1.   Za bonitetni nadzor kreditne institucije, vključno z dejavnostmi, ki jih opravlja v skladu s členoma 23 in 24, so odgovorni pristojni organi matične države članice, brez poseganja v tiste določbe te direktive, ki to odgovornost nalagajo pristojnim organom države članice gostiteljice.

2.   Odstavek 1 ne preprečuje nadzora na konsolidirani osnovi v skladu s to direktivo.

1.   Države članice gostiteljice predvidijo, da lahko v primeru, če kreditna institucija, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici, opravlja svojo dejavnost prek podružnice, pristojni organi matične države članice ali osebe, ki jih ti pooblastijo za ta namen, po tem ko obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice, preverijo informacije iz člena 42 na kraju samem.

2.   Pristojni organi matične države članice se lahko tudi za pregled podružnic zatečejo k uporabi drugih postopkov, določenih v členu 141.

3.   Odstavka 1 in 2 ne vplivata na pravico pristojnih organov države članice gostiteljice, da pri opravljanju svojih dolžnosti v skladu s to direktivo na kraju samem pregledajo podružnice, ustanovljene na njihovem ozemlju.

1.   Države članice predvidijo, da za vse osebe, ki delajo za ali so delale za pristojne organe, in revizorje ali strokovnjake, ki delajo v imenu pristojnih organov, velja dolžnost varovanja poklicne skrivnosti.

Nobeni osebi ali organu ne smejo razkriti nobenih zaupnih informacij, ki jih utegnejo prejeti med opravljanjem svojih nalog, razen v obliki povzetka ali zbirne informacije, tako da posameznih kreditnih institucij ni mogoče prepoznati brez poseganja v primere, za katere velja kazensko pravo.

Vendar pa je v primerih, ko je zoper kreditno institucijo uveden stečaj ali postopek prisilnega prenehanja, v civilnem ali gospodarskem postopku dovoljeno razkriti zaupne informacije, ki ne zadevajo tretjih oseb, ki poskušajo rešiti to kreditno institucijo.

2.   Odstavek 1 pristojnim organom raznih držav članic ne preprečuje izmenjave informacij v skladu s to direktivo in drugimi direktivami, ki se nanašajo na kreditne institucije. Za te informacije veljajo pogoji varovanja poklicne skrivnosti, navedeni v odstavku 1.

1.   Ne glede na člene 44 do 46 lahko države članice odobrijo izmenjavo informacij med pristojnimi organi in med:

V takih primerih države članice zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo nazive organov, ki lahko prejmejo informacije v skladu s tem odstavkom.

2.   Ne glede na člene 44 do 46 lahko države članice zaradi krepitve stabilnosti in celovitosti finančnega sistema odobrijo izmenjavo informacij med pristojnimi organi in organi ali subjekti, ki so po zakonu odgovorni za odkrivanje in raziskovanje kršitev prava gospodarskih družb.

V takih primerih države članice zahtevajo, da so izpolnjeni vsaj naslednji pogoji:

Če v državi članici organom ali subjektom iz prvega pododstavka zaradi njihove specifične pristojnosti pri opravljanju nalog odkrivanja in raziskovanja pomagajo osebe, imenovane za ta namen, ki niso zaposlene v javnem sektorju, imajo lahko pod pogoji, navedenimi v drugem pododstavku, tudi te osebe možnost izmenjave informacij, predpisanih v prvem pododstavku.

Za izvajanje tretjega pododstavka organi ali subjekti iz prvega pododstavka sporočijo pristojnim organom, ki so razkrili informacijo, imena in natančne odgovornosti oseb, katerim naj bi se informacije poslale.

Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo naziv organov ali subjektov, ki lahko prejmejo informacije v skladu s tem členom.

Komisija pripravi poročilo o uporabi določb tega člena.

1.   Države članice predvidijo vsaj to, da je dolžnost vsake osebe, pooblaščene v smislu Direktive 84/253/EGS (17), ki v kreditni instituciji opravlja nalogo, opisano v členu 51 Direktive 78/660/EGS, členu 37 Direktive 83/349/EGS ali členu 31 Direktive 85/611/EGS (18) ali kakršno koli drugo zakonsko predpisano nalogo, takoj poročati pristojnim organom o kakršnih koli dejstvih ali odločitvah glede te kreditne institucije, za katere je zvedela med opravljanjem navedene naloge in ki utegnejo:

Države članice predpišejo vsaj, da je ta oseba dolžna prav tako poročati o kakršnih koli dejstvih ali odločitvah, za katere je izvedela med opravljanjem naloge iz prvega pododstavka v podjetju, ki je tesno povezana oseba na osnovi obvladujočega razmerja s kreditno institucijo, v kateri opravlja navedeno nalogo.

2.   Če osebe, pooblaščene po Direktivi 84/253/EGS, v dobri veri pristojnim organom razkrijejo kakršna koli dejstva ali odločitve iz odstavka 1, se taka razkritja ne štejejo za kršitev katere koli omejitve razkrivanja informacij, predpisane s pogodbo ali s katero koli določbo zakona ali drugega predpisa, in osebe za to nikakor niso odgovorne.

1.   Koncept lastnih sredstev, ki ga uporablja država članica, lahko vključuje tudi druge postavke, pod pogojem, da imajo ne glede na pravne ali računovodske oznake naslednje značilnosti:

2.   Kakor druge postavke se lahko sprejmejo tudi vrednostni papirji, ki nimajo določenega roka zapadlosti, in drugi instrumenti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

Tem vrednostnim papirjem in drugim instrumentom se lahko dodajo kumulativne prednostne delnice, razen tistih iz točke (h) člena 57.

3.   Za kreditne institucije, ki izračunavajo zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti iz pododdelka 2 oddelka 3, se lahko pozitivni zneski, ki so rezultat izračuna iz odstavka 36 dela 1 v Prilogi VII, do 0,6 % zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti, izračunanih na podlagi pododdelka 2, sprejmejo kot druge postavke; Za te kreditne institucije se popravki vrednosti in rezervacije, vključene v izračun iz odstavka 36 dela 1 Priloge VII ter popravki vrednosti in rezervacije za izpostavljenosti iz točke (e) člena 57 ne vključijo v lastna sredstva razen v skladu s tem odstavkom. Za te namene zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti ne vključujejo tistih, ki so izračunani v zvezi s pozicijami listinjenja, z utežjo tveganja 1 250 %.

1.   Obveznosti družbenikov kreditnih institucij, ustanovljenih kot zadruge iz točke (g) člena 57, sestavljajo nevplačani kapital teh zadrug; skupaj s pravnimi obveznostmi družbenikov teh zadrug tvorijo dodatna nevračljiva sredstva, v primeru, če kreditna institucija utrpi izgubo, pri čemer je omogočeno zahtevati vplačilo teh sredstev brez odlašanja.

Solidarne in skupne obveznosti posojilojemalcev pri kreditnih institucijah, organiziranih v obliki skladov, se obravnavajo enako kakor predhodne postavke.

Vse take postavke se lahko vključijo v lastna sredstva, če se štejejo kot lastna sredstva institucij iz te kategorije po nacionalni zakonodaji.

2.   Države članice v lastna sredstva javnih kreditnih institucij ne vključujejo osebnih jamstev, ki jih same ali njihovi lokalni organi izdajajo takim institucijam.

3.   Države članice ali pristojni organi lahko kumulativne prednostne delnice s fiksno dividendo iz točke (h) člena 57 in podrejeni dolžniški kapital iz navedene določbe vključijo v lastna sredstva, če obstajajo zavezujoče pogodbe, v skladu s katerimi so pri stečaju ali likvidaciji kreditne institucije te postavke uvrščene za terjatve vseh drugih upnikov in se ne poplačajo, dokler niso poravnani vsi drugi takrat neplačani dolgovi.

Podrejeni dolžniški kapital izpolnjuje naslednja dodatna merila:

Za namene točke (b) drugega pododstavka, če zapadlost dolga ni določena, se lahko dolg odplača le s petletnim odpovednim rokom, razen če se posojila ne štejejo več med lastna sredstva ali če ni za predčasno odplačilo izrecno potrebno predhodno soglasje pristojnih organov. Pristojni organi lahko odobrijo predčasno odplačilo takih posojil, pod pogojem, da se zahteva vloži na pobudo izdajatelja in da to ne vpliva na solventnost kreditne institucije.

4.   Kreditne institucije v lastna sredstva ne vključujejo rezerv, nastalih zaradi vrednotenja na pošteno vrednost, povezanih z dobički ali izgubami pri varovanju denarnega toka finančnih instrumentov, merjenih po odplačni vrednosti, niti dobičkov ali izgub, nastalih na podlagi vrednotenja obveznosti po pošteni vrednosti, ki so posledica sprememb v boniteti samih kreditnih institucij.

1.   Če se izračun izvrši na konsolidirani osnovi, se konsolidirani zneski postavk, naštetih v členu 57, uporabijo v skladu s pravili, določenimi v oddelku 1 poglavja 4. Poleg tega se lahko tudi naslednje postavke, kadar so to kreditne („negativne“) postavke, štejejo kot konsolidacijske rezerve za izračun lastnih sredstev:

2.   Če so postavke iz točk (a) do (d) odstavka 1 debetne („pozitivne“) postavke, se odštejejo pri izračunu konsolidiranih lastnih sredstev.

1.   Za postavke iz točk (d) do (h) člena 57 veljajo naslednje omejitve:

2.   Skupna vrednost postavk iz točk (l) do (r) člena 57 se za polovico odbije od vsote postavk iz točk (a) do (c), zmanjšane za vrednost postavk iz točk (i) do (k), in polovico od skupne vrednosti postavk iz točk (d) do (h) člena 57, ob uporabi omejitev določenih z odstavkom 1 tega člena. Če polovica skupne vrednosti postavk iz točk (l) do (r) člena 57 presega skupno vrednost postavk iz točk (d) do (h) člena 57, se ta presežek odbije od skupne vrednosti iz točk (a) do (c), zmanjšane za vrednosti postavk iz točk (i) do (k) člena 57. Postavke iz točke (r) člena 57 se ne odbijejo, če se vključijo v izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za namene člena 75, kakor je opredeljeno v delu 4 Priloge IX.

3.   Za namene oddelkov 5 in 6 se določbe tega oddelka berejo brez upoštevanja postavk iz točk (q) in (r) člena 57 in člena 63(3).

4.   Pristojni organi lahko v začasnih in izjemnih okoliščinah odobrijo kreditnim institucijam, da presežejo omejitve, določene v odstavku 1.

1.   Pristojni organi od kreditnih institucij zahtevajo, da vzdržujejo lastna sredstva za operativna tveganja v skladu s pristopi iz členov 103, 104 in 105.

2.   Brez poseganja v odstavek 4 se kreditne institucije, ki uporabljajo pristop iz člena 104, ne vrnejo na uporabo pristopa iz člena 103, razen iz dokazano upravičenega razloga in pod pogojem, da jim to odobrijo pristojni organi.

3.   Brez poseganja v odstavek 4 se kreditne institucije, ki uporabljajo pristop iz člena 105, ne vrnejo na uporabo pristopov iz členov 103 ali 104, razen iz dokazano upravičenega razloga in pod pogojem, da jim to odobrijo pristojni organi.

4.   Pristojni organi lahko kreditnim institucijam dovolijo uporabo kombinacije pristopov v skladu z delom 4 Priloge X.

1.   V okviru standardiziranega pristopa kreditne institucije razdelijo svoje dejavnosti v določeno število poslovnih področij iz dela 2 Priloge X.

2.   Za vsako poslovno področje kreditne institucije izračunajo kapitalsko zahtevo za operativno tveganje kot določen odstotek osnove za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje, v skladu s parametri iz dela 2 Priloge X.

3.   Za nekatera poslovna področja lahko pristojni organi v skladu z odstavki 5 do 11 dela 2 Priloge X pod določenimi pogoji dovolijo kreditni instituciji uporabo ustreznega alternativnega kazalca za določanje svojih kapitalskih zahtev za operativno tveganje.

4.   Kapitalska zahteva za operativno tveganje na podlagi standardiziranega pristopa je vsota kapitalskih zahtev za operativno tveganje vseh posameznih poslovnih področij.

5.   Parametri za standardizirani pristop so določeni v delu 2 Priloge X.

6.   Kreditna institucija se kvalificira za uporabo standardiziranega pristopa, če izpolnjuje merila iz dela 2 Priloge X.

1.   Kreditne institucije lahko uporabljajo napredne pristope za merjenje operativnega tveganja na podlagi lastnega sistema za merjenje operativnega tveganja, če pristojni organ izrecno odobri uporabo zadevnih modelov za izračun zahtev po lastnih sredstvih.

2.   Kreditne institucije morajo pristojnim organom dokazati, da izpolnjujejo kvalifikacijske kriterije iz dela 3 Priloge X.

3.   Če nadrejena kreditna institucija EU in njene podrejene družbe ali podrejene družbe nadrjenega finančnega holdinga EU nameravajo začeti uporabljati napredni pristop za merjenje operativnega tveganja, pristojni organi različnih pravnih subjektov tesno sodelujejo, kakor je predvideno v členih 129 do 132. Vloga vsebuje elemente, naštete v delu 3 Priloge X.

4.   Če nadrejena kreditna institucija EU in njene podrejene družbe ali podrejene družbe nadrejenega finančnega holdinga EU uporabljajo enotni napredni pristop za merjenje operativnega tveganja, lahko pristojni organi dovolijo, da nadrejena družba in njene podrejene družbe skupaj izpolnjujejo kvalifikacijske kriterije iz dela 3 Priloge X.

1.    „Izpostavljenosti“ v tem oddelku pomenijo katero koli sredstvo in zunajbilančno postavko iz pododdelka 1 oddelka 3, brez tam predpisanih uteži tveganja ali stopenj tveganja.

Izpostavljenosti, ki izhajajo iz postavk, navedenih v Prilogi IV, se izračunajo na podlagi ene od metod, določenih v Prilogi III. Za namene tega oddelka se uporablja tudi odstavek 2 dela 2 Priloge III.

Vse elemente, ki so povsem kriti z lastnimi sredstvi, se lahko v dogovoru s pristojnimi organi izključi iz opredelitve izpostavljenosti, če ta lastna sredstva niso vključena v lastna sredstva kreditne institucije za namene člena 75 ali v izračun drugih finančnih kazalcev, ki jih predvidevata ta direktiva in drugi akti Skupnosti.

2.   Izpostavljenosti ne vključujejo:

1.   Kreditna institucija pristojnim organom poroča o vsaki veliki izpostavljenosti.

Države članice po svoji presoji poskrbijo, da se poroča v skladu z eno izmed naslednjih dveh metod:

2.   Razen v primeru kreditnih institucij, ki uporabljajo člen 114 za priznavanje zavarovanja pri izračunu vrednosti izpostavljenosti za namene odstavkov 1, 2 in 3 člena 111, izpostavljenostih, ki so izvzete v skladu s členom 113(3)(a) do (d) in (f) do (h), ni treba poročati, kakor določa odstavek 1 tega člena, in pogostost poročanja, določena v točki (b) odstavka 1 tega člena se lahko pri izpostavljenostih iz člena 113(3)(e) in (i) in iz členov 115 in 116 zmanjša na dvakrat letno.

Če se kreditna institucija sklicuje na ta odstavek, mora hraniti evidenco navedenih razlogov vsaj eno leto po dogodku, zaradi katerega je prišlo do izvzetja, zato da lahko pristojni organi ugotovijo, ali je bilo to upravičeno.

3.   Države članice lahko od kreditnih institucij zahtevajo, da analizirajo morebitne koncentracije svoje izpostavljenosti do izdajateljev zavarovanj s premoženjem in po potrebi ukrepajo ali o pomembnih ugotovitvah poročajo svojim pristojnim organom.

1.   Kreditna institucija ne sme prevzeti izpostavljenosti do osebe ali skupine povezanih oseb, katere vrednost presega 25 % njenih lastnih sredstev.

2.   Če je oseba ali skupina povezanih oseb nadrejena družba ali podrejena družba kreditne institucije in/ali eno ali več podrejenih družb te nadrejene družbe, se odstotek, določen v odstavku 1, zmanjša na 20 %. Države članice pa lahko izvzamejo izpostavljenosti do takih oseb iz 20 % zgornje meje, če zagotovijo posebno spremljanje takih izpostavljenosti z drugimi ukrepi ali postopki. Komisijo in Evropski odbor za bančništvo morajo obvestiti o vsebini takih ukrepov ali postopkov.

3.   Kreditna institucija ne sme imeti velikih izpostavljenosti, ki bi skupaj presegle 800 % njenih lastnih sredstev.

4.   Kreditna institucija mora glede svojih izpostavljenosti vedno upoštevati zgornje meje, določene v odstavkih 1, 2 in 3. Če v izjemnem primeru izpostavljenosti presežejo te zgornje meje, je treba o tem nemudoma obvestiti pristojne organe, ki lahko, če to dopuščajo okoliščine, kreditni instituciji odobrijo neko časovno obdobje, v katerem se mora uskladiti z navedenimi zgornjimi mejami.

1.   Za namene členov 113 do 117 izraz „jamstvo“ vključuje kreditne izvedene finančne instrumente, priznane na podlagi členov 90 do 93, razen kreditnih zapisov.

2.   Ob upoštevanju odstavka 3, kjer se na podlagi členov 113 do 117 lahko dovoli priznanje stvarnega ali osebnega kreditnega zavarovanja, se za to zahteva izpolnjevanje vseh zahtev za primernost in drugih minimalnih zahtev iz členov 90 do 93 za namene izračuna zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti iz členov 78 do 83.

3.   Če kreditna institucija uporablja člen 114(2), se za priznanje stvarnega ali osebnega kreditnega zavarovanja uporabljajo ustrezne zahteve iz členov 84 do 89.

1.   Države članice lahko naložijo strožje zgornje meje od tistih, določenih v členu 111.

2.   Države članice lahko iz uporabe člena 111(1), (2) in (3) v celoti ali delno izvzamejo izpostavljenosti kreditne institucije do nadrejene družbe, drugih podrejenih družb te nadrejene družbe ali lastnih podrejenih družb, če so te družbe in tudi sama kreditna institucija vključene v nadzor na konsolidirani osnovi, v skladu s to direktivo ali z enakovrednimi standardi, ki veljajo v tretji državi.

3.   Države članice lahko v celoti ali delno izvzamejo iz uporabe člena 111 naslednje izpostavljenosti:

Šteje se, da gotovina, prejeta na podlagi kreditnega zapisa, ki ga izda kreditna institucija, ter posojila kreditni instituciji in depoziti nasprotne stranke pri njej, ki so predmet pogodbe o bilančnem pobotu, priznane na podlagi členov 90 do 93, sodijo v točko (g).

Za namene točke (o) vrednostni papirji, ki se uporabljajo kot zavarovanja, morajo biti vrednoteni po tržni ceni, imeti morajo vrednost, ki presega z osebnim jamstvom krite izpostavljenosti in s katerimi se mora bodisi trgovati na borzi ali morajo biti dejansko prenosljivi in morajo redno kotirati na trgu, ki deluje pod okriljem priznanih strokovnih izvajalcev, in morajo, kakor zahtevajo pristojni organi države članice, od koder kreditna institucija izvira, omogočiti ugotavljanje objektivne cene, tako da se lahko presežek vrednosti vrednostnih papirjev preveri v vsakem trenutku. Zahtevani presežek vrednosti je 100 %. Pri delnicah je zahtevani presežek 150 % in 50 % zahtevani presežek pri dolžniških vrednostnih papirjih, izdanih pri institucijah, enotah regionalne ali lokalne ravni držav članic, razen tistih, ki so navedene v podtočki (f), in pri dolžniških vrednostnih papirjih, ki so jih izdale multilateralne razvojne banke razen tistih, ki se jim v skladu s členi 78 do 83 pripisuje utež tveganja 0 %. Če sta zapadlost izpostavljenosti in zapadlost kreditnega zavarovanja neusklajena, se zavarovanje ne prizna. Vrednostni papirji, ki se uporabljajo kot zavarovanje, ne morejo sestavljati lastnih sredstev kreditne institucije.

Za namene točke (p) se vrednost premoženja, kakor zahtevajo pristojni organi, izračuna na osnovi strogih standardov vrednotenja, določenih z zakonom ali drugim predpisom. Vrednotenje se opravi vsaj enkrat na leto. Za namene točke (p) stanovanjske nepremičnine pomenijo stanovanjske prostore, ki jih posojilojemalec zaseda ali oddaja.

Države članice morajo Komisijo obvestiti o vseh odobrenih izjemah na podlagi točke (s), da bi s tem preprečile izkrivljanje konkurence.

1.   Ob upoštevanju odstavka 3, lahko za namene izračunavanja vrednosti izpostavljenosti za namene člena 111(1) do (3) države članice za kreditne institucije, ki uporabljajo Razvito metodo za merjenje učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem na podlagi členov 90 do 93, namesto uporabe polnih ali delnih izjem, dovoljenih na podlagi točk (f), (g), (h), in (o) člena 113(3), dovolijo takim kreditnim institucijam uporabo vrednosti, ki je nižja od vrednosti izpostavljenosti, vendar pa ni nižja od vsote popolnoma prilagojenih vrednosti izpostavljenosti do osebe ali skupine povezanih oseb.

Za te namene „popolnoma prilagojena vrednost izpostavljenosti“ pomeni vrednost, izračunano na podlagi členov 90 do 93, ob upoštevanju zmanjševanja kreditnega tveganja, prilagoditev za nestanovitnost in morebitno neusklajenost zapadlosti (E*).

Če se ta odstavek uporablja za kreditno institucijo, se točke (f), (g), (h) in (o) člena 113(3) ne uporabljajo za zadevno kreditno institucijo.

2.   Ob upoštevanju odstavka 3 se lahko kreditni instituciji, ki ima na podlagi členov 84 do 89 dovoljenje za uporabo lastnih ocen LGD in konverzijskih faktorjev za kategorijo izpostavljenosti, dovoli, če lahko pristojnim organom dokaže, da je zmožna oceniti učinke zavarovanja s finančnim premoženjem na njihove izpostavljenosti ločeno od drugih vidikov, ki so pomembni za LGD, da prizna take učinke pri izračunavanju vrednosti izpostavljenosti za namene člena 111 (1) do (3).

Pristojni organi se prepričajo o primernosti ocen, ki jih pripravi kreditna institucija za uporabo pri zmanjševanju vrednosti izpostavljenosti za namene skladnosti z določbami člena 111.

Če ima kreditna institucija dovoljenje za uporabo lastnih ocen učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem, mora to storiti skladno s pristopom, ki se uporablja za izračunavanje kapitalskih zahtev.

Kreditnim institucijam, ki imajo na podlagi členov 84 do 89 dovoljenje za uporabo lastnih ocen LGD in konverzijskih faktorjev za kategorijo izpostavljenosti, in ki ne izračunavajo vrednosti svojih izpostavljenosti s pomočjo metode iz prvega pododstavka, se za izračun vrednosti izpostavljenosti lahko dovoli uporaba pristopa iz odstavka 1 zgoraj ali izvzetja, določenega v členu 113(3)(o). Kreditna institucija uporablja samo eno od teh dveh metod.

3.   Kreditna institucija, ki ji je dovoljena uporaba metod iz odstavkov 1 in 2 pri izračunavanju vrednosti izpostavljenosti za namene člena 111(1) do (3), opravlja redne teste izjemnih situacij za svoje koncentracije kreditnih tveganj, vključno v zvezi z unovčljivo vrednostjo vsakega sprejetega zavarovanja s premoženjem.

Ti redni testi izjemnih situacij obravnavajo tveganja iz naslova možnih sprememb pogojev na trgu, ki bi lahko škodljivo vplivale na ustreznost lastnih sredstev kreditne institucije, in tveganja iz naslova unovčenja zavarovanja s premoženjem v izjemnih situacijah.

Kreditna institucija mora dokazati pristojnim organom, da so opravljeni testi izjemnih situacij ustrezni in primerni za ocenjevanje takih tveganj.

V primeru, da takšen test izjemnih situacij pokaže manjšo unovčljivo vrednost sprejetega zavarovanja s premoženjem, kakor bi se smela upoštevati na podlagi odstavkov 1 oziroma 2, se ustrezno zmanjša vrednost zavarovanja s premoženjem, ki se sme priznati pri izračunavanju vrednosti izpostavljenosti za namene člena 111(1) do (3).

Take kreditne institucije v svoje strategije za obravnavanje koncentracij tveganja vključujejo naslednje:

4.   Če se učinki zavarovanja s premoženjem priznajo pod pogoji iz odstavka 1 ali 2, lahko države članice obravnavajo kateri koli kriti del izpostavljenosti, kakor da je nastal do izdajatelja zavarovanja s premoženjem in ne do stranke.

1.   Za namene člena 111(1) do (3) lahko države članice uporabijo utež 20 % za postavke sredstev, ki predstavljajo terjatve do enot regionalne in lokalne ravni držav članic, če bi navedene terjatve prejele utež tveganja 20 % na podlagi členov 78 do 83, ter za druge izpostavljenosti do takih oblasti ali za katere osebno jamčijo take oblasti, terjatve do katerih prejmejo utež tveganja 20 % na podlagi členov 78 do 83. Države članice pa lahko zmanjšajo navedeno stopnjo na 0 % za postavke sredstev, ki predstavljajo terjatve do enot regionalne ali lokalne ravni držav članic, če bi navedene postavke na podlagi členov 78 do 83 dobile utež tveganja 0 %, in za druge izpostavljenosti do takih enot ali za katere osebno jamčijo take oblasti, terjatve do katerih bi dobile na podlagi členov 78 do 83 utež tveganja 0 %.

2.   Za namene člena 111(1) do (3) lahko države članice uporabijo utež tveganja 20 % za postavke sredstev, ki predstavljajo terjatve in druge izpostavljenosti do institucij z dospelostjo več kakor eno leto in ne več kakor tri leta, in utež tveganja 50 % za postavke sredstev, ki predstavljajo terjatve do institucij z dospelostjo več kakor tri leta, pod pogojem, da so te dolžniški instrumenti, ki jih je izdala institucija, in da so ti dolžniški instrumenti po mnenju pristojnih organov dejansko prenosljivi na trgu, ki ga tvorijo strokovni izvajalci, ter da dnevno kotirajo na tem trgu ali pa so njihovo izdajo odobrili pristojni organi države članice, iz katere izvira institucija, ki jih je izdala. Nikakor pa te postavke ne morejo predstavljati lastnih sredstev.

1.   Če za izpostavljenost do neke osebe jamči tretja oseba ali je zavarovana z vrednostnimi papirji, ki jih izda tretja oseba pod pogoji, določenimi v členu 113(3)(o), lahko države članice:

2.   Če država članica uporabi obravnavo iz točke (a) odstavka 1:

1.   Nobena kreditna institucija ne sme imeti kvalificiranega deleža v znesku, ki presega 15 % njenih lastnih sredstev v podjetju, ki ni niti kreditna niti finančna institucija niti podjetje, ki opravlja dejavnosti neposredne razširitve bančnih storitev ali pomožnih bančnih storitev podjetja, kakor so lizing, faktoring, upravljanje naložbenih skladov, upravljanje storitev obdelave podatkov ali druge podobne dejavnosti.

2.   Skupni znesek kvalificiranih deležev kreditne institucije v podjetjih, ki niso kreditne institucije, finančne institucije ali podjetja, ki opravljajo dejavnosti neposredne razširitve bančnih storitev ali pomožnih bančnih storitev podjetja, kakor so lizing, faktoring, upravljanje naložbenih skladov, upravljanje storitev obdelave podatkov ali druge podobne dejavnosti, ne sme presegati 60 % njihovih lastnih sredstev.

3.   Zgornje meje, določene v odstavkih 1 in 2, se lahko presežejo le v izjemnih okoliščinah. V takih primerih pristojni organi od kreditne institucije zahtevajo, da poveča lastna sredstva ali sprejme druge enakovredne ukrepe.

1.   Državam članicam ni treba uporabiti omejitev iz členov120(1) in (2) za deleže v zavarovalnicah, kakor določata Direktivi 73/239/EGS in 2002/83/ES, ali v pozavarovalnicah, kakor določa Direktiva 98/78/ES.

2.   Države članice lahko predpišejo, da pristojni organi ne uporabljajo zgornjih mej, določenih v členu 120(1) in (2), če zagotovijo, da je 100 % zneska, za katerega kvalificirani deleži kreditne institucije presegajo te zgornje meje, pokritih z lastnimi sredstvi, in da slednji niso vključeni v izračun, zahtevan v skladu s členom 75. Če sta preseženi obe zgornji meji, določeni v členu 120(1) in (2), je znesek, ki ga morajo pokriti lastna sredstva, višji od obeh presežnih zneskov.

1.   Ob upoštevanju tehničnih meril iz Priloge XI pristojni organi pregledajo ureditve, strategije, procese in mehanizme, ki jih izvajajo kreditne institucije za uskladitev s to direktivo ter ovrednotijo tveganja, katerim so ali bi lahko bile izpostavljene kreditne institucije.

2.   Obseg pregleda in ovrednotenja iz odstavka 1 je enak zahtevam te direktive.

3.   Na podlagi pregleda in ovrednotenja in odstavka 1 pristojni organi določijo, ali ureditve, strategije, procesi in mehanizmi, ki jih izvajajo kreditne institucije, ter lastna sredstva kreditnih institucij zagotavljajo zanesljivo upravljanje in kritje njihovih tveganj.

4.   Pristojni organi določijo pogostost in intenzivnost pregleda in ovrednotenja iz odstavka 1, ob upoštevanju velikosti, sistemskega pomena, narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti zadevne kreditne institucije ter pri tem upoštevajo načelo sorazmernosti. Pregled in ovrednotenje se posodabljata vsaj vsako leto.

5.   Pregled in ovrednotenje, ki ju opravijo pristojni organi, obsegajo izpostavljenosti kreditnih institucij tveganju spremembe obrestne mere, ki je posledica netrgovalnih dejavnosti. Zahtevajo se ukrepi v primeru institucij, katerih ekonomska vrednost se zmanjša za več kakor 20 % lastnih sredstev zaradi nenadne in nepričakovane spremembe obrestne mere, katere obseg predpišejo pristojni organi in se med kreditnimi institucijami ne razlikuje.

1.   Če je nadrejena družba nadrejena kreditna institucija v državi članici ali nadrejena kreditna institucija EU, nadzor na konsolidirani osnovi izvajajo pristojni organi, ki so mu izdali dovoljenje v skladu s členom 6.

2.   Če je nadrejena družba kreditne institucije nadrejeni finančni holding v državi članici ali nadrejeni finančni holding v EU, nadzor na konsolidirani osnovi izvajajo pristojni organi, ki so kreditni instituciji izdali dovoljenje v skladu s členom 6.

1.   Če je nadrejena družba kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v dveh ali več državah članicah, isti nadrejeni finančni holding v državi članici ali isti nadrejeni finančni holding EU, nadzor na konsolidirani osnovi izvajajo pristojni organi za kreditno institucijo, ki je pridobila dovoljenje v državi članici, v kateri je bil ustanovljen finančni holding.

Če so nadrejene družbe kreditnih institucij, ki so pridobile dovoljenje v dveh ali več državah članicah, več kakor en finančni holding s sedeži v različnih državah članicah, in je v vsaki od teh držav ena kreditna institucija, nadzor na konsolidirani osnovi izvaja pristojni organ kreditne institucije z največjo bilančno vsoto.

2.   Če je nadrejena družba več kakor ene kreditne institucije, ki je pridobila dovoljenje v Skupnosti, isti finančni holding, nobena od teh kreditnih institucij pa ni pridobila dovoljenja v državi članici, v kateri je bil ustanovljen finančni holding, nadzor na konsolidirani osnovi izvaja pristojni organ, ki je izdal dovoljenje kreditni instituciji z največjo bilančno vsoto, ki se za namene te direktive šteje kot kreditna institucija, ki jo obvladuje nadrejeni finančni holding EU.

3.   V posebnih primerih lahko pristojni organi sporazumno opustijo merila iz odstavkov 1 in 2, če bi bila njihova uporaba neprimerna, ob upoštevanju kreditnih institucij in pomena njihovih dejavnosti v različnih državah, ter imenujejo drugi pristojni organ, ki bo izvajal nadzor na konsolidirani osnovi. V teh primerih pristojni organ, preden sprejme odločitev, ponudi nadrejeni kreditni instituciji EU ali nadrejenemu finančnemu holdingu EU oziroma kreditni instituciji z največjo bilančno vsoto možnost, da izrazi svoje mnenje o navedeni odločitvi.

4.   Pristojni organi obvestijo Komisijo o dogovoru v okviru odstavka 3.

1.   Kjer je primerno, države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za vključitev finančnih holdingov v konsolidiran nadzor. Brez poseganja v člen 135 konsolidacija finančnega stanja finančnega holdinga nikakor ne pomeni, da morajo pristojni organi izvajati nadzor v finančnem holdingu na neodvisni osnovi.

2.   Kadar pristojni organi v državi članici ne vključijo podrejene družbe kreditne institucije v nadzor na konsolidirani osnovi v skladu z enim od primerov iz točk (b) in (c) člena 73(1), lahko pristojni organi v državi članici, v kateri je ta podrejena družba kreditne institucije, od nadrejene družbe zahtevajo informacije, ki bi jim lahko olajšale nadzor nad to kreditno institucijo.

3.   Države članice omogočijo, da njihovi pristojni organi, odgovorni za izvajanje nadzora na konsolidirani osnovi, lahko zahtevajo od podrejenih družb kreditne institucije ali finančnega holdinga, ki niso vključena v nadzor na konsolidirani osnovi, informacije iz člena 137. V takem primeru se uporabijo postopki za prenos in preverjanje informacij, opredeljeni v navedenem členu.

1.   Razen nalog, ki jih ima na podlagi drugih določb te direktive, pristojni organ, ki je odgovoren za izvajanje nadzora na konsolidirani osnovi nadrejenih kreditnih institucij EU in kreditnih institucij, ki jih obvladujejo nadrejeni finančni holdingi EU, opravlja naslednje naloge:

2.   V primeru vlog za dovoljenja iz členov 84(1), 87(9) in 105 ter dela 6 Priloge III, ki jih predložijo nadrejena kreditna institucija EU in njene podrejene družbe, ali podrejene družbe nadrejenega finančnega holdinga EU skupaj, pristojni organi sodelujejo in se posvetujejo, da odločijo, ali bodo izdali zahtevano dovoljenje, ter da določijo morebitne pogoje, ki se bodo uporabljali za tako dovoljenje.

Vloga iz prvega pododstavka se vloži samo pri pristojnem organu iz odstavka 1.

Pristojni organi storijo vse, kar je v njihovi moči, da v šestih mesecih dosežejo skupno odločitev o vlogi. Ta skupna odločitev mora biti v celoti utemeljena v dokumentu, ki ga pristojni organ iz odstavka 1 pošlje vlagatelju.

Obdobje iz tretjega pododstavka se začne na dan, ko pristojni organ iz odstavka 1 prejme popolno vlogo, ki jo nemudoma posreduje drugim pristojnim organom.

Če pristojni organi v šestih mesecih ne sprejmejo skupne odločitve, pristojni organ iz odstavka 1 sam odloča o vlogi. Odločitev navede in v celoti utemelji v dokumentu, pri čemer upošteva stališča in pridržke, ki so jih drugi pristojni organi izrazili v šestmesečnem obdobju, in jo pošlje vlagatelju ter drugim pristojnim organom.

Odločitvi iz tretjega in petega pododstavka sta dokončni, uporabijo pa jo pristojni organi v zadevnih državah članicah.

1.   Ob nastopu izrednih razmer znotraj bančne skupine, ki bi lahko ogrozile stabilnost finančnega sistema v kateri koli od držav članic, kjer je določeno podjetje skupine pridobilo dovoljenje, pristojni organi odgovorni za izvajanje nadzora na konsolidirani osnovi, takoj, ko je mogoče, ob upoštevanju oddelka 2 poglavja 1 obvesti organe iz člena 49(a) in člena 50. Ta obveznost se uporablja za vse pristojne organe, navedene v členih 125 in 126 glede določene skupine, ter za pristojne organe, navedene v členu 129(1). Pristojni organi uporabljajo obstoječe načine obveščanja, kjer je to mogoče.

2.   Če pristojni organ, odgovoren za nadzor na konsolidirani osnovi, potrebuje informacije, ki so že bile poslane drugemu pristojnemu organu, kadar koli je mogoče stopi v stik s tem organom, da prepreči podvajanje poročanja različnim organom, ki so vključeni v nadzor.

1.   Pristojni organi tesno sodelujejo med seboj. Izmenjujejo si vse podatke, ki so drugemu organu bistveni ali pomembni za izvajanje nadzornih nalog na podlagi te direktive. Glede tega pristojni organi na zahtevo sporočijo vse pomembne podatke in na lastno pobudo vse bistvene podatke.

Podatki iz prvega pododstavka štejejo za bistvene, če lahko vsebinsko vplivajo na oceno finančne trdnosti kreditne ali finančne institucije v drugi državi članici.

Pristojni organi, odgovorni za nadzor na konsolidirani osnovi nadrejenih kreditnih institucij in kreditnih institucij EU, ki jih obvladujejo nadrejeni finančni holdingi EU, zlasti sporočijo vse ustrezne podatke pristojnim organom drugih držav članic, ki nadzorujejo podrejene družbe teh nadrejenih družb. Pri ugotavljanju obstoja ustreznih podatkov se upošteva pomen teh podrejenih družb v finančnem sistemu navedenih držav članic.

Bistveni podatki iz prvega pododstavka vključujejo zlasti naslednje podatke:

2.   Pristojni organi, odgovorni za nadzor kreditnih institucij, ki jih obvladujejo nadrejene kreditne institucije EU, kadar koli je mogoče, stopijo v stik s pristojnim organom iz člena 129 (1), kadar potrebujejo podatke v zvezi z izvajanjem pristopov in metodologij iz te direktive, ki bi lahko že bili na razpolago navedenemu pristojnemu organu.

3.   Preden zadevni pristojni organi sprejmejo odločitev, se posvetujejo med seboj glede naslednjih postavk, če so te odločitve pomembne za nadzorne naloge drugih pristojnih organov:

Za namene točke (b) se vedno zahteva mnenje pristojnega organa, odgovornega za nadzor na konsolidirani osnovi.

Pristojni organ pa lahko sklene, da se ne bo posvetoval v nujnih primerih ali v primerih, ko bi tako posvetovanje lahko ogrozilo učinkovitost odločitev. V tem primeru pristojni organ nemudoma obvesti druge pristojne organe.

1.   Pristojni organi, odgovorni za nadzor na konsolidirani osnovi, za nadzor zahtevajo popolno konsolidacijo vseh kreditnih institucij in finančnih institucij, ki so podrejene družbe nadrejene družbe.

Vendar pa lahko pristojni organi zahtevajo samo sorazmerno konsolidacijo, če je po njihovem mnenju odgovornost nadrejene družbe, ki je udeležena v kapitalu, omejena glede na delež kapitala, glede na obveznosti drugih delničarjev ali članov, katerih solventnost je zadovoljiva. Odgovornost drugih delničarjev in članov mora biti jasno opredeljena, če je treba tudi s formalno podpisanimi obveznostmi.

Če so podjetja povezana v smislu člena 12(1) Direktive 83/349/EGS, pristojni organi določijo, kako naj se konsolidacija izvede.

2.   Pristojni organi, odgovorni za nadzor na konsolidirani osnovi, zahtevajo sorazmerno konsolidacijo udeležbe v kapitalu v kreditnih institucijah in finančnih institucijah, ki jih upravlja podjetje, vključeno v konsolidacijo skupaj z enim ali več podjetji zunaj konsolidacije, če je odgovornost teh podjetij omejena z višino njihovega deleža v kapitalu.

3.   Pri udeležbi v kapitalu ali kapitalskih povezav, razen tistih iz odstavkov 1 in 2, se pristojni organi odločijo, ali je treba izvesti konsolidacijo in kako. Zlasti lahko dovolijo ali zahtevajo uporabo kapitalske metode. Vendar pa ta metoda ni podlaga za vključitev podjetij v nadzor na konsolidirani osnovi.

1.   Brez poseganja v člen 133, pristojni organi odločijo, ali je treba izvesti konsolidacijo in kako, če:

Pristojni organi zlasti lahko dovolijo ali zahtevajo uporabo metode iz člena 12 Direktive 83/349/EGS. Vendar pa ta metoda ni podlaga za vključitev podjetij v nadzor na konsolidirani osnovi.

2.   Kadar se zahteva konsolidiran nadzor v skladu s členoma 125 in 126, se podjetja za pomožne storitve in družbe za upravljanje s premoženjem, kakor so opredeljene v Direktivi 2002/87/ES vključijo v konsolidacijo v primerih in v skladu z metodami iz člena 133 in odstavka 1 tega člena.

1.   Pristojni organi zahtevajo, da kreditne institucije, ki ne izpolnjujejo zahtev iz te direktive, dovolj zgodaj sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev razmer.

Za navedene namene ukrepi, ki so na voljo pristojnim organom, vključujejo naslednje:

Za sprejetje teh ukrepov se uporablja oddelek 2 poglavja 1.

2.   Pristojni organi določijo posebno zahtevo po lastnih sredstvih, ki presegajo minimalne ravni iz člena 75, vsaj za tiste kreditne institucije, ki ne izpolnjujejo zahtev členov 22, 109 in 123 ali pri katerih je v skladu členom 124(3) ugotovljen negativen rezultat, če ni verjetno, da bi sama uporaba drugih ukrepov, pravil, postopkov, strategij in mehanizmov bistveno izboljšala v primernem času.

1.   Do nadaljnje uskladitve konsolidacijskih metod države članice uredijo, da takrat, ko je nadrejena družba ene ali več kreditnih institucij mešani holding, pristojni organi, odgovorni za izdajo dovoljenja in nadzor teh kreditnih institucij, zahtevajo bodisi neposredno od mešanega holdinga ali njegovih podrejenih družb bodisi prek podrejenih družb kreditne institucije posredovanje vseh informacij, ki bi lahko bile pomembne za nadzor podrejenih družb kreditnih institucij.

2.   Države članice uredijo, da njihovi pristojni organi lahko izvajajo ali pa so izvedli s pomočjo zunanjih inšpektorjev inšpekcijske preglede na kraju samem, s katerimi preverijo informacije, ki so jih dobili od mešanih holdingov in njihovih podrejenih družb . Če je mešani holding ali eno izmed njegovih podrejenih družb zavarovalnica, se lahko uporabi tudi postopek iz člena 140(1). Če je mešani holding ali eno izmed njegovih podrejenih družb v državi članici, razen državi, v kateri je podrejena družba kreditne institucije, se preverjanje informacij na kraju samem opravi v skladu s postopkom, določenim v členu 141.

1.   Brez poseganja v oddelek 5 poglavja 2, države članice poskrbijo, da pristojni organi, ki so pooblaščeni za nadzorovanje kreditnih institucij, izvajajo splošen nadzor poslov med kreditno institucijo in mešanim holdingom ter njegovimi podrejenimi družbami, če je nadrejena družba ene ali več kreditnih institucij mešani holding.

2.   Pristojni organi zahtevajo, da imajo kreditne institucije vzpostavljene ustrezne postopke za upravljanje s tveganji in mehanizme notranjih kontrol, vključno z zanesljivimi postopki poročanja in računovodenja za ustrezno prepoznavanje, merjenje, spremljanje in nadzor poslov z nadrejenim mešanim holdingom in njegovimi podrejenimi družbami. Pristojni organi zahtevajo, da kreditne institucije poročajo o pomembnejših poslih s temi osebami, ki niso posli iz člena 110. Te postopke in pomembnejše posle pregledujejo pristojni organi.

Če posli v skupini ogrožajo finančni položaj kreditne institucije, pristojni organ, pooblaščen za nadzor institucije, sprejme ustrezne ukrepe.

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da ni nobenih zakonskih ovir, ki bi podjetjem, vključenim v nadzor na konsolidirani osnovi, mešanim holdingom in njihovim podrejenim družbam ali vrstam podrejenih družb iz člena 127(3) preprečile izmenjavo kakršnih koli informacij, pomembnih za nadzor v skladu s členi 124 do 138 in tem členom.

2.   Če je nadrejena družba in katera koli od njegovih podrejenih družb, ki je kreditna institucija, v raznih državah članicah, si pristojni organi iz vsake države članice medsebojno izmenjajo vse pomembne informacije, ki lahko omogočijo izvajanje nadzora na konsolidirani osnovi ali pa so mu v pomoč.

Če pristojni organi države članice, v kateri je nadrejena družba, ne izvajajo sami nadzora na konsolidirani osnovi v skladu s členoma 125 in 126, jih lahko pristojni organi, odgovorni za izvajanje takega nadzora, pozovejo, da od nadrejene družbe pridobijo kakršne koli informacije, pomembne za nadzor na konsolidirani osnovi, in jih posredujejo tem pristojnim organom.

3.   Države članice dovolijo, da si njihovi pristojni organi med seboj izmenjujejo informacije iz odstavka 2, ob predpostavki, da pri finančnih holdingih, finančnih institucijah ali podjetjih za pomožne storitve zbiranje ali posedovanje informacij nikakor ne pomeni, da morajo pristojni organi izvajati nadzor v zvezi s temi institucijami ali podjetji, ki poslujejo samostojno.

Podobno države članice dovolijo svojim pristojnim organom izmenjavo informacij iz člena 137, ob predpostavki, da zbiranje ali posedovanje informacij nikakor ne pomeni, da morajo pristojni organi izvajati nadzor zveze z mešanim holdingom in tistimi njegovimi podrejenimi družbami, ki niso kreditne institucije, ali v zvezi z vrstami podrejenih družb iz člena 127(3).

1.   Če kreditna institucija, finančni holding ali mešani holding obvladuje eno ali več podrejenih družb, ki so zavarovalnice, ali druga podjetja za investicijske storitve, ki so pridobila dovoljenje, pristojni organi in organi, odgovorni za javni nadzor zavarovalnic, ali druga podjetja za investicijske storitve vzpostavijo tesno sodelovanje. Brez poseganja v njihove konkretne odgovornosti si ti pristojni organi medsebojno izmenjujejo vse informacije, ki utegnejo poenostaviti njihovo delo in omogočiti nadzor nad dejavnostjo in splošnim finančnim stanjem podjetij, ki jih nadzirajo.

2.   Za informacije, pridobljene na podlagi nadzora na konsolidirani osnovi, zlasti pa za kakršno koli izmenjavo informacij med pristojnimi organi, kakor je določeno v tej direktivi, velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti, opredeljena v oddelku 2 poglavja 1.

3.   Pristojni organi, odgovorni za nadzor na konsolidirani osnovi, sestavijo sezname finančnih holdingov iz člena 71(2). Te sezname posredujejo pristojnim organom v drugih državah članicah in Komisiji.

1.   Če kreditna institucija, katere nadrejena družba je kreditna institucija ali finančni holding s sedežem v tretji državi, ni predmet konsolidiranega nadzora v skladu s členoma 125 in 126, pristojni organi preverijo, ali je kreditna institucija predmet konsolidiranega nadzora s strani pristojnih organov tretje države, ki je enak nadzoru, ki ga predpisujejo določbe te direktive.

Preverjanje opravi pristojni organ, ki bi bil odgovoren za konsolidirani nadzor, če bi se uporabil odstavek 3, na zahtevo nadrejene družbe ali katere koli regulirane osebe z dovoljenjem za poslovanje v Skupnosti ali na lastno pobudo. Ta pristojni organ se posvetuje z drugimi vključenimi pristojnimi organi.

2.   Komisija lahko zahteva, naj Evropski odbor za bančništvo da splošno navodilo, v katerem navede, ali bodo načini konsolidiranega nadzora pristojnih organov v tretjih državah dosegli cilje konsolidiranega nadzora iz tega poglavja, kar zadeva kreditne institucije, katerih nadrejena družba ima sedež v tretji državi. Odbor redno pregleduje ta navodila in upošteva vse spremembe konsolidiranega nadzora, ki ga opravljajo pristojni organi.

Pristojni organi, ki opravljajo preverjanje iz prvega pododstavka odstavka 1, upoštevajo ta navodila. Za ta namen se pristojni organ posvetuje z odborom preden sprejetjem odločitve.

3.   Če takega enakega nadzora ni, države članice smiselno uporabijo določbe te direktive za kreditno institucijo ali dovolijo svojim pristojnim organom, da uporabijo druge ustrezne nadzorne tehnike, s katerimi dosežejo cilje nadzora kreditnih institucij na konsolidirani osnovi.

S temi nadzornimi tehnikami se mora po posvetovanju z drugimi vključenimi pristojnimi organi strinjati pristojni organ, ki bi bil odgovoren za konsolidirani nadzor.

Pristojni organi lahko predvsem zahtevajo ustanovitev finančnega holdinga s sedežem v Skupnosti, in uporabijo določbe o konsolidiranem nadzoru za konsolidiran položaj tega finančnega holdinga.

Te nadzorne tehnike morajo biti pripravljene tako, da dosežejo cilje konsolidiranega nadzora, ki so določeni v tem poglavju, in je o njih treba obvestiti druge pristojne organe in Komisijo.