EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32007D0779

Sklep št. 779/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o uvedbi posebnega programa za preprečevanje nasilja nad otroki, mladimi in ženskami in boj proti njemu ter za zaščito žrtev in ogroženih skupin za obdobje 2007–2013 (program Daphne III) v okviru splošnega programa Temeljne pravice in pravosodje

UL L 173, 3.7.2007, p. 19–26 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2007/779(1)/oj

3.7.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/19


SKLEP št. 779/2007/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. junija 2007

o uvedbi posebnega programa za preprečevanje nasilja nad otroki, mladimi in ženskami in boj proti njemu ter za zaščito žrtev in ogroženih skupin za obdobje 2007–2013 (program Daphne III) v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 152 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Pogodba določa, da je treba pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in ukrepov Skupnosti zagotavljati visoko raven varovanja zdravja ljudi. Člen 3(1)(p) Pogodbe določa, da ukrepi Skupnosti vsebujejo prispevek k doseganju visoke ravni varovanja zdravja.

(2)

Ukrepanje Skupnosti bi moralo dopolnjevati nacionalne politike, usmerjene k izboljševanju javnega zdravja in odpravljanju vzrokov, ki ogrožajo zdravje ljudi.

(3)

Fizično, spolno in psihično nasilje nad otroki, mladimi in ženskami, vključno z grožnjami s tovrstnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, ki se pojavljajo v javnem ali zasebnem življenju, predstavljajo kršitev njihovih pravic do življenja, varnosti, svobode, dostojanstva ter telesne in čustvene integritete, pa tudi resno ogroženost telesnega in duševnega zdravja žrtev takega nasilja. Takšno nasilje je v Skupnosti tako razširjeno, da predstavlja resnično kršitev temeljnih pravic, kakor tudi nevarnost za zdravje ter oviro uživanja varnega, svobodnega in pravičnega državljanstva.

(4)

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zdravje opredelila kot stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega dobrega počutja, ne le odsotnost bolezni ali hibe. V skladu z resolucijo WHO, sprejeto na skupščini leta 1996, je nasilje eden največjih zdravstvenih problemov v svetu. WHO v poročilu o nasilju in zdravju z dne 3. oktobra 2002 priporoča spodbujanje ukrepov primarne preventive, krepitev ukrepov za žrtve nasilja ter izboljšanje sodelovanja in izmenjave informacij o preprečevanju nasilja.

(5)

Ta načela so priznana v številnih konvencijah, deklaracijah in protokolih poglavitnih mednarodnih organizacij in institucij, kot so Združeni narodi, Mednarodna organizacija dela (MOD), svetovna konferenca o ženskah in svetovni kongres proti tržnemu spolnemu izkoriščanju otrok.

(6)

Boj proti nasilju bi moral biti zajet v okviru varstva temeljnih pravic, kot jih priznava Listina o temeljnih pravicah Evropske unije (4), vključno s priloženimi pojasnili, ob upoštevanju njenega statusa, ki med drugim priznava pravico do dostojanstva, enakosti in solidarnosti. Listina vsebuje številne posebne člene, ki se nanašajo na varovanje in uveljavljanje telesne in duševne integritete, enako obravnavanje moških in žensk, pravico otrok in nediskriminacijo kakor tudi priznavanje prepovedi nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, suženjstva in prisilnega dela ter dela otrok. Listina priznava, da je pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in ukrepov Skupnosti potrebna visoka raven varovanja zdravja ljudi.

(7)

Evropski parlament je pozval Komisijo, naj pripravi in uresničuje akcijske programe za boj proti navedenemu nasilju, kar je med drugim storil s svojimi resolucijami z dne 19. maja 2000 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Za nadaljnje ukrepe v boju proti trgovini z ženskami“ (5), z dne 20. septembra 2001 o pohabljanju ženskih spolnih organov (6), z dne 17. januarja 2006 o strategijah za preprečevanje trgovanja z ženskami in otroki, ki so žrtve spolnega izkoriščanja (7), ter z dne 2. februarja 2006 o trenutnih razmerah v boju proti nasilju nad ženskami in možnih prihodnjih ukrepih (8).

(8)

Akcijski program Skupnosti, ustanovljen s Sklepom št. 293/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. januarja 2000 o sprejetju akcijskega programa Skupnosti (program „Daphne“) (2000 do 2003) o preventivnih ukrepih za boj proti nasilju nad otroki, mladimi in ženskami (9) je pripomogel k boljšemu ozaveščanju v Evropski uniji ter izboljšal in okrepil sodelovanje med tistimi organizacijami v državah članicah, ki delujejo na področju boja proti nasilju.

(9)

Akcijski program Skupnosti iz Sklepa št. 803/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o sprejetju akcijskega programa Skupnosti (2004 do 2008) za preprečevanje nasilja nad otroki, mladimi in ženskami in boj proti njemu ter za zaščito žrtev in ogroženih skupin („program Daphne II“) (10) je dodatno nadgrajeval rezultate, dosežene v okviru programa Daphne. Komisija v skladu s členom 8(2) Sklepa št. 803/2004/ES sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti letnih dodeljenih proračunskih sredstev z novo finančno perspektivo.

(10)

Zaželeno je, da se zagotovi stalnost projektov, ki se financirajo iz programov Daphne in Daphne II.

(11)

Pomembno in nujno je pripoznati resne takojšnje in dolgoročne posledice nasilja nad otroki, mladimi in ženskami za telesno in duševno zdravje ter za njihov psihološki in socialni razvoj, kakor tudi glede enakih možnosti posameznikov, družin in skupnosti, pa tudi visoke socialne in gospodarske stroške za celotno družbo.

(12)

Nasilje nad ženskami ima več oblik, od nasilja v družini, ki prevladuje na vseh ravneh družbe, do škodljivih tradicionalnih praks, povezanih s fizičnim nasiljem nad ženskami, kot so pohabljanje spolovil in zločini iz časti, ki predstavljajo posebno obliko nasilja nad ženskami.

(13)

Otroke, mlade ali ženske, ki so priča nasilju nad bližnjim sorodnikom, bi bilo treba obravnavati kot žrtve nasilja v skladu s programom, ustanovljenim s tem sklepom („program“).

(14)

Glede preprečevanja nasilja, vključno z zlorabami in spolnim izkoriščanjem, izvedenim nad otroki, mladimi in ženskami, ter glede zaščite žrtev in ogroženih skupin lahko Evropska unija prispeva dodano vrednost k ukrepom, ki jih morajo izvajati predvsem države članice, in sicer z razširjanjem in izmenjavo informacij, izkušenj ter dobrih praks, spodbujanjem inovativnega pristopa, skupno pripravo prednostnih nalog, povezovanjem v mreže, kadar je to ustrezno, izborom projektov na ravni celotne Skupnosti, vključno s projekti, ki podpirajo dežurne telefonske linije in brezplačne telefonske številke za pomoč pogrešanim in spolno zlorabljenim otrokom, spodbujanjem in udeležbo vseh zainteresiranih strani ter vseevropsko kampanjo ozaveščanja proti nasilju. Ti ukrepi bi morali zajeti tudi podporo otrokom, mladim in ženskam, ki so žrtve trgovine z ljudmi.

(15)

Lokalne in regionalne organizacije se pogosto učinkovito spoprijemajo s temeljnimi vzroki nasilja in njegovimi posledicami ter delujejo v sodelovanju z enakovrednimi organi iz drugih držav članic, zato bi moral program upoštevati preventivne ukrepe v podporo žrtvam na lokalni in regionalni ravni.

(16)

Ker ciljev tega sklepa, in sicer preprečevanja vseh oblik nasilja nad otroki, mladimi in ženskami ter boja proti temu nasilju, države članice zaradi potrebe po izmenjavi informacij na ravni Skupnosti in razširjanja dobrih praks po vsej Skupnosti ne morejo zadovoljivo doseči in ker se lahko lažje doseže na ravni Skupnosti zaradi potrebe po usklajenem in večdisciplinarnem pristopu ter zaradi obsega ali učinka tega programa, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne presega nujnega za dosego navedenih ciljev.

(17)

Ta sklep določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanje programa, ki predstavlja prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (11).

(18)

Uporabljati je treba Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (12), v nadaljnjem besedilu „Finančna uredba“, in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (13), ki ščitita finančne interese Skupnosti, ob čemer se upoštevajo načela enostavnosti in doslednosti pri izbiri proračunskih instrumentov, omejitev števila primerov, kjer je Komisija neposredno odgovorna za izvajanje in upravljanje, ter zahtevane sorazmernosti med zneskom sredstev in upravnim bremenom, povezanim z njihovo uporabo.

(19)

Sprejeti bi bilo treba tudi ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter storiti vse potrebno za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (14), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (15), ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (16).

(20)

Finančna uredba zahteva sprejem temeljnega akta, ki bo zajemal donacije za poslovanje.

(21)

Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (17).

(22)

Uravnoteženo sodelovanje žensk in moških v procesu odločanja je ključni element pri uresničevanju dejanske enakosti žensk in moških. Države članice bi si zato po svojih najboljših močeh morale prizadevati za uravnoteženo zastopanost spolov pri sestavi odbora iz člena 10 –

SKLENILA:

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta sklep nadgrajuje politiko in cilje iz programov Daphne in Daphne II, saj vzpostavlja poseben program za preprečevanje nasilja nad otroki, mladimi in ženskami in boj proti njemu ter za zaščito žrtev in ogroženih skupin („program Daphne III“), v nadaljevanju „program“, v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ z namenom prispevati k visoki ravni zaščite pred nasiljem, da bi se tako telesno in duševno zdravje bolje obvarovalo.

2.   Program zajema obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.

3.   Za namene tega programa pojem „otroci“ zajema starostni razpon do 18 let, kar je v skladu z mednarodnimi instrumenti glede pravic otrok.

4.   Projekti z ukrepi, zlasti usmerjenimi na skupine upravičencev, kot so denimo „najstniki“ (od 13 do 19 let) ali osebe v starosti med 12 in 25 let, pa se obravnavajo kot usmerjeni na kategorijo „mladih“.

Člen 2

Splošni cilji

1.   Namen tega programa je prispevati k varstvu otrok, mladih in žensk pred vsemi oblikami nasilja ter doseči visoko raven varovanja zdravja, dobrega počutja in socialne kohezije.

2.   Brez poseganja v cilje in pristojnosti Evropske skupnosti prispevajo splošni cilji tega programa, zlasti kar zadeva otroke, mlade in ženske, k razvoju politik Skupnosti, natančneje politik, povezanih z javnim zdravjem, človekovimi pravicami in enakostjo spolov, pa tudi ukrepov, usmerjenih v varstvo pravic otrok in boj proti trgovini z ljudmi in spolnemu izkoriščanju.

Člen 3

Poseben cilj

Poseben cilj tega programa je prispevati k preprečevanju vseh oblik nasilja in boju proti njim, ki se v javnem ali zasebnem okolju pojavljajo nad otroki, mladimi in ženskami, vključno z spolnim izkoriščanjem in trgovino z ljudmi, in sicer s sprejetjem preventivnih ukrepov ter zagotavljanjem podpore in varstva žrtev ter ogroženih skupin. Navedeno se uresničuje s pomočjo naslednjih nadnacionalnih ukrepov ali drugih vrst ukrepov iz člena 4:

(a)

podpiranje in spodbujanje nevladnih organizacij (NVO) in drugih organizacij, dejavnih na tem področju, kakor je določeno v členu 7;

(b)

razvijanje in izvajanje ukrepov za boljše ozaveščanje, usmerjenih na posebne skupine, med njimi na določene poklice, pristojne organe, opredeljene sektorje javnosti ter ogrožene skupine, da bi izboljšali razumevanje nasilja in pospešili sprejem ničelne strpnosti do nasilja ter da bi spodbudili podporo žrtvam in prijavo nasilnih incidentov pristojnim organom;

(c)

razširjanje rezultatov, pridobljenih v okviru programov Daphne in Daphne II, vključno z njihovo prilagoditvijo, prenosom in uporabo s strani drugih upravičencev ali na drugih geografskih območjih;

(d)

pripravljanje in izboljšanje ukrepov, ki prispevajo k pozitivnemu obravnavanju oseb, ogroženih zaradi nasilja, in sicer na podlagi pristopa, ki spodbuja njihovo spoštovanje in si prizadeva za njihovo dobro počutje in osebno izpolnitev;

(e)

vzpostavljanje in podpiranje večdisciplinarnih mrež za učinkovitejše sodelovanje med NVO in drugimi organizacijami, dejavnimi na tem področju;

(f)

zagotavljanje širjenja informacij, podprtih z dokazi, in temeljnega znanja, izmenjave informacij ter opredelitve in razširjanja informacij in dobre prakse, tudi s pomočjo raziskav, usposabljanja, študijskih obiskov in izmenjave osebja;

(g)

pripravljanje in preskušanje gradiv za ozaveščanje in izobraževanje v zvezi s preprečevanjem nasilja nad otroki, mladimi in ženskami ter dopolnjevanje in prilagajanje gradiv, ki so že na voljo za uporabo na drugih geografskih območjih in za druge ciljne skupine;

(h)

preučevanje pojavov, povezanih z nasiljem, ter njegovih posledic za žrtve in celotno družbo, tudi v zdravstvu ter glede socialnih in gospodarskih stroškov, da bi lahko temeljne vzroke nasilja obravnavali na vseh ravneh družbe;

(i)

pripravljanje in izvajanje programov podpore žrtvam in ogroženim osebam, pa tudi programov pomoči za storilce, ob čemer se zagotovi varnost žrtev.

Člen 4

Vrste ukrepov

Za uresničevanje splošnih in posebnih ciljev iz členov 2 in 3 bo ta program pod pogoji iz letnih delovnih programov podpiral naslednje vrste ukrepov:

(a)

posebne ukrepe Komisije, kot so študije in raziskave, javnomnenjske raziskave in ankete, razvijanje kazalcev in metodologij, zbiranje, razvijanje in razširjanje podatkov in statistik, seminarje, konference in srečanja strokovnjakov, organizacijo javnih kampanj in dogodkov, oblikovanje in vzdrževanje storitve poizvedbene točke in spletnih strani, pripravo in razširjanje informativnega gradiva (vključno z IT aplikacijami in sredstvi za usposabljanje), vzpostavitev in podporo delovanju možganskega trusta zainteresiranih strani, ki bi zagotavljal strokovno svetovanje v zvezi z nasiljem, podporo drugim mrežam nacionalnih strokovnjakov ter analize, spremljanje in vrednotenje;

(b)

posebne nadnacionalne projekte v interesu Skupnosti, ki zajemajo najmanj dve državi članici pod pogoji iz letnih delovnih programov;

(c)

podpore dejavnostim NVO ali drugih organizacij, ki delujejo v splošnem evropskem interesu v zvezi s splošnimi cilji programa iz člena 2 v skladu s pogoji iz letnih delovnih programov.

Člen 5

Sodelovanje tretjih držav

Pri ukrepih tega programa lahko sodelujejo naslednje države:

(a)

države, s katerimi je Evropska unija podpisala pogodbo o pristopu;

(b)

države kandidatke, ki so upravičene do ugodnosti iz predpristopne strategije, in sicer v skladu s splošnimi načeli in pogoji v zvezi z udeležbo teh držav v programih Skupnosti, navedenimi v okvirnih sporazumih oziroma sklepih pridružitvenih svetov;

(c)

države Efte, ki so podpisnice Sporazuma EGP, v skladu z določbami navedenega sporazuma;

(d)

države zahodnega Balkana, in sicer v skladu z režimom, ki ga je po okvirnih sporazumih o splošnih načelih za njihovo sodelovanje v programih Skupnosti potrebno skleniti s temi državami;

Projekti lahko vključujejo države kandidatke, ki ne sodelujejo pri tem programu, če bi to prispevalo k njihovim pripravam na pristop, ali druge tretje države, ki ne sodelujejo pri tem programu, če bi to ustrezalo cilju projektov.

Člen 6

Skupine upravičencev in ciljne skupine

1.   Ta program koristi otrokom, mladim in ženskam, ki so žrtve nasilja ali so v nevarnosti, da postanejo žrtve nasilja.

2.   Glavne ciljne skupine tega programa so med drugim družine, učitelji in pedagoško osebje, socialni delavci, policija in mejna kontrola, lokalni, nacionalni in vojaški organi, zdravstveno in reševalno osebje, sodno osebje, NVO, sindikati in verske skupnosti.

Člen 7

Dostop do programa

Ta program je odprt za sodelovanje zasebnih ali javnih organizacij in institucij (lokalni organi na ustrezni ravni, univerzitetni oddelki in raziskovalni centri), ki delujejo na področju preprečevanja nasilja nad otroki, mladimi in ženskami ter boja proti temu nasilju ali zaščite pred njim, ali pa glede zagotavljanja podpore žrtvam, izvajanja ciljnih ukrepov za spodbujanje zavračanja takega nasilja ali spodbujanja sprememb v odnosu ter vedenju do ranljivih skupin in žrtev nasilja.

Člen 8

Vrste intervencij

1.   Financiranje Skupnosti ima lahko naslednji pravni obliki:

donacije,

pogodbe o javnih naročilih.

2.   Donacije Skupnosti se podelijo po obravnavi prijav na razpise, razen v ustrezno utemeljenih nujnih izjemnih primerih ali kadar lastnosti upravičenca pri posameznem ukrepu ne dopuščajo druge možnosti. Donacije skupnosti se zagotavljajo v obliki donacij za poslovanje in donacij za ukrepe. Najvišja stopnja sofinanciranja je navedena v letnih delovnih programih.

3.   Poleg tega se izdatki lahko predvidijo za dopolnilne ukrepe s pogodbami o javnih naročilih, pri čemer se iz sredstev Skupnosti financira nakup storitev in dobrin, neposredno povezanih s cilji tega programa. To med drugim krije izdatke za obveščanje in komunikacijo, pripravo, izvajanje, spremljanje, preverjanje in vrednotenje projektov, politik, programov in zakonodaje.

Člen 9

Izvedbeni ukrepi

1.   Komisija izvaja pomoč Skupnosti v skladu s Finančno uredbo.

2.   Komisija za izvajanje tega programa v okviru splošnih ciljev programa iz člena 2 sprejme letni delovni program, v katerem opredeli svoje posebne cilje, tematske prednostne naloge, opiše spremljevalne ukrepe iz člena 8 in po potrebi sestavi seznam drugih ukrepov. Letni delovni program določi najnižji odstotni delež letnih odhodkov, ki se jih dodeli za donacije.

3.   Letni delovni program se sprejme v skladu s postopkom upravljanja iz člena 10(2).

4.   Ukrepi, potrebni za izvajanje tega sklepa v zvezi s kakršnimi koli drugimi vprašanji, se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 10(3).

5.   Postopki vrednotenja in dodeljevanja v zvezi z donacijami za ukrepe med drugim upoštevajo naslednja merila:

(a)

splošne in posebne cilje iz členov 2 in 3 ter ukrepe, sprejete na različnih področjih, kakor je opredeljeno v členu 3, in skladnost z letnim delovnim programom;

(b)

kakovost predlaganega ukrepa glede njegove zasnove, organizacije, predstavitve in pričakovanih rezultatov;

(c)

znesek, predviden za financiranje Skupnosti, in njegovo stroškovno učinkovitost glede na pričakovane rezultate;

(d)

vpliv pričakovanih rezultatov na splošne in posebne cilje programa, kakor so opredeljeni v členih 2 in 3, ter na ukrepe, sprejete na različnih področjih, kakor je opredeljeno v členu 3;

(e)

inovacije.

6.   Vloge za donacije za poslovanje iz člena 4(c) se ocenijo ob upoštevanju:

(a)

skladnosti s cilji programa;

(b)

kakovosti načrtovanih dejavnosti;

(c)

verjetnega multiplikacijskega učinka teh dejavnosti v javnosti;

(d)

geografskega vpliva dejavnosti, ki se izvajajo;

(e)

vključenosti državljanov v organizacijo zadevnih organov;

(f)

razmerja med stroški in učinkovitostjo predlagane dejavnosti.

Člen 10

Odbor

1.   Komisiji pomaga odbor.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je dva meseca.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4.   Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 11

Dopolnjevanje

1.   Iskala se bo sinergija in dopolnjevanje z ostalimi instrumenti Skupnosti, zlasti s splošnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ in „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, Sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj, kakor tudi s programi za varovanje zdravja, „Programom za zaposlovanje in socialno solidarnost – PROGRESS“ ter programom „Varnejši internet plus“. Dopolnjevanje bo potrebno tudi z Evropskim inštitutom za enakost spolov. Statistični element obveščanja o nasilju se bo razvijal v sodelovanju z državami članicami, po potrebi z uporabo statističnega programa Skupnosti.

2.   Za izvajanje ukrepov, ki izpolnjujejo cilje iz vseh programov, si ta program lahko deli sredstva z drugimi instrumenti Skupnosti, zlasti s splošnima programoma „Varnost in varstvo svoboščin“ in „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ ter Sedmim okvirnim programom za raziskave in razvoj.

3.   Dejavnosti, ki se financirajo v okviru tega sklepa, ne prejemajo pomoči za isti namen iz naslova drugih finančnih instrumentov Skupnosti. Komisija zagotovi, da ji bodo upravičenci tega programa poslali informacije o sredstvih, prejetih iz splošnega proračuna Evropske unije in iz drugih virov, pa tudi o tekočih vlogah za sredstva.

Člen 12

Financiranje

1.   Finančna sredstva za izvajanje tega sklepa so določena v višini 116,85 milijona EUR za obdobje iz člena 1.

2.   Dodelitve sredstev za ukrepe, predvidene s tem programom, se vključijo v letne odobritve splošnega proračuna Evropske unije. Razpoložljive letne odobritve odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.

Člen 13

Spremljanje

1.   Komisija za kateri koli ukrep, ki se financira s tem programom, zagotovi, da upravičenec predloži tehnična in finančna poročila o napredku pri delu. V treh mesecih od zaključka ukrepa se predloži tudi končno poročilo. Obliko in vsebino poročil določi Komisija.

2.   Komisija zagotovi, da bodo pogodbe in sporazumi, ki izhajajo iz izvajanja tega programa, urejali zlasti spremljanje in finančni nadzor Komisije (ali katerega koli predstavnika, ki ga pooblasti Komisija), po potrebi s pomočjo kontrol na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev, in revizij Računskega sodišča.

3.   Komisija zagotovi, da upravičenec do finančne pomoči pet let po zadnjem plačilu za kateri koli ukrep hrani vso dokazno dokumentacijo o izdatkih za ukrep, ki je na voljo Komisiji.

4.   Komisija na podlagi rezultatov poročil in pregledov vzorcev iz odstavkov 1 in 2 po potrebi prilagodi obseg ali pogoje dodelitve prvotno odobrene finančne pomoči in časovni razpored plačil.

5.   Komisija stori vse potrebno, da preveri, ali se financirani ukrepi izvajajo primerno in v skladu z določbami tega sklepa in Finančne uredbe.

Člen 14

Zaščita finančnih interesov Skupnosti

1.   Komisija zagotovi, da se ob izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi tega sklepa, zaščitijo finančni interesi Skupnosti, in sicer z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim, z izvajanjem učinkovitih pregledov in izterjavo neutemeljeno plačanih zneskov, v primeru odkritja nepravilnosti pa z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95, Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbo (ES) št. 1073/1999.

2.   Za ukrepe Skupnosti, ki se financirajo v okviru tega programa, se Uredba (ES, Euratom) št. 2988/95 in Uredba (Euratom, ES) št. 2185/96 uporabljata v primeru kakršne koli kršitve določb zakonodaje Skupnosti, vključno s kršitvami pogodbenih obveznosti, sklenjenih na podlagi tega programa, ki izhajajo iz dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki z neupravičenimi postavkami izdatkov ogroža ali bi lahko ogrožal splošni proračun Evropske unije ali proračune, s katerimi upravljata Skupnosti.

3.   Komisija lahko zmanjša, začasno ustavi ali izterja odobreni znesek finančne pomoči za določen ukrep, če ugotovi nepravilnosti, vključno z neskladnostjo z določbami tega sklepa ali s posamezno odločitvijo, pogodbo ali sporazumom o odobritvi zadevne finančne podpore, ali če se izkaže, da je bil ukrep spremenjen, ne da bi se Komisijo zaprosilo za odobritev, tako da je v nasprotju z vrsto ali pogoji izvajanja projekta.

4.   Komisija od upravičenca, če roki niso upoštevani ali če napredovanje pri izvajanju ukrepa upravičuje le del dodeljene finančne pomoči, zahteva, da v določenem roku predloži pripombe. Komisija lahko ukine preostalo finančno pomoč in zahteva vračilo že izplačanih zneskov, če upravičenec ne poda zadovoljivega odgovora.

5.   Vsako neupravičeno izplačilo se vrne Komisiji. Zneskom, ki se ne povrnejo pravočasno v skladu s pogoji, določenimi s Finančno uredbo, se pripišejo obresti.

Člen 15

Vrednotenje

1.   Ta program se bo redno spremljal, z namenom spremljanja dejavnosti v njegovem okviru.

2.   Komisija zagotovi redno in neodvisno zunanje vrednotenje tega programa.

3.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži:

(a)

najkasneje do 31. marca 2011 vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja tega programa, skupaj s priloženim seznamom subvencioniranih projektov in ukrepov;

(b)

najkasneje do 31. maja 2012 sporočilo o nadaljevanju tega programa;

(c)

najkasneje do 31. decembra 2014 poročilo o naknadnem vrednotenju, o izvajanju in rezultatih programa.

Člen 16

Objava projektov

Komisija letno objavi seznam in kratek opis vseh projektov, financiranih iz naslova tega programa.

Člen 17

Prehodne določbe

Sklep št. 803/2004/ES se razveljavi. Ukrepe, ki so se na podlagi navedenega sklepa že začeli izvajati, do njihovega zaključka še naprej ureja navedeni sklep.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Strasbourgu, 20. junija 2007

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

G. GLOSER


(1)  UL C 69, 21.3.2006, str. 1.

(2)  UL C 192, 16.8.2006, str. 25.

(3)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 5. septembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 5. marca 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 22. maja 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(4)  UL C 364, 18.12.2000, str. 1.

(5)  UL C 59, 23.2.2001, str. 307.

(6)  UL C 77 E, 28.3.2002, str. 126.

(7)  UL C 287 E, 24.11.2006, str. 75.

(8)  UL C 288 E, 25.11.2006, str. 66.

(9)  UL L 34, 9.2.2000, str. 1.

(10)  UL L 143, 30.4.2004, str. 1.

(11)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(12)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

(13)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 478/2007 (UL L 111, 28.4.2007, str. 13).

(14)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(15)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(16)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(17)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).


Top