež rezident EU, vendar ni MFI. Ta je sestavljena iz dveh delov: „non_mfi_id“ (država registracije in identifikacijska koda) in „name“ (ime sedeža). Identifikacijska koda ne-MFI je lahko bodisi „OFI“ (druga finančna institucija) ali dvomestna ISO koda države, ki ji sledi pripona, ki se nanaša na ustrezno sektorsko razvrstitev po ESR 95. |
Obvezna za tuje podružnice |
eu_mfi_head |
Ta označuje, da je sedež rezident EU in MFI. Vrednost za to spremenljivko je sestavljena iz „mfi_id“. |
Obvezna ta tuje podružnice |
mfi_req_merger |
Ta označuje, da se pošilja informacija o združitvi. |
Obvezna za združitve [domače in čezmejne] |
submerger |
Ta se uporablja za poročanje institucij, ki si delijo isti „date“ (datum) pravnega učinkovanja združitve, in je sestavljena iz štirih delov: „date“, „comment“, „involved_mfi“ in „involved_non_mfi“. |
Obvezna za združitve |
involved_mfi |
Ta označuje, da je MFI udeležena pri čezmejni združitvi. Vrednost za to spremenljivko je sestavljena iz „mfi_ref“. |
Obvezna za čezmejne združitve |
involved_non_mfi |
Ta označuje, da je ne-MFI udeležena pri združitvi. Vrednost za to spremenljivko je sestavljena iz „non_mfi_obj“. |
Obvezna za združitve |
mfi_ref |
Ta označuje podrobnosti o MFI, udeleženi pri čezmejni združitvi, in je sestavljena iz dveh delov: „mfi_id“ in „name“. |
Obvezna za čezmejne združitve |
non_mfi_obj |
Ta označuje podrobnosti o ne-MFI, udeleženi pri čezmejni združitvi, in je sestavljena iz dveh delov: „non_mfi_id“ in „name“. |
Obvezna za združitve |
non_mfi_id |
Ta označuje podrobnosti o ne-MFI, udeleženi pri združitvi z MFI, in je sestavljena iz dveh delov: „host“ in „id“. |
Obvezna za združitve |
ecb_id |
To je enoznačna koda, ki jo določi ECB in se dodeli vsaki MFI. NCB se pošlje prek sistema za izmenjavo podatkov RIAD z vsemi standardnimi objavami. NCB jo lahko bodisi sprejmejo bodisi izbrišejo. |
Se ne uporablja za posodobitve NCB. Samo za objave. |
head_ecb_id |
To je enoznačna koda, ki jo določi ECB in se dodeli sedežem tujih podružnic MFI, ki se nahajajo v EU. NCB se pošlje prek sistema za izmenjavo podatkov RIAD z vsemi standardnimi objavami. NCB jo lahko bodisi sprejmejo bodisi izbrišejo. |
Se ne uporablja za posodobitve NCB. Samo za objave. |
DEL 2
Preverjanja
1. Splošna preverjanja
Preverilo se bo, da:
— |
so vse obvezne spremenljivke izpolnjene; |
— |
je vrednost spremenljivke „object_request“ ena izmed sedmih vnaprej opredeljenih vrednosti, določenih v delu 1 te priloge („mfi_req_new“, „mfi_req_mod“, „mfi_req_del“, „mfi_req_merger“, „mfi_req_realloc“, „mfi_req_mod_id_realloc“ in „mfi_req_mod_id“), odvisno od vrste posredovane informacije; in |
— |
NCB pri poročanju posodobitev ECB uporabljajo latinico. |
2. Preverjanja identifikacijske kode
Preverilo se bo, da:
— |
je spremenljivka „mfi_id“ sestavljena iz dveh ločenih delov, tj. spremenljivke „host“ in spremenljivke „id“, in da vrednosti obeh delov skupaj zagotavljata, da je „mfi_id“ enoznačna za navedeno MFI; |
— |
je vrednost za spremenljivko „host“ za MFI dvomestna ISO koda države EU; |
— |
predhodno uporabljena identifikacijska koda ni dodeljena novi MFI, razen če so izpolnjeni pogoji, določeni v členu 19(1), četrti odstavek, te smernice. V takem primeru morajo NCB poslati ECB zahtevo „mfi_req_realloc“. |
— |
so uporabljene iste identifikacijske kode, kakor so mesečno objavljene na seznamu MFI na spletni strani ECB; |
— |
je pri poročanju spremembe identifikacijske kode uporabljena posebna zahteva „mfi_req_mod_id“; in |
— |
je pri poročanju spremembe identifikacijske kode na predhodno izbrisano identifikacijsko kodo uporabljena posebna zahteva „mfi_req_mod_id_realloc“. |
Če je bila nova identifikacijska koda MFI že uporabljena in zahteva ni „mfi_req_mod_id_realloc“ (ali je nova identifikacijska koda MFI na trenutnem sezamu), ECB zahtevo zavrne.
Če je spremenljivka „mfi_id“ nepopolna, napačna ali manjkajoča, ECB zavrne celotno zahtevo.
3. Ime
Preverilo se bo, da:
— |
ta spremenljivka vsebuje polno registrirano ime institucije (2), vključno s pravno obliko družbe, tj. „Plc“, „Ltd“, „SpA“ itd., in da je pravna oblika družbe dosledno poročana za vsa imena, pri katerih se uporablja; |
— |
se pri uporabi naglasov upošteva pravilo o malih črkah; in |
— |
se uporabljajo male črke, kjer je primerno. |
Če je spremenljivka „name“ nepopolna, napačna ali manjkajoča, ECB zavrne celotno zahtevo.
4. Naslov
Preverilo se bo, da:
— |
je izpolnjena najmanj ena od spremenljivk naslova „postal_address“, „postal_box“ ali „postal_code“; |
— |
spremenljivka „postal_address“ označuje ime ulice in hišno številko institucije; |
— |
spremenljivka „postal_box“ uporablja nacionalni sistem označevanja poštnih predalov in da pred številkami „postal_box“ ni nobenega besedila v zvezi s poštnim predalom; in |
— |
spremenljivka „postal_code“ uporablja nacionalni sistem označevanja poštnih številk in da označuje ustrezno poštno številko. |
Če je niz spremenljivk, ki se nanašajo na „address“, nepopoln, napačen ali manjkajoč, ECB zavrne celotno zahtevo.
5. Kraj
Preverilo se bo, da:
— |
spremenljivka „city“ označuje kraj lokacije. |
Če je spremenljivka „city“ nepopolna, napačna ali manjkajoča, ECB zavrne celotno zahtevo.
6. Kategorija
Preverilo se bo, da:
— |
spremenljivka „category“ označuje vrsto MFI v skladu z eno izmed štirih vnaprej opredeljenih vrednosti, določenih v delu 1 te priloge („central bank“ (centralna banka), „credit institution“ (kreditna institucija), „money market fund“ (sklad denarnega trga) ali „other institution“ (druga institucija)) in da so uporabljene male črke, razen za prvo začetnico, ki se zapiše z veliko. |
Če je spremenljivka „category“ nepopolna, napačna ali manjkajoča, ECB zavrne celotno zahtevo.
7. Poročilo
Preverilo se bo, da:
— |
je za spremenljivko „report“ uporabljena samo ena izmed dveh vrednosti („true“ (da) ali „false“ (ne)), določenih v delu 1 te priloge. |
Če je spremenljivka „report“ nepopolna, napačna ali manjkajoča, ECB zavrne celotno zahtevo.
8. Vrstni red
Preverilo se bo, da:
— |
spremenljivka „order_r“ označuje želeni vrstni red na seznamu MFI, če se uporablja abecedni vrstni red v angleščini, in da je vsaki MFI dodeljena številčna vrednost v padajočem vrstnem redu. |
Če je spremenljivka „order_r“ nepopolna ali manjkajoča (in so vsa druga preverjanja uspešna), ECB obdela zahtevo v podatkovnem nizu MFI.
9. Preverjanje tujih podružnic
Preverilo se bo, da:
— |
je vrednost za spremenljivko „head_of_branch“ izpolnjena, če je MFI tuja podružnica; |
— |
spremenljivka „head_of_branch“ označuje vrsto sedeža v skladu z eno izmed treh vnaprej opredeljenih vrednosti, določenih v delu 1 te priloge („non_eu_head,“ eu_non_mfi_head „ali“ eu_mfi_head); |
— |
sta podana „host“ in „name“ sedeža, kadar je spremenljivka „head_of_branch“ podana kot „non_eu_head“ (sedež, ki ni rezident EU); |
— |
so podani „host“, „name“ in „id“ sedeža, kadar je spremenljivka „head_of_branch“ podana kot „eu_non_mfi_head“ (sedež, ki je rezident EU, vendar ni MFI). „Id“ od „non_mfi“ je bodisi „OFI“ (druga finančna institucija) bodisi dvomestna ISO koda države, ki ji sledi pripona, ki se nanaša na ustrezno sektorsko razvrstitev po ESR 95; |
— |
sta podana „host“ in „id“ sedeža, kadar je spremenljivka „head_of_branch“ podana kot „eu_mfi_head“ (MFI). |
— |
ni podan „name“ sedeža, kadar je spremenljivka „head_of_branch“ podana kot „eu_mfi_head“ (MFI). |
Če katero izmed zgornjih preverjanj tujih podružnic ni uspešno, ECB zavrne celotno zahtevo.
Obstajata dva primera, v katerih bodo v podatkovnem nizu MFI pri ECB prevladale neskladne informacije o sedežu:
— |
če je spremenljivka „head_of_branch“ podana kot „eu_mfi_head“, vendar „id“ sedeža ne ustreza tistemu v podatkovnem nizu MFI pri ECB, bo zahteva kljub temu obdelana. Vendar pa „name“ sedeža ne bo vsebovan v podatkovnem nizu MFI pri ECB, |
— |
če se pošlje zahteva za spremembo identifikacijske kode MFI, je mogoče, da bodo informacije o sedežu, ki se nanašajo na tuje podružnice navedene MFI, ki so rezidenčne v drugih državah članicah, postale neskladne. Za ublažitev te netočnosti sistem za izmenjavo podatkov RIAD pošlje seznam neskladnih informacij o sedežu v okviru potrditev, poslanih NCB. Če NCB domače države oporeka tuji podružnici, ki poroča o vključitvi na seznam MFI ali izključitvi s tega seznama s strani NCB države gostiteljice, se sprejmejo naslednji ukrepi: (i) ECB bo v sodelovanju z NCB domače države in NCB države gostiteljice poskušala uskladiti informacije. Če to ne bo mogoče, (ii) bo ECB odločila v korist informacije, ki jo zagotovi NCB države gostiteljice, če jo bo štela za ustrezno. |
10. Preverjanja združitev
Preverilo se bo, da:
— |
je pri poročanju domačih ali čezmejnih združitev podana spremenljivka „mfi_req_merger“; |
— |
je vsaka skupina, tj. dve ali več institucij, ki si delijo isti „date“ (datum) pravnega učinkovanja združitve, poročana pod ločeno oznako „submerger“; |
— |
je izpolnjena vrednost za spremenljivko „date“, kadar je določena spremenljivka „submerger“; |
— |
je najmanj ena institucija, udeležena pri združitvi, MFI; |
— |
je pri poročanju združitve (tj. pri uporabi „mfi_req_merger“), kadar ni nobene spremembe v atributih MFI, udeležene pri združitvi, ta MFI poročana kot sprememba (tj. „mfi_req_mod“) v okviru združitve; |
— |
je spremenljivka „involved_mfi“ poročana samo v primeru čezmejnih združitev; |
— |
je izpolnjena spremenljivka „mfi_ref“, kadar je institucija določena kot „involved_mfi“; |
— |
je spremenljivka „mfi_ref“ sestavljena iz dveh delov: (i) „mfi_id“, ki je sama sestavljena iz spremenljivk „host“ in „id“; ter (ii) „name“; |
— |
sta izpolnjeni „non_mfi_id“ in „name“, kadar je institucija določena kot „involved_non_mfi“; |
— |
je „non_mfi_id“ od „involved_non_mfi“ sestavljena iz dveh delov: „host“ in „id“ ter ima pet znakov. „Host“ je dvomestna ISO koda države. „Id“ ima tri znake in se nanaša na ustrezno sektorsko razvrstitev po ESR 95. |
ECB ne bo obdelala informacije o čezmejni združitvi v njenem podatkovnem nizu MFI, če zahteve v zvezi z združitvijo, prejete od vseh udeleženih držav članic, ne bodo popolne in preverjene.
Če katero od zgornjih preverjanj združitev ni uspešno, ECB zavrne celotno zahtevo.
11. Navzkrižno preverjanje MFI-MPEC
Kadar NCB zahtevajo, da ECB izvede navzkrižna preverjanja podatkov med podatkovnimi nizi MFI in primernih nasprotnih strank za operacije denarne politike (MPEC), bodo datoteko, ki se posreduje prek sistema za izmenjavo podatkov RIAD, opremile z oznako za navzkrižno preverjanje. ECB bo izvedla navzkrižna preverjanja na celotnih informacijah MFI in MPEC, ki jih poroča NCB, ki je poslala informacijo, tj. vključno z obstoječimi informacijami MFI in MPEC v ustreznih podatkovnih nizih, in ne zgolj na informacijah, prejetih v datoteki z oznako. Rezultati se bodo nemudoma vrnili v obliki potrditve.
Oznaka za navzkrižno preverjanje se mora uporabljati na naslednji način:
— |
kadar se podatki MFI in MPEC lahko usklajujejo med ustreznimi poslovnimi področji, je treba oznako za navzkrižno preverjanje vključiti samo v drugo datoteko, ki se posreduje za ustrezno zahtevo MFI ali MPEC, |
— |
kadar usklajevanje ni izvedljivo, je treba ob koncu dneva poslati dodatno sporočilo, ki vsebuje samo oznako za navzkrižno preverjanje. To sporočilo lahko pošlje eno ali obe poslovni področji MFI-MPEC, |
— |
kadar se za skladnost MFI-MPEC takojšnje navzkrižno preverjanje ne zahteva, datoteke ni treba opremiti z oznako, |
— |
kadar se preverjanje zahteva pozneje v dnevu, je treba podatke poslati brez oznake za navzkrižno preverjanje. Naknadno je treba poslati prazno datoteko z oznako za navzkrižno preverjanje. V tem primeru se navzkrižno preverjanje izvede nemudoma, ker v prazni datoteki ni nobenih podatkov za preverjanje, |
— |
potrditev bo vsebovala samo rezultat navzkrižnega preverjanja med podatkovnima nizoma MFI in MPEC pošiljatelja. |
Navzkrižno preverjanje MFI-MPEC zagotavlja samo opozorilo. Zato bo ECB, če navzkrižno preverjanje ne uspe, obdelala zahtevo v podatkovnem nizu MFI pri ECB.
Neskladnosti med MFI in MPEC preverjajo ustrezna poslovna področja MFI in MPEC pet delovnih dni pred objavo seznama MFI in institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve, ob koncu meseca in na dan objave. NCB se po elektronski pošti opomni, da nemudoma odpravijo neskladja. Če neskladnosti ni mogoče odpraviti pred objavo, se od NCB zahteva, da zagotovijo pojasnila. Neskladni zapisi MFI-MPEC ne bodo objavljeni na spletni strani ECB ob koncu meseca.
(1) Razen če je izrecno določeno drugače, se pojem „združitev“ nanaša na domače združitve.
(2) Na primer, kakor je registrirana v trgovinskem ali poslovnem registru.
PRILOGA VII
SEZNAM INVESTICIJSKIH SKLADOV ZA STATISTIČNE NAMENE
DEL 1
Spremenljivke za poročanje seznama investicijskih skladov za statistične namene
Ime spremenljivke |
Opis spremenljivke |
Status |
object_request |
Ta spremenljivka označuje vrsto poslane posodobitve za investicijski sklad in lahko zavzame eno od osmih vnaprej opredeljenih vrednosti: „if_req_new“: informacija o novem investicijskem skladu „if_req_mod“: informacija o spremembah investicijskega sklada „if_req_del“: informacija o investicijskem skladu, ki ga je treba izbrisati „if_req_merger“: informacija o institucijah, udeleženih pri združitvi (2) „if_req_realloc“: ponovna dodelitev izbrisane if_id novemu investicijskemu skladu „if_req_mod_id_realloc“: sprememba if_id investicijskega sklada v tisto od izbrisanega investicijskega sklada „if_req_mod_id“: sprememba „if_id“ „if_req_nav“: informacija o neto vrednosti sredstev (NAV) na investicijski sklad (1) |
Obvezna |
if_id |
Primarni ključ za podatkovni niz investicijskega sklada, ki označuje enoznačno identifikacijsko kodo investicijskega sklada in je sestavljen iz dveh delov: „host“ in „id“. Vrednosti obeh delov skupaj zagotavljata, da je „if_id“ enoznačna za naveden investicijski sklad |
Obvezna |
host |
Dvomestna ISO koda države za državo registracije investicijskega sklada – eden od dveh delov spremenljivke „if_id“ – glej zgoraj |
Obvezna, kadar je del identifikacijske kode |
id |
Identifikacijska koda investicijskega sklada – eden od dveh delov spremenljivke „if_id“ – glej zgoraj |
Obvezna, kadar je del identifikacijske kode |
name |
Polno registrirano ime investicijskega sklada, vključno s pravno obliko družbe, tj. „Plc‚,‘ Ltd“, „SpA“ itd. |
Obvezna |
address |
Podrobnosti o lokaciji investicijskega sklada ali, kjer je primerno, njegove družbe za upravljanje, sestavljene iz štirih delov: „postal_address“, „postal_box“, „postal_code“ in „city“ |
Obvezna za zahtevi „new“ in „mod“ |
postal_address |
Ime ulice in hišna številka |
Obvezna za zahtevi „new“ in „mod“ |
postal_box |
Številka poštnega predala, pri čemer se uporablja nacionalni sistem označevanja poštnih predalov |
Obvezna za zahtevi „new“ in „mod“ |
postal_code |
Poštna številka, pri čemer se uporablja nacionalni sistem označevanja poštnih številk |
Obvezna za zahtevi „new“ in „mod“ |
city |
Kraj lokacije |
Obvezna za zahtevi „new“ in „mod“ |
management company name |
Polno registrirano ime družbe za upravljanje investicijskega sklada. Če ta informacija manjka, se mora poročati vrednost „not available“ (kadar investicijski sklad ima družbo za upravljanje) ali „not applicable“ (kadar investicijski sklad nima družbe za upravljanje). |
Obvezna |
investment policy |
Vrsta sredstev, iz katerih je investicijski portfelj pretežno sestavljen. Mogočih je sedem vnaprej opredeljenih vrednosti: „bonds“, „equities“, „hedge“, „mixed“, „real estate“, „other“ ali „not available“ |
|
variability of the capital |
Ta spremenljivka označuje pravno obliko investicijskega sklada in lahko zavzame eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: „open-end“ ali „closed-end“ ali „not available“ |
Obvezna |
structure_1 |
Ta spremenljivka označuje strukturo investicijskega sklada in lahko zavzame eno od treh vnaprej opredeljenih vrednosti: „UCITS (3)“ali „non-UCITS“ ali „not available“ |
Obvezna |
structure_2 |
Bolj podrobne informacije o strukturi investicijskega sklada z eno od 11 vnaprej opredeljenih vrednosti. Glej del 2 spodaj |
Obvezna |
sub-fund |
Ta spremenljivka označuje, ali je investicijski sklad podsklad ali ne, in lahko zavzame eno od štirih vnaprej opredeljenih vrednosti: „yes“ ali „no“ ali „not available“ ali „not applicable“ |
Obvezna |
ISIN codes |
Ta spremenljivka označuje kode ISIN (4)za vsak razred delnic na investicijski sklad. Spremenljivka je sestavljena iz več delov, vključno z navedbo: „ISIN_1“, „ISIN_2“, „ISIN_3“, „ISIN_4“ in „ISIN_n“. Poročati se morajo vse veljavne kode ISIN za investicijski sklad (1). Pri poročanju investicijskega sklada, za katerega se kode ISIN ne uporabljajo, se mora za „ISIN_1“ poročati 12 mestni znak „XXXXXXXXXXXX“. |
Obvezna |
If_req_nav |
Ta spremenljivka označuje, da se pošilja informacija o neto vrednosti sredstev investicijskega sklada. Sestavljena je iz dveh delov: „if_nav_value“ in „if_nav_date“. Če ta informacija manjka, se mora poročati vrednost „not available“ (1) |
Obvezna |
if_req_merger |
Ta spremenljivka označuje, da se poroča informacija o združitvi |
Obvezna za domače in čezmejne združitve |
submerger |
Ta spremenljivka se uporablja za poročanje institucij, ki si delijo isti „date“ (datum) pravnega učinkovanja združitve, in je sestavljena iz štirih delov: „date“, „comment“, „involved_if“ in „involved_non_if“ |
Obvezna za združitve |
involved_if |
Ta spremenljivka označuje, da je investicijski sklad udeležen pri čezmejni združitvi. Vrednost za to spremenljivko je sestavljena iz „if_ref“ |
Obvezna za čezmejne združitve |
involved_non_if |
Ta spremenljivka označuje, da je pri združitvi z investicijskim skladom udeležen subjekt, ki ni investicijski sklad. Vrednost za to spremenljivko je sestavljena iz „non_if_obj“ |
Obvezna za združitve |
if_ref |
Ta spremenljivka označuje podrobnosti o investicijskem skladu, udeleženem pri čezmejni združitvi, in je sestavljena iz dveh delov: „if_id“ in „name“ |
Obvezna za čezmejne združitve |
non_if_obj |
Ta spremenljivka označuje podrobnosti o subjektu, ki ni investicijski sklad in je udeležen pri združitvi z investicijskim skladom, in je sestavljena iz dveh delov: „non_if_id“ in „name“. |
Obvezna za združitve |
non_if_id |
Ta spremenljivka označuje podrobnosti o subjektu, ki ni investicijski sklad in je udeležen pri združitvi z investicijskim skladom, in je sestavljena iz dveh delov: „host“ in „id“. |
Obvezna za združitve |
confidentiality flag |
Možnost ECB (1), da določene vrednosti označi kot zaupne |
Neobvezna |
free_text |
Pojasnila o investicijskem skladu |
|
DEL 2
Možnosti za poročanje in opredelitve za spremenljivko „structure_2“
Za poročanje spremenljivke „structure_2“ se uporabljajo naslednje vnaprej opredeljene vrednosti:
1. Investicijski sklad, ki ima dovoljenje v skladu KNPVP
Če ima investicijski sklad dovoljenje v skladu z KNPVP, se mora pod spremenljivko „structure_2“ poročati ena izmed naslednjih petih vnaprej opredeljenih vrednosti:
— |
„UCITS unit trust“ (vzajemni sklad KNPVP): kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, ustanovljen po investicijskem pravu, |
— |
„UCITS variable capital corporation“ (družba z variabilnim kapitalom KNPVP): delniška družba. Glavna značilnost je enostavnost, s katero lahko institucija ponovno kupi ali odkupi svoj delniški kapital. Izdani delniški kapital mora biti ves čas enak neto vrednosti sredstev za zavarovanje terjatev. Delničarji družbe z variabilnim kapitalom imajo omejeno odgovornost, |
— |
„UCITS unincorporated“ (nekorporativen KNPVP): nekorporativna institucija, |
— |
„other“ (drugo): pomeni, da se nobena od zgornjih vnaprej opredeljenih vrednosti ne uporablja za investicijski sklad. Če se poroča ta vrednost, se mora podrobna opredelitev poročati vzporedno kot „free_text“, |
— |
„not available“ (ni na voljo): pomeni, da informacija o spremenljivki „structure_2“ institucije trenutno ni na voljo. |
2. Investicijski sklad ni v skladu s KNPVP
Če investicijski sklad ni v skladu z KNPVP, se mora pod spremenljivko „structure_2“ poročati ena od naslednjih osmih vnaprej opredeljenih vrednosti:
— |
„unit trust“ (vzajemni sklad): kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, ustanovljen po investicijskem pravu, |
— |
„variable capital corporation“ (družba z variabilnim kapitalom): delniška družba. Glavna značilnost je enostavnost, s katero lahko institucija ponovno kupi ali odkupi svoj delniški kapital. Izdani delniški kapital mora biti ves čas enak neto vrednosti sredstev za zavarovanje terjatev. Delničarji družbe z variabilnim kapitalom imajo omejeno odgovornost, |
— |
„limited partnership“ (osebna družba): ureditev, ki zagotavlja udeležbo z omejeno odgovornostjo, vendar je pregledna glede obdavčitve vlagateljev, tj. vsak partner je obdavčen neposredno glede na njegov delež osnovnih vložkov. Poleg tega se lahko pridobljeni kapital brez težav vrne vlagateljem, ko se v zvezi s posamezno naložbo realizirajo dobički, |
— |
„investment trust“ (investicijski sklad): kolektivni naložbeni podjem, ki kotira na borzi in prvenstveno investira v raznovrstne porfelje delnic in vrednostnih papirjev drugih družb. Trg vrednostnih papirjev določa ceno delnic investicijskega sklada, |
— |
„unincorporated investment trust“ (nekorporativen investicijski sklad): nekorporativen investicijski sklad, |
— |
„unincorporated“ (nekorporativen): nekorporativna institucija, |
— |
„other“ (drugo): pomeni, da se nobena od zgoraj vnaprej opredeljenih vrednosti ne uporablja za investicijski sklad. Če se poroča ta vrednost, se mora podrobna opredelitev poročati vzporedno kot „free_text“, |
— |
„not available“ (ni na voljo): pomeni, da informacija o spremenljivki „structure_2“ institucije trenutno ni na voljo. |
DEL 3
Preverjanja
1. Splošna preverjanja
Preverilo se bo, da:
— |
so vse obvezne spremenljivke izpolnjene; |
— |
je vrednost spremenljivke „object_request“ ena izmed osmih vnaprej opredeljenih vrednosti, določenih v delu 1 te priloge („if_req_new“, „if_req_mod“, „if_req_del“, „if_req_merger“, „if_req_realloc“, „if_req_mod_id_realloc“, „if_req_mod_id“ in „if_req_nav“), odvisno od vrste posredovane informacije; in |
— |
NCB pri poročanju posodobitev ECB uporabljajo latinico. |
2. Preverjanja identifikacijske kode
Preverilo se bo, da:
— |
je spremenljivka „if_id“ sestavljena iz dveh ločenih delov, tj. spremenljivke „host“ in spremenljivke „id“, in da vrednosti obeh delov skupaj zagotavljata, da je „if_id“ enoznačna za navedeni investicijski sklad; |
— |
je vrednost za spremenljivko „host“ za investicijski sklad dvomestna ISO koda države EU; |
— |
predhodno uporabljena investicijska koda ni dodeljena novemu investicijskemu skladu. Če je to neizogibno, morajo NCB poslati ECB zahtevo „if_req_realloc“. |
— |
je pri poročanju spremembe identifikacijske kode za obstoječi investicijski sklad uporabljena posebna zahteva „if_req_mod_id“; in |
— |
je pri poročanju spremembe identifikacijske kode na predhodno izbrisano identifikacijsko kodo uporabljena posebna zahteva „if_req_mod_id_realloc“. |
Če je bila nova identifikacijska koda investicijskega sklada že uporabljena in zahteva ni „if_req_mod_id_realloc“ (ali je nova identifikacijska koda investicijskega sklada na trenutnem seznamu), ECB zahtevo zavrne.
Če je spremenljivka „if_id“ nepopolna, napačna ali manjkajoča, ECB zavrne celotno zahtevo.
3. Ime
Preverilo se bo, da:
— |
ta spremenljivka označuje ime investicijskega sklada; |
— |
je ime družbe, vključno z njeno pravno obliko, dosledno poročana za vsa imena, pri katerih se uporablja; |
— |
se pri uporabi naglasov upošteva pravilo o malih črkah; in |
— |
se uporabljajo male črke, kjer je primerno. |
Če spremenljivka „name“ manjka, ECB zavrne celotno zahtevo.
4. Naslov
Preverilo se bo, da:
— |
je izpolnjena najmanj ena od spremenljivk naslova „postal_address“, „postal_box“ ali „postal_code“; |
— |
spremenljivka „postal_address“ označuje ime ulice in hišno številko institucije (ali njene družbe za upravljanje, kakor je primerno); |
— |
spremenljivka „postal_box“ uporablja nacionalni sistem označevanja poštnih predalov in da pred številkami „postal_box“ ni nobenega besedila v zvezi s poštnim predalom; in |
— |
spremenljivka „postal_code“ uporablja nacionalni sistem označevanja poštnih številk in da označuje ustrezno poštno številko. |
Če niz spremenljivk, ki se nanašajo na „address“, manjka, ECB zavrne celotno zahtevo.
5. Kraj
Preverilo se bo, da:
— |
spremenljivka „city“ označuje kraj lokacije. |
Če spremenljivka „city“ manjka, ECB zavrne celotno zahtevo.
6. Ime družbe za upravljanje
Družba za upravljanje je institucija, ki je odgovorna za dnevno upravljanje investicijskega sklada. Družba za upravljanje lahko skladu zagotavlja tudi storitve raziskav v zvezi z investicijami in storitve upravljanja s portfeljem. Če ima investicijski sklad tako upravljavca kot zunanjega upravljavca z investicijami, ki storitve upravljanja zagotavlja po pogodbi, morajo NCB zagotoviti podrobnosti o upravljavcu.
Preverilo se bo, da:
— |
je spremenljivka „management company name“ izpolnjena bodisi z imenom družbe bodisi kot „not available“ (ni na voljo) ali „not applicable“ (se ne uporablja); in |
— |
je v primeru, če je spremenljivka „management company name“ podana kot „not available“ (ni na voljo), zagotovljen tudi ustrezni razlog v polju „free_text“. |
Če spremenljivka „management company name“ manjka, ECB pošlje NCB opozorilo v sporočilu o potrditvi.
7. Investicijska politika
Ta spremenljivka označuje vrsto sredstev, iz katerih je investicijski porfelj pretežno sestavljen.
Preverilo se bo, da:
— |
je spremenljivka „investment policy“ izpolnjena v skladu z eno od sedmih vnaprej opredeljenih vrednosti: „bonds“ (obvezniški), „equities“ (delniški), „hedge“ (rizični), „mixed“ (mešani), „real estate“ (nepremičninski), „other“ (drugi) ali „not available“ (ni na voljo). |
Če je spremenljivka „investment policy“ nepopolna, napačna ali manjkajoča, ECB pošlje NCB opozorilo v sporočilu o potrditvi.
8. Variabilnost kapitala
Sklad je lahko ustanovljen bodisi kot „open-end“ (odprti) bodisi kot „closed-end“ (zaprti).
Preverilo se bo, da:
— |
je spremenljivka „variability of capital“ izpolnjena bodisi kot „open-end“, „closed-end“ ali „not available“. |
Če je spremenljivka „variability of capital“ nepopolna, napačna ali manjkajoča, ECB pošlje NCB opozorilo v sporočilu o potrditvi.
9. Struktura_1
Preverilo se bo, da:
— |
je spremenljivka „structure_1“ izpolnjena kot „UCITS“, „non-UCITS“ ali „not available“; in |
— |
je v primeru, če je spremenljivka „structure_1“ podana kot „UCITS“, spremenljivka „variability of capital“ podana kot „open-end“. |
Če je spremenljivka „structure_1“ nepopolna, napačna ali manjkajoča, ECB pošlje NCB opozorilo v sporočilu o potrditvi.
10. Struktura_2
Preverilo se bo, da:
— |
je spremenljivka „structure_2“ izpolnjena z eno od naslednjih 11 vnaprej opredeljenih vrednosti: „UCITS unit trust“, „UCITS variable capital corporation“, „UCITS unincorporated“, „unit trust“, „variable capital corporation“, „limited partnership“, „investment trust“, „unincorporated investment trust“, „unincorporated“, „other“ ali „not available“; |
— |
je v primeru, če je spremenljivka „structure_1“ podana kot „UCITS“, spremenljivka „structure_2“ podana kot „UCITS unit trust“ ali „UCITS variable capital corporation“ ali „UCITS unincorporated“ ali „other“ ali „not available“, in |
— |
je v primeru, če je spremenljivka „structure_1“ podana kot „non-UCITS“, spremenljivka „structure_2“ podana kot „unit trust“, „variable capital corporation“, „limited partnership“, „investment trust“, „unincorporated investment trust“, „unincorporated“, „other“ ali „not available“. |
Če je spremenljivka „structure_2“ nepopolna, napačna ali manjkajoča, ECB pošlje NCB opozorilo v sporočilu o potrditvi.
11. Podsklad
Preverilo se bo, da:
— |
je spremenljivka „sub-fund“ izpolnjena z eno od štirih vnaprej opredeljenih vrednosti: „yes“ (da), „no“ (ne), „not available“ (ni na voljo) ali „not applicable“ (se ne uporablja). |
Če je spremenljivka „sub-fund“ nepopolna, napačna ali manjkajoča, ECB pošlje NCB opozorilo v sporočilu o potrditvi.
12. Kode ISIN
Preverilo se bo, da:
— |
je pod spremenljivko „ISIN codes“ za vsak investicijski sklad izpolnjena vsaj spremenljivka „ISIN_1“ in da je vrednost za „ISIN_1“ bodisi dejanska koda bodisi 12 mestni znak „XXXXXXXXXXXX“. |
— |
so bile vse kode ISIN, ki se uporabljajo za vse razrede delnic, ki jih izda investicijski sklad, poročane v skladu z dogovorjenim sistemom: ISIN_1, ISIN_2, ISIN_3 … ISIN_n. |
Če spremenljivki „ISIN codes“ in „ISIN_1“ manjkata, ECB zavrne celotno zahtevo.
13. NAV na investicijski sklad
Preverilo se bo, da:
— |
je pri poročanju neto vrednosti sredstev na investicijski sklad podana spremenljivka „if_req_nav“; |
— |
je spremenljivka „if_req_nav“ sestavljena iz dveh delov: „if_nav_value“ in „if_nav_date“. Če dejanske vrednostni niso na voljo, se vpiše „not available“; in |
— |
so v primeru uporabe „not available“ zagotovljene tudi ustrezne informacije v polju „free_text“. |
Če so spremenljivka „if_req_nav“ in njeni ustrezni deli nepopolni ali manjkajoči, ECB pošlje NCB opozorilo v sporočilu o potrditvi.
14. Preverjanja združitev
Preverilo se bo, da:
— |
je pri poročanju domačih ali čezmejnih združitev podana spremenljivka „if_req_merger“; |
— |
je vsaka skupina (tj. dve ali več institucij), ki si deli isti „date“ (datum) pravnega učinkovanja združitve, poročana pod ločeno oznako „submerger“; |
— |
je izpolnjena vrednost za spremenljivko „date“, kadar je določena spremenljivka „submerger“; |
— |
je najmanj ena institucija, udeležena pri združitvi, investicijski sklad; |
— |
se, kadar združitev nima za posledico spremembe v atributih investicijskega sklada, ta investicijski sklad poroča kot sprememba (tj. „if_req_mof“); |
— |
je spremenljivka „involved_if“ poročana samo v primeru čezmejnih združitev; |
— |
je izpolnjena spremenljivka „if_ref“, kadar je institucija določena kot „involved_if“; |
— |
je spremenljivka „if_ref“ sestavljena iz dveh delov: „if_id“, ki je sama sestavljena iz spremenljivk „host“ in „id“, ter „name“; |
— |
sta izpolnjeni „non_if_id“ in „name“, kadar je institucija določena kot „involved_non_if“; |
— |
je „non_if_id“ od „involved_non_if“ sestavljena iz dveh delov: „host“ in „id“. „Host“ je dvomestna ISO koda države. „Id“ se mora nanašati na ustrezno sektorsko razvrstitev po ESR 95, npr. če je „involved_non_if“ belgijski izvajalec pomožnih finančnih dejavnosti, se mora del „host“ poročati kot „BE“ in del „id“ kot „124“, če pa se je investicijski sklad združil z MFI, mora biti „id“ ustrezna enoznačna identifikacijska koda MFI (brez dvomestne kode, ki se nanaša na državo rezidenčnosti, ki se mora poročati pod delom „host“). |
Če katero od zgornjih preverjanj združitev ni uspešno, ECB zavrne celotno zahtevo.
15. Oznaka zaupnosti
NCB lahko nekatere vrednosti označijo kot zaupne z oznako zaupnosti, kadar ECB poročajo posodobitve za investicijski sklad. V takih primerih se morajo v polju „free_text“ zagotoviti ustrezne informacije o razlogu za zaupnost. ECB takih vrednosti ne objavi na svojih spletni strani in jih ne diseminira nazaj NCB.
(1) Za natančno konfiguracijo pri poročanju te spremenljivke glej dokument „RIAD Exchange Specifications“
(2) Razen če je izrecno določeno drugače, se pojem „združitev“ nanaša na domače združitve.
(3) Direktiva Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP).
(4) Mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja: koda, ki enoznačno identificira izdajo vrednostnih papirjev, sestavljena iz 12 abecedno-številčnih znakov.
GLOSAR
Atributi (attributes) : so statistični koncepti, ki uporabnikom zagotavljajo dodatne kodirane (npr. enota) ali nekodirane (npr. metoda pripravljanja) informacije o izmenjanih podatkih. „Obvezni“ se nanašajo na atribute, ki morajo zavzeti vrednost, sicer se opazovanja, na katera se nanašajo, štejejo za nepomembna. „Pogojni“ se nanašajo na atribute, ki so opredeljeni le, če so na voljo v poročevalski instituciji (npr. identifikacijske kode domačih vrst) ali kadar koli so relevantni (npr. pripravljanje, prekinitve itd.), in lahko imajo prazno vrednost.
Avtonomni pokojninski skladi (autonomous pension funds) : so ločene institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je financiranje pokojnin. Ti skladi niso zavarovalne družbe.
Bančni avtomat (automated teller machine – ATM) : je elektromehanska naprava, ki pooblaščenim imetnikom kartic, ki običajno uporabljajo strojno čitljive plastične kartice, omogočajo dvig gotovine z njihovih računov in/ali dostop do drugih storitev, kot so povpraševanje o stanju, prenos sredstev ali sprejemanje vlog. Naprava, ki omogoča samo povpraševanje o stanju, ne izpolnjuje pogojev za bančni avtomat. V statistiki se prikažejo naslednje funkcije: „funkcija dviga gotovine“, ki pooblaščenim uporabnikom omogoča dvig gotovine z njihovih računov z uporabo kartice s funkcijo gotovine; in „funkcija nakazila“, ki pooblaščenim uporabnikom omogoča izvršitev nakazil z uporabo plačilne kartice.
Brezkuponske obveznice (zero coupon bonds) : vključujejo vse izdaje brez izplačila kupona. Običajno se take obveznice izdajo z diskontom in odkupijo po nominalni vrednosti. Vključujejo tudi obveznice, izdane po nominalni vrednosti in odkupljene po ceni nad nominalno vrednostjo, na primer obveznice z odkupno vrednostjo, vezano na devizni tečaj ali na indeks. Večina diskonta ali premije predstavlja ekvivalent obresti, obračunanih v času življenjske dobe obveznice.
Centralna država (central government) : obsega upravne organe države in druge centralne agencije, ki so pristojni na celotnem gospodarskem ozemlju, razen upravljanja skladov socialne varnosti (ESR 95, odstavek 2.71).
Ček (cheque) : je pisni nalog ene stranke (izdajatelj čeka, trasant) drugi stranki (naslovnik čeka, trasat; običajno kreditna institucija), ki od naslovnika čeka zahteva, da na zahtevo plača določeno vsoto izdajatelju čeka ali tretji osebi, ki jo določi izdajatelj čeka.
Čista vrednost sredstev (NAV) (net asset value – NAV) : investicijskega sklada je vrednost njegovih sredstev minus njegove obveznosti, izključujoč delnice investicijskega sklada.
Delnice (shares) : (ki kotirajo ali ne kotirajo na borzi) obsegajo vsa finančna sredstva, ki predstavljajo lastniške pravice v družbah ali nepravih družbah. Ta finančna sredstva dajejo imetnikom v splošnem pravico do deleža v dobičku družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji.
Delnice in drug lastniški kapital razen delnic investicijskih skladov (shares and other equity, excluding investment fund shares) : pomenijo imetja vrednostnih papirjev, ki predstavljajo lastniške pravice v družbah ali nepravih družbah. Ti vrednostni papirji dajejo imetnikom v splošnem pravico do deleža v dobičku družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih lastnih sredstvih ob likvidaciji.
Delnice, ki kotirajo na borzi (quoted shares), tudi delnice v borzni kotaciji (listed shares), razen delnic/enot investicijskega sklada (investment fund’s shares/units) : so vse delnice, katerih tečaji kotirajo na priznani borzi ali drugi obliki sekundarnega trga (ESR 95, odstavki 5.88–5.93). Delnice, ki kotirajo na borzi, se vrednotijo in poročajo po tržni vrednosti. To ustreza kategoriji F.511 v ESR 95.
Delnice, ki ne kotirajo na borzi, razen delnic investicijskih skladov (unquoted shares, excluding investment fund shares) : so delnice, ki ne kotirajo na borzi (ESR 95, odstavki 5.88–5.93).
Delniški skladi (equity funds) : so investicijski skladi, ki prvenstveno investirajo v delnice in drug lastniški kapital. Merila za razvrstitev investicijskih skladov v delniške sklade so izpeljana iz javnega prospekta, pravil sklada, ustanovitvenih aktov, sprejetih statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave s podobnim učinkom.
Denarno nakazilo (money order) : je instrument, ki ga pogosto uporabljajo osebe, ki nimajo tekočega računa pri finančni instituciji in ki se uporablja za nakazilo denarja imenovanemu prejemniku plačila, za plačilo računov ali za prenos denarja na drugo osebo ali družbo. Poštne nakaznice so denarna nakazila, pri katerih je izplačevalec poštna institucija.
Dividendne delnice, ki jih izdajo družbe z omejeno odgovornostjo družbenikov (dividend shares issued by limited liability companies) : so vrednostni papirji, ki imajo, odvisno od države in okoliščin, v katerih nastanejo, različna imena, kot so ustanoviteljske delnice, profitne delnice, dividendne delnice itd. Ti vrednostni papirji: (i) niso del delniškega kapitala; (ii) imetnikom ne dajejo statusa skupnih lastnikov v ožjem smislu in (iii) imetnikom ne dajejo pravice do sorazmernega deleža v dobičku, ki ostane po izplačilu dividend na delniški kapital, in do deleža v morebitnem presežku, ki ostane ob likvidaciji.
Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji (long-term debt securities) : obsegajo vse izdaje dolžniških vrednostnih papirjev, katerih dolgoročna prvotna zapadlost je več kakor eno leto; dolgoročni vrednostni papirji se običajno izdajo s kuponi (ESR 95, odstavki 5.60–5.64). To ustreza kategoriji F.332 v ESR 95.
Dolžniški vrednostni papirji (debt securities) : tj. vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov, so sestavljeni iz vseh finančnih sredstev, ki so prinosniški instrumenti, so običajno tržni in se z njimi trguje na sekundarnih trgih ter imetniku ne dajejo nobenih lastniških pravic nad institucionalno enoto, ki jih je izdala. Ta kategorija zajema finančna sredstva, ki jih običajno predstavljajo dokumenti, namenjeni obtoku, in katerih nominalna vrednost se določi ob izdaji. Vključuje izdaje blagajniških zapisov, obveznic, menic, zadolžnic in podobnih instrumentov, s katerimi se običajno trguje na finančnih trgih. Za instrumente, vključene v to kategorijo, je značilno, da dajejo imetniku brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega variabilnega denarnega dohodka v obliki izplačil kuponskih plačil (obresti) in/ali vnaprej določenega fiksnega zneska na določen datum ali datume ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji. Prodaje zaprtemu krogu investitorjev so zajete, koliko je mogoče. Vključene so globalne obveznice (ESR 95, odstavki 5.50–5.55). To ustreza kategoriji F.33 v ESR 95.
Drug lastniški kapital (other equity) : obsega vse transakcije z drugim lastniškim kapitalom, ki jih ne zajemajo delnice, ki kotirajo na borzi, in delnice, ki ne kotirajo na borzi (ESR 95, odstavka 5.94–5.95).
Druge kategorije DFP (other categories of OFIs) : je rezidualna kategorija, sestavljena iz finančnih družb, ki niso specializirane za nobeno od področij dejavnosti, ki se uporabljajo za ostale tri kategorije DFP (investicijski skladi, posredniki z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti ter finančne družbe, ki se ukvarjajo s posojanjem). V to kategorijo so, na primer, vključene finančne holdinške družbe, družbe, ki upravljajo sklade tveganega kapitala, in družbe, ki upravljajo razvojne sklade.
Druge vloge (other deposits) : so vsa imetja v vlogah razen prenosljivih vlog. Drugih vlog ni mogoče uporabljati za plačevanje ob vsakem času in jih je mogoče zamenjati v gotovino ali prenosljive vloge samo ob pomembnejši omejitvi ali kazni. Ta podkategorija vključuje vezane vloge, hranilne vloge itd. (ESR 95, odstavki 5.45–5.49).
Drugi finančni posredniki (DFP) (other financial intermediaries – OFIs) : so nedenarne finančne družbe in neprave družbe (razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov), ki se ukvarjajo predvsem s finančnim posredovanjem s prevzemanjem obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge in/ali bližnji substituti za vloge, od institucionalnih enot, ki niso MFI (ESR 95, odstavki 2.53–2.56).
Drugi skladi (other funds) : so investicijski skladi, ki niso obvezniški skladi, delniški skladi, mešani skladi, nepremičninski skladi ali skladi za zavarovanje vlaganj v tvegane naložbe.
Družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev (DPFT) (financial vehicle corporations – FVCs), tudi družbe/subjekti za posebne namene ali institucije za posebne vrste financiranja (special purpose vehicles/entities or special financing institutions) : so ustanovljene, da bi bile imetnice listinjenih sredstev (ESR 95, odstavek 2.55(f)).
Država (general government) : vključuje rezidenčne enote, ki se ukvarjajo predvsem s proizvodnjo netržnega blaga in izvajanjem storitev, namenjenih za individualno in kolektivno potrošnjo, in/ali prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in bogastva (ESR 95, odstavki 2.68–2.70). Država vključuje centralno državo, federalno državo, lokalno državo in sklade socialnega zavarovanja (ESR 95, odstavki 2.71–2.74). Podrobnejša navodila za sektorsko razvrstitev so na voljo v priročniku Money and Banking Statistics Sector Manual: Guidance for the statistical classification of customers (Priročnik za sektor denarne in bančne statistike: Smernice za statistično razvrstitev strank), Evropska centralna banka, druga izdaja, november 1999.
Dvig gotovine na POS terminalih (cash advance at POS terminals) : je transakcija, pri kateri imetnik kartice prejme gotovino na POS terminalu v kombinaciji s plačilom blaga ali storitev na prodajnem mestu.
Elektronski denar (e-money) : pomeni denarno vrednost v obliki zahtevka do izdajatelja, ki je (i) shranjena na elektronski napravi; (ii) izdana na podlagi prejema denarnega zneska, katerega vrednost ni nižja od izdane denarne vrednosti; (iii) sprejeta kot plačilno sredstvo v drugih podjetjih, ki niso izdajatelj. Ta opredelitev izhaja iz Direktive 2000/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja.
Elektronski denar na osnovi programske opreme (software-based e-money) : se nanaša na produkte elektronskega denarja, ki uporabljajo specializirano programsko opremo na osebnem računalniku in se običajno lahko uporabijo za prenos elektronske vrednosti prek telekomunikacijskih omrežij, kot je internet.
Elektronski denar na podlagi strojne opreme (hardware-based e-money) : vključuje produkte elektronskega denarja, ki strankam zagotavljajo prenosno elektronsko napravo, običajno kartico z integriranim vezjem, ki vsebuje mikroprocesorski čip (npr. predplačilne kartice).
Eurobankovci in eurokovanci v posesti centralne države (euro banknotes and coins held by the central government) : so bankovci in kovanci, ki jih izda Evropska centralna banka, nacionalne centralne banke euroobmočja in centralne države ter so v posesti centralne države.
Euroobveznice (eurobonds) : so obveznice, ki so istočasno dane na trg v vsaj dveh državah in so izražene v valuti, ki ni nujno valuta teh držav, običajno prek mednarodnega konzorcija finančnih družb iz več držav.
Federalna in lokalna država (state and local government) : federalna država obsega ločene institucionalne enote, ki izvajajo nekatere državne funkcije na nižji ravni od centralne države in na višji ravni od lokalne države, razen upravljanja skladov socialnega varstva. Lokalna država obsega javno upravo, ki je pristojna samo na lokalnem delu ekonomskega ozemlja države poročevalke, izključujoč lokalne agencije skladov socialne varnosti (ESR 95, odstavka 2.72 in 2.73).
Finančne družbe, ki se ukvarjajo s posojanjem (FDP) (financial corporations engaged in lending – FCLs) : razvrščene kot DFP, so finančne družbe, primarno specializirane za financiranje sredstev za gospodinjstva in nefinančne družbe. V to kategorijo so vključene družbe, specializirane za finančni leasing, factoring, hipotekarno posojanje in potrošniško kreditiranje. Te finančne družbe lahko delujejo v pravni obliki stanovanjske banke, komunalne kreditne institucije, družbe, ki se ukvarja s prenosom finančnih sredstev in je ustanovljena, da bi bila imetnica listinjenih sredstev, itd.
Globalne obveznice (global bonds) : so obveznice, ki se izdajo istočasno na domačem in eurskem trgu.
Gospodinjstva (households) : obsegajo posameznike ali skupine posameznikov kot potrošnike in proizvajalce blaga in izvajalce nefinančnih storitev izključno za svojo lastno končno potrošnjo ter kot proizvajalce tržnega blaga in izvajalce nefinančnih in finančnih storitev, če ne gre za dejavnosti nepravih družb. Vključeni so nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva, ki se ukvarjajo predvsem s proizvodnjo netržnega blaga in izvajanjem storitev, namenjenih posebnim skupinam gospodinjstev (ESR 95, odstavki 2.75–2.88).
Gotovina v obtoku (currency in circulation) : zajema bankovce in kovance v obtoku, ki se običajno uporabljajo za izvršitev plačil.
Gotovinska transakcija prek bančnega avtomata (ATM cash transaction) : je dvig gotovine z računa ali polog gotovine na račun, opravljen prek bančnega avtomata z uporabo kartice s funkcijo gotovine.
Gotovinska transakcija prek okenc (OTC) (over-the-counter (OTC) cash transaction) : je polog gotovine na račun ali dvig gotovine z računa na banki z uporabo bančnega obrazca. Te transakcije ne pomenijo plačil v ožjem pomenu, ker obsegajo samo spremembo iz centralnobančnega denarja v denar na bančnem računu ali obratno.
Hčerinske družbe (subsidiaries) : so ločeni korporativni subjekti, v katerih ima drug subjekt večinski ali polni delež.
Imetja centralne države v instrumentih, ki jih izdajo MFI euroobmočja, (central government holdings of instruments issued by euro area MFIs) : so dolžniški vrednostni papirji in delnice skladov denarnega trga, ki jih izdajo MFI euroobmočja in so v posesti centralne države.
Institucija za izdajo elektronskega denarja (e-money institution) : je podjetje ali katera koli druga pravna oseba, razen kreditne institucije iz člena 4, točka 1(a), Direktive 2006/48/ES, ki izdaja plačilna sredstva v obliki elektronskega denarja.
Investicijski skladi (investment funds) : so opredeljeni v prvi alinei člena 1 Uredbe ECB/2007/8.
Izdaja premijskih delnic (issue of bonus shares) : je nakazilo novih delnic delničarjem v sorazmerju z njihovimi obstoječimi deleži.
Izdajatelj kartice (card issuer) : je, v primeru štiristranske sheme, kreditna institucija (ali redkeje drugo podjetje), ki je član kartične sheme in ima pogodbeno razmerje z imetnikom kartice, kar ima za posledico zagotovitev in uporabo kartice iz te kartične sheme. V primeru tristranske sheme (npr. American Express, Diners Club International itd.) je izdajatelj kartice sama kartična shema.
Izdajatelji vrednostnih papirjev (issuers of securities) : so tiste družbe in neprave družbe, ki se ukvarjajo z izdajanjem vrednostnih papirjev in prevzemanjem pravne obveznosti do prinosnikov teh instrumentov v skladu s pogoji izdaje.
Izdaje deljenih delnic (split share issues) : so izdaje delnic, kjer družba ali neprava družba zviša število delnic na podlagi razmerja ali večkratnika.
Izdaje s fiksno obrestno mero (fixed rate issues) : vključujejo vse izdaje, kjer se kuponsko plačilo, ki temelji na obrestni meri kupona glavnice vrednostnega papirja, v času življenjske dobe izdaje ne spremeni. Vključeni so tudi vrednostni papirji, ki se ne izdajo po linearni fiksni ali linearni spremenljivi obrestni meri, tj. izdaje s kombinirano obrestno mero (npr. izdaje s fiksno in nato s spremenljivo obrestno mero, izdaje s spremenljivo in nato s fiksno obrestno mero, izdaje, ki nimajo enakega kuponskega izplačila v času življenjske dobe vrednostnih papirjev, naraščajoči vrednostni papirji in padajoči vrednostni papirji).
Izdaje s spremenljivo obrestno mero (variable rate issues) : vključujejo vse izdaje s kuponskimi plačili, pri katerih se kupon ali glavnica periodično ponovno določi glede na neodvisno obrestno mero ali indeks.
Izredni popravek (exceptional revision) : je popravek podatkov, ki se nanašajo na obdobja pred preteklim referenčnim obdobjem.
Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (financial auxiliaries) : so sestavljeni iz vseh finančnih družb in nepravih družb, ki se ukvarjajo predvsem s pomožnimi finančnimi dejavnostmi (ESR 95, odstavki 2.57–2.59).
Izvajalec plačilnih storitev (payment service provider) : je fizična ali pravna oseba, katere redna ali poklicna dejavnost vključuje opravljanje plačilnih storitev za uporabnike plačilnih storitev.
Izvedeni finančni instrumenti (financial derivatives) : so finančna sredstva, ki temeljijo na drugem osnovnem dokumentu ali so iz njega izvedena. Ta osnovni instrument je običajno drugo finančno sredstvo, lahko pa je tudi blago ali indeks (ESR 95, odstavek 5.65).
Kapitalske delnice, ki jih izdajo družbe z omejeno odgovornostjo družbenikov (capital shares issued by limited liability companies) : so vrednostni papirji, ki dajejo imetnikom status skupnih lastnikov in pravico do deleža v celotnem razporejenem dobičku in v neto sredstvih ob likvidaciji.
Kartice (cards) : za namene plačilne statistike so plastični naprave, ki jih lahko njihovi imetniki uporabijo bodisi za plačilo blaga in storitev bodisi za dvig denarja.
Kartična shema (card scheme) : je tehnična in komercialna ureditev, ki je vzpostavljena z namenom, da služi eni ali več določenim blagovnim znamkam kartic, in ki zagotavlja organizacijska, pravna in okvirna pravila, potrebna za storitve, ki jih tržijo te blagovne znamke.
Kartično plačilo, razen funkcije elektronskega denarja (card payment, except with an e-money function) : je plačilna transakcija, pri kateri se na terminalu ali prek drugih kanalov uporabi kartica z debetno ali posojilno funkcijo ali funkcijo odloženega plačila.
Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji (short-term debt securities) : so sestavljeni iz vseh izdaj dolžniških vrednostnih papirjev, katerih kratkoročna prvotna zapadlost je eno leto ali manj; kratkoročni vrednostni papirji se običajno izdajo z diskontom. Ta podpostavka ne vključuje vrednostnih papirjev, katerih tržnost, čeprav teoretično mogoča, je v praksi zelo omejena (ESR 95, odstavki 5.56–5.59). To ustreza kategoriji F.331 v ESR 95.
Leasing (leasing) : je za statistične namene opredeljen kot finančni leasing, kadar obdobje leasinga zajema vso ali večino ekonomske življenjske dobe trajnega blaga. Ob izteku obdobja leasinga ima leasingojemalec pogosto možnost, da blago odkupi po nominalni ceni (ESR 95, Priloga II).
Listninjenje (securitisation) : je postopek, pri katerem je mogoče pridobiti finančna sredstva od zunanjih vlagateljev tako, da se jim omogoči investiranje v dele posebnih finančnih sredstev. Ta operacija vključuje bodisi prodajo posojil s strani MFI posredniku in naknadno ali istočasno izdajo vrednostnih papirjev, zavarovanih s posojili, s strani tega posrednika, bodisi pridobitev vrednostnih papirjev, ki jih izda dolžnik kot nadomestilo za posojilo (brez udeležbe posrednika). Obe vrsti operacije privedeta do enakega rezultata v bilanci stanja MFI.
Medbančni sistemi za prenos sredstev (IFTS) (interbank funds transfer systems – IFTS) : so formalni dogovori, ki temeljijo na zasebni pogodbi ali zakonskem predpisu, z več člani, skupnimi pravili in standardiziranimi ureditvami za prenos in poravnavo denarnih obveznosti med člani, pri čemer so vsi ali večina neposrednih udeležencev kreditne institucije, in ki se uporabljajo predvsem za obdelavo brezgotovinskih plačil.
Mediji poravnave (settlement media), tudi plačilno sredstvo (means of payment) : pomenijo sredstva ali terjatve sredstev, ki se uporabljajo za plačila.
Mednarodne institucije (international institutions) : obsegajo nadnacionalne in mednarodne organizacije, kot so Evropska investicijska banka, MDS in Svetovna banka.
Mešani skladi (mixed funds) : so investicijski skladi, ki investirajo tako v lastniški kapital kot v obveznice, pri čemer investicijska politika sklada ne daje prednosti enemu ali drugemu instrumentu. Merila za razvrstitev investicijskih skladov v mešane sklade so izpeljana iz javnega prospekta, pravil sklada, ustanovitvenih aktov, sprejetih statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave s podobnim učinkom.
Mobilno plačilo (m-payment) : je plačilo, pri katerem se za izdajo plačilnega naloga in po možnosti za prenos plačilnega sredstva uporabi mobilni telefon.
Monetarne finančne institucije (MFI) razen centralnih bank (monetary financial institutions (MFIs) other than central banks) : so opredeljene v členu 2(1) Uredbe ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij.
Najemanje posojil čez dan od centralne banke (intraday borrowing from the central bank) : je celotna vrednost posojila, ki ga centralna banka odobri kreditni instituciji in je vrnjeno v obdobju, krajšem od enega delovnega dne.
Nakazilo (credit transfer) : je plačilni instrument, ki plačniku omogoča, da instituciji, pri kateri ima račun, da navodilo za prenos sredstev na upravičenca. To je plačilni nalog ali zaporedje plačilnih nalogov, ki se izvršijo z namenom, da se sredstva dajo na razpolago upravičencu. Tako plačilni nalog kot sredstva, navedena v plačilnem nalogu, se prenesejo s kreditne institucije plačnika na kreditno institucijo prejemnika plačila (upravičenec), morda prek več posredniških kreditnih institucij in/ali enega ali več plačilnih in poravnalnih sistemov.
Namišljene rezidenčne enote (notional resident units) : so (i) nerezidenčne enote, ki imajo središče ekonomskega interesa na ekonomskem ozemlju države, ali (ii) nerezidenčne enote kot lastniki zemljišč ali zgradb na ekonomskem ozemlju države, vendar le glede transakcij, ki zadevajo ta zemljišča ali zgradbe (ESR 95, odstavek 2.15).
Nedenarne finančne institucije (ne-MFI) (non-monetary financial institutions – non-MFIs) : so opredeljene v Prilogi I, del 3, k Uredbi ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij.
Nefinančne družbe (non-financial corporations) : obsegajo družbe in neprave družbe, ki se ukvarjajo predvsem s proizvodnjo tržnega blaga in nefinančnih storitev, ne pa s finančnim posredovanjem (ESR 95, odstavki 2.21–2.31).
Neposredne obremenitve (direct debits) : so plačilni instrumenti, s katerimi se dovoli obremenitev bančnega računa plačnika, ki jo sproži prejemnik plačila na podlagi pooblastila plačnika.
Nepremičninski skladi (real estate funds) : so investicijski skladi, ki prvenstveno investirajo v nepremičnine. Merila za razvrstitev investicijskih skladov v nepremičninske sklade so izpeljana iz javnega prospekta, pravil sklada, ustanovitvenih aktov, sprejetih statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave s podobnim učinkom.
Nerezidenčni izdajatelji (non-resident issuers) : obsegajo enote, ki se: (i) nahajajo na ekonomskem ozemlju države poročevalke, vendar na ozemlju države poročevalke ne opravljajo in ne nameravajo opravljati ekonomskih dejavnosti ali transakcij za obdobje enega leta ali več; ali se (ii) nahajajo zunaj ekonomskega ozemlja države poročevalke.
Obremenitve računa z enostavno vknjižbo (debits from the account by simple book entry) : so transakcije v breme, ki jih sproži MFI brez posebnega naloga za transakcijo in ki se izvršijo z enostavno vknjižbo, tj. debetno vknjižbo, na računu(-ih) stranke, tj. brez uporabe tradicionalnega plačilnega instrumenta.
Obveznice zasebne izdaje (privately issued bonds) : so obveznice, ki so z dvostranskim dogovorom omejene na določene vlagatelje, če so obveznice vsaj potencialno prenosljive.
Obvezniški skladi (bond funds) : so investicijski skladi, ki prvenstveno investirajo v vrednostne papirje razen delnic. Merila za razvrstitev investicijskih skladov v obvezniške sklade so izpeljana iz javnega prospekta, pravil sklada, ustanovitvenih aktov, sprejetih statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave s podobnim učinkom.
Odkupljene delnice v družbah z omejeno odgovornostjo družbenikov (redeemed shares in limited liability companies) : so delnice, katerih kapital je bil odplačan, vendar so še naprej v lasti imetnikov, ki ostajajo skupni lastniki in imajo pravico do deleža v dobičku, ki ostane po izplačilu dividend na preostali delniški kapital, in tudi do deleža v morebitnem presežku, ki ostane ob likvidaciji.
Odobritev računov z enostavno vknjižbo (credits to the accounts by simple book entry) : so transakcije v dobro, ki jih sproži MFI brez posebnega naloga za transakcijo in ki se izvršijo z enostavno vknjižbo, tj. vknjižbo v dobro, na računu(-ih) stranke, tj. brez uporabe tradicionalnega plačilnega instrumenta.
Odprti investicijski skladi (open-end investment funds) : so investicijski skladi, katerih enote ali delnice se na zahtevo imetnikov ponovno odkupijo ali izplačajo neposredno ali posredno iz sredstev sklada.
Pisarna (office) : je poslovna enota, ki je pravno odvisni del (i) kreditne institucije ali banke zunaj EGP, (ii) centralne banke ali (iii) druge institucije, ki ponuja plačilne storitve ne-MFI in ki neposredno izvaja nekatere ali vse transakcije, ki so neločljivo povezane z dejavnostjo kreditnih institucij.
Plačilna sredstva (means of payments), tudi mediji poravnave (settlement media) : so sredstva ali terjatve sredstev, ki jih prejemnik plačila sprejme kot izpolnitev plačilne obveznosti plačnika do prejemnika plačila.
Plačilna storitev (payment service) : je poslovna dejavnost, ki jo sestavlja izvršitev plačilnih transakcij v imenu fizične ali pravne osebe, pri čemer se najmanj eden od izvajalcev plačilnih storitev nahaja v Evropski skupnosti. Za namene plačilne statistike se plačilna storitev razume kot subjektovo (npr. kreditna institucija) sprejetje plačilne transakcije v nadaljnjo izvršitev (ki je lahko naloga drugega subjekta), in sicer prek brezgotovinskega obračuna in/ali poravnave. Plačilna storitev ni povezana z zagotavljanjem tehnične infrastrukture (npr. telekomunikacijski ali plačilni terminali pri trgovcih na drobno) ali z zagotavljanjem poravnave (npr. plačilni sistem).
Plačilna transakcija (payment transaction) : je dejanje, ki ga sproži plačnik ali prejemnik plačila, in sicer polog, dvig ali prenos sredstev s plačnika na prejemnika plačila, ne glede na osnovne obveznosti med uporabniki plačilnih storitev. Glej tudi Sredstva in Plačilna sredstva.
Plačilni instrument (payment instrument) : je orodje ali niz postopkov, ki omogoča prenos sredstev s plačnika na prejemnika plačila.
Plačilni nalog (payment order) : je vsako navodilo plačnika ali prejemnika plačila njegovemu izvajalcu plačilnih storitev, s katerim zahteva izvršitev plačilne transakcije.
Podrejene obveznice (subordinated bonds), pogosto tudi podrejeni dolg (subordinated debt) : predstavljajo pomožno terjatev do institucije izdajateljice, ki se lahko uveljavi šele po tem, ko so vse terjatve z višjim statusom (npr. vloge/posojila ali nadrejeni dolžniški vrednostni papirji) poravnane, kar jim lahko v nekaterih primerih daje nekatere lastnosti „delnic in drugega lastniškega kapitala“.
Podružnica kreditne institucije (branch of a credit institution) : pomeni poslovno enoto, ki ni sedež in se nahaja v državi poročevalki ter jo je ustanovila kreditna institucija, pravno ustanovljena v drugi državi. Vse poslovne enote, ki jih v državi poročevalki ustanovi ista institucija, pravno ustanovljena v drugi državi, sestavljajo eno podružnico. Vsaka od teh poslovnih enot se šteje za posamezno pisarno (glej Pisarna).
Podružnice (branches) : so nekorporativni subjekti, brez neodvisnega pravnega statusa, ki so v popolni lasti matične družbe.
Podskladi (sub-funds) : pomenijo ločen razred ali določeno enoto znotraj sklada, ki investira v ločen investicijski sklad ali portfelj. „Podsklad“ je znan tudi kot „oddelek“. Vsak podsklad predstavlja avtonomno in specializirano enoto. Specializiranost se lahko nanaša na določen finančni instrument ali na dani trg.
POS transakcija (POS transaction) : je transakcija, izvedena prek POS terminala z uporabo kartice z debetno ali posojilno funkcijo ali s funkcijo odloženega plačila.
Poslane čezmejne transakcije (cross-border transactions sent) : so transakcije s plačilnimi instrumenti, ki vključujejo ne-MFI, ki niso poslane v državo poročevalko, to pomeni, da se stranka, ki prejema transakcijo, nahaja zunaj države poročevalke.
Posojila (loans) : so sredstva, ki jih poročevalske enote posodijo posojilojemalcem in niso evidentirana v dokumentih ali so predstavljena z enim samim dokumentom (tudi če je ta postal tržen).
Posredniki z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti (PVP) (security and derivative dealers – SDDs) : razvrščeni kot DFP, so finančne družbe, ki se ukvarjajo predvsem z naslednjimi dejavnostmi finančnega posredništva: (i) trgovanje z vrednostnimi papirji za lasten račun, prek pridobitev in prodaj teh vrednostnih papirjev za račun in s tveganjem za posrednika, z izključnim namenom okoristiti se z razliko med nakupno in prodajno ceno; in (ii) trgovanje za lasten račun, prek finančnega posrednika, pooblaščenega za trgovanje na trgu vrednostnih papirjev ali na drugih organiziranih trgih.
Prejete čezmejne transakcije (cross-border transactions received) : so transakcije s plačilnimi instrumenti, ki vključujejo ne-MFI, ki niso prejete iz države poročevalke, to pomeni, da se stranka, ki pošilja transakcijo, nahaja zunaj države poročevalke.
Prenos posojila (loan transfer) : je operacija, podobna listinjenju, v kateri MFI prodajo posojila vlagateljem v postopku, ki ne vključuje izdaje vrednostnih papirjev. Ekonomski namen te operacije in njena statistična obravnava pa sta v nekaterih pogledih podobna listinjenju.
Prenosljive vloge (transferable deposits) : so vloge (v nacionalni ali v tuji valuti), ki jih je mogoče brez odloga zamenjati v gotovino ali ki so prenosljive s čekom, plačilnim nalogom banki, debetno vknjižbo ali na drug podoben način, in sicer brez pomembnejše omejitve ali kazni (ESR 95, odstavki 5.42–5.44).
Prevzem dolga (debt assumption) : je operacija, ki običajno vključuje centralno državo, ki nadomešča javne družbe (del drugih rezidenčnih sektorjev) kot dolžnik v zvezi s posojili, ki so jih prvotno odobrile banke (sektor monetarnih finančnih institucij (MFI)). Ta finančna operacija se lahko izvede tudi med drugimi institucionalnimi sektorji.
Prodaja zaprtemu krogu vlagateljev (private placements) : pomeni prodajo izdaje lastniških vrednostnih papirjev enemu kupcu ali omejenemu številu kupcev brez javne ponudbe.
Redni popravek (ordinary revision) : je popravek podatkov, ki se nanašajo na obdobje pred trenutnim obdobjem.
Rezidenčnost izdajatelja (residency of issuer) : enota izdajateljica je opredeljena kot rezident države poročevalke, kadar ima središče ekonomskega interesa na ekonomskem ozemlju države poročevalke, to je, kadar na tem ozemlju daljše obdobje (eno leto ali več) opravlja ekonomske dejavnosti (ESR 95, odstavek 1.30).
Sektor imetnikov denarja (money-holding sector) : vključuje vse rezidenčne ne-MFI euroobmočja, razen sektorja centralne države.
Skladi denarnega trga (SDT) (Money Market Funds – MMFs) : so opredeljeni v Prilogi I, del 1 (I.6), k Uredbi ECB/2001/13 z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja v sektorju monetarnih finančnih institucij.
Skladi posebnih vlagateljev (special investors funds) : so skladi, kjer so enote/delnice rezervirane za določene vrste vlagateljev.
Skladi skladov (funds of funds) : so investicijski skladi, ki prvenstveno investirajo v delnice ali enote investicijskih skladov. Merila za razvrstitev investicijskih skladov v sklade skladov so izpeljana iz javnega prospekta, pravil sklada, ustanovitvenih aktov, sprejetih statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave s podobnim učinkom. Razvrstiti jih je treba v kategorijo skladov, v katere prvenstveno investirajo.
Skladi socialne varnosti (social security funds) : so opredeljeni kot centralne, federalne in lokalne institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialnih prejemkov (ESR 95, odstavek 2.74).
Skladi za zavarovanje vlaganj v tvegane naložbe (hedge funds) : v tej smernici pomenijo kateri koli kolektivni naložbeni podjem, ne glede na njegovo pravno strukturo po nacionalnem pravu, ki pri doseganju pozitivnih absolutnih donosov uporabljajo relativno neomejene investicijske strategije in katerih upravljavci, poleg provizij za upravljanje, prejmejo nadomestilo glede na uspešnost sklada. V ta namen imajo skladi za zavarovanje vlaganj v tvegane naložbe malo omejitev v zvezi z vrsto finančnih instrumentov, v katere lahko investirajo, in lahko zato fleksibilno uporabljajo najrazličnejše finančne tehnike, ki vključujejo finančne vzvode, prodaje na kratko ali katere koli druge tehnike. Ta opredelitev zajema tudi sklade, ki investirajo, v celoti ali delno, v druge sklade za zavarovanje vlaganj v tvegane naložbe, pod pogojem, da tudi sicer spadajo pod to opredelitev. Ta merila za identifikacijo skladov za zavarovanje vlaganj v tvegane naložbe se morajo oceniti na podlagi javnega prospekta, pravil sklada, statutov ali notranjih predpisov, vpisnih dokumentov ali investicijskih pogodb, tržnih dokumentov ali katere koli druge izjave sklada s podobnim učinkom.
Splošni javni skladi (general public funds) : so skladi, katerih enote/delnice se prodajo javnosti.
Sredstva (funds) : pomenijo gotovino, knjižni denar in elektronski denar, kakor je naveden v Direktivi 2000/46/ES.
Terminali (terminals) : so elektromehanske naprave, ki pooblaščenim uporabnikom omogočajo dostop do vrste storitev. Uporabniki dostopijo do storitev na terminalu s kartico, ki ima eno ali več naslednjih funkcij: gotovina, debetna, odloženo plačilo, posojilna in elektronski denar. Terminali so točke fizičnega dostopa in so lahko terminali z oskrbo (ki zahtevajo sodelovanje upravljavca terminala ali blagajnika) ali samopostrežni terminali (oblikovani tako, da lahko imetnik kartice samostojno uporablja storitve).
Terminali na prodajnih mestih (POS terminali) (point of sale (POS) terminals) : so naprave, ki omogočajo uporabo plačilnih kartic na fizičnem in ne na virtualnem prodajnem mestu. Prodajno mesto (POS) pomeni zagotavljanje blaga in storitev na terminalih z oskrbo ali samopostrežnih terminalih.
Terminali za elektronski prenos sredstev na prodajnem mestu (terminali EFTPOS) (electronic funds transfer at point of sale (EFTPOS) terminals) : so POS terminali, ki zbirajo plačilne informacije z elektronskimi sredstvi. Lahko so oblikovani za prenos takih plačilnih informacij bodisi s povezavo (z zahtevo za avtorizacijo v realnem času) bodisi brez povezave.
Terminali za kartice s funkcijo elektronskega denarja (e-money card terminals) : omogočajo prenos elektronskega denarja z izdajatelja elektronskega denarja na kartico s funkcijo elektronskega denarja in obratno (terminal za polnjenje in praznjenje kartice s funkcijo elektronskega denarja) ali s stanja na kartici na stanje upravičenca (terminal za sprejemanje kartice s funkcijo elektronskega denarja).
Tokovi (flows), tudi (finančne) transakcije ((financial) transactions) : se izračunajo na podlagi razlike med stanji ob koncu meseca, iz katerih se nato odstranijo učinki, ki ne izhajajo iz transakcij. Netransakcijska gibanja se odstranijo s pomočjo popravkov tokov.
Transakcija nakupa z elektronskim denarjem (e-money purchase transaction) : je transakcija, pri kateri imetnik elektronskega denarja prenese elektronski denar s svojega stanja na stanje upravičenca bodisi s kartico s funkcijo elektronskega denarja bodisi preko druge naprave za shranjevanje elektronskega denarja.
Transakcija polnjenja in praznjenja kartice s funkcijo elektronskega denarja (e-money card-loading/card-unloading transaction) : je transakcija, ki omogoča prenos elektronskega denarja z izdajatelja elektronskega denarja na kartico s funkcijo elektronskega denarja in obratno.
Trgovec (merchant) : je strokovnjak ali organ, ki zastopa skupino strokovnjakov, ki je pooblaščen za prejemanje sredstev v zameno za dostavo blaga ali storitev in ki ima dogovor s kreditno institucijo za sprejemanje takih sredstev (plačilno sredstvo). Trgovec lahko upravlja strežnik (strežnik trgovca), ki lahko strankam omogoča izbiro plačilnega sredstva in ki hrani transakcijo za dokončno nadomestilo.
Udeleženec (participant) : je subjekt, ki ga sistem za prenos identificira/prepozna in ki lahko pošilja/in je zmožen prejemati naloge za prenos v sistem/iz sistema, bodisi neposredno bodisi posredno.
Uporabnik plačilnih storitev (payment service user) : je fizična ali pravna oseba, ki uporablja plačilno storitev kot plačnik in/ali prejemnik plačila. Plačnik je stranka v plačilni transakciji, ki izda plačilni nalog ali soglaša s prenosom sredstev na prejemnika plačila. Prejemnik plačila ali upravičenec je fizična ali pravna oseba, ki je predvideni končni prejemnik sredstev, ki so predmet plačilne transakcije.
Valuta izdaje (currency of issuance) : je opredeljena kot valuta, v kateri je vrednostni papir denominiran.
Vloge čez noč (overnight deposits) : so vloge, ki so zamenljive v gotovino in/ali ki so na zahtevo prenosljive s čekom, plačilnim nalogom banki, debetno vknjižbo ali podobnim sredstvom brez znatnega odloga, omejitve ali kazni. Vključena so stanja, ki predstavljajo vnaprej plačane zneske v zvezi z elektronskim denarjem bodisi v obliki elektronskega denarja na osnovi strojne opreme (npr. predplačilne kartice) bodisi v obliki elektronskega denarja na osnovi programske opreme, ki ga izdajo MFI. Neprenosljive vloge, ki se tehnično lahko dvignejo na zahtevo, vendar zanje veljajo znatne kazni, so izključene.
Vloge čez noč, povezane z internetom/PC (internet/PC-linked overnight deposits) : so računi za vloge čez noč, ki jih imajo ne-MFI in do katerih lahko imetnik računa dostopi in jih uporablja elektronsko prek interneta ali s PC bančnimi aplikacijami prek temu namenjenih programske opreme in telekomunikacijskih linij (npr. da bi izvršil nakazila in plačal račune). Takšne vloge pogosto zahtevajo vključitev takih storitev v pogodbo, sklenjeno med imetnikom računa in njegovo MFI, lahko pa tudi zahtevajo, da MFI zagotovi imetniku računa elektronske identifikatorje (PIN, TAN itd.).
Vloge na odpoklic z odpovednim rokom (deposits redeemable at notice) : so neprenosljive vloge brez dogovorjene zapadlosti, ki jih ni mogoče zamenjati v gotovino brez odpovednega roka, pred iztekom katerega jih ni mogoče zamenjati v gotovino ali pa je to mogoče samo ob kazni. To vključuje vloge, za katere bi, čeprav jih je na zahtevo pravno morda mogoče dvigniti, veljale kazni in omejitve glede na nacionalno prakso (razvrščene v razred zapadlosti »do vključno 3 mesecev„), ter investicijski računi brez odpovednega roka ali dogovorjene zapadlosti, ki pa vsebujejo omejevalne klavzule za dvig (razvrščeni v razred zapadlosti »nad 3 meseci“).
Vloge z dogovorjeno zapadlostjo (deposits with agreed maturity) : so neprenosljive vloge, ki jih ni mogoče zamenjati v gotovino pred iztekom dogovorjenega fiksnega roka ali jih je mogoče zamenjati v gotovino pred iztekom dogovorjenega roka, vendar se imetniku zaračuna kazen. Finančne produkte z obnovitvenimi klavzulami je treba razvrstiti glede na njihovo najzgodnejšo zapadlost. Čeprav vloge z dogovorjeno zapadlostjo lahko dopuščajo zgodnejši dvig po predhodnem obvestilu ali pa jih je mogoče na zahtevo dvigniti ob kazni, se te značilnosti ne štejejo za pomembne za namene razvrstitve.
Zaprti investicijski skladi (closed-end investment funds) : so investicijski skladi s fiksnim številom izdanih delnic, katerih delničarji morajo pri vstopu v sklad kupiti oziroma pri izstopu iz njega prodati obstoječe delnice.
Zavarovalne družbe (insurance companies) : so opredeljene kot podjetja, ki so pridobila uradno dovoljenje v skladu s členom 6 Prve Direktive Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja ali členom 6 Prve Direktive Sveta 79/267/EGS z dne 5. marca 1979 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega življenjskega zavarovanja. Pozavarovalništvo je izključeno.
Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (insurance corporations and pension funds) : obsegajo nedenarne finančne družbe in neprave družbe, ki se ukvarjajo predvsem s finančnim posredovanjem, ki izhaja iz združevanja tveganj (ESR 95, odstavki 2.60–2.67).