28.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 381/24

(1)

Sklep Sveta o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj o Sporazumu med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme je bil sprejet dne 5. maja 2006.

(2)

Pogajanja so se zaključila in Sporazum med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme (v nadaljevanju „Sporazum“) je bil s strani obeh pogodbenic parafiran dne 7. junija 2006.

(3)

Vzpostaviti je treba ustrezne notranje postopke v Skupnosti za zagotovitev pravilnega delovanja Sporazuma.

(4)

Trg pisarniške opreme se bliskovito razvija. Bistvenega pomena je pogosto ocenjevanje možnosti za zvečanje prihrankov energije in koristi za okolje, in sicer s pospeševanjem ponudbe in povpraševanja po energetsko učinkovitih izdelkih. Zato je treba pooblastiti Komisijo, da ob pomoči svetovalnega odbora Skupnosti, ki ga sestavljajo nacionalni predstavniki in vse zainteresirane stranke, redno ocenjuje in nadgrajuje skupne specifikacije za pisarniško opremo, določene v Prilogi C k Sporazumu, in sprejema določene odločitve za izvajanje Sporazuma, kot na primer osnutek znaka Energy Star in smernice za uporabo znaka, oboje zajeto v Prilogi A oziroma B.

(5)

Izvajanje Sporazuma mora pregledati tehnična komisija, kot je določeno s Sporazumom.

(6)

Vsaka pogodbenica Sporazuma mora določiti upravni organ in opredeliti postopek za spremembo Sporazuma.

(7)

Sporazum bi bilo treba odobriti.

(a)

„ENERGY STAR“ pomeni storitveno oznako, opisano v Prilogi A, ki je v lasti Agencije Združenih držav Amerike za varovanje okolja („US EPA“);

(b)

„skupni znak“ pomeni certifikacijsko oznako, opisano v Prilogi A, ki je v lasti US EPA;

(c)

„oznake ENERGY STAR“ pomeni ime „ENERGY STAR“ in skupni znak, kakor tudi kakršne koli različice teh oznak, ki jih lahko razvijejo ali spreminjajo upravna organa ali udeleženci programa, kakor so opredeljeni v tem dokumentu, vključno z znakom ali oznako iz Priloge A tega sporazuma;

(d)

„program za označevanje ENERGY STAR“ pomeni program, ki ga upravlja upravni organ ob uporabi skupnih specifikacij energetske učinkovitosti, oznak in smernic za označene vrste izdelkov;

(e)

„udeleženci programa“ pomeni proizvajalce, prodajalce ali trgovce na drobno, ki prodajajo določene energetsko učinkovite izdelke, ki izpolnjujejo zahteve specifikacij, in ki so se odločili sodelovati v programu za označevanje ENERGY STAR ter so se prijavili ali sklenili sporazum z upravnim organom katere od pogodbenic;

(f)

„skupne specifikacije“ so veljavne zahteve glede energetske učinkovitosti in delovanja, vključno z metodami za preskušanje, naštetimi v Prilogi C, ki jih uporabljajo upravna organa in udeleženci programa, da določijo, ali energetsko učinkoviti izdelki izpolnjujejo zahteve za skupni znak.

(a)

pisno obvestilo udeležencu programa o neskladnosti s pogoji programa za označevanje ENERGY STAR;

(b)

razvoj načrta zagotovitve skladnosti na podlagi posvetovanj;

in

(c)

če skladnosti ni mogoče doseči, po potrebi ukinitev registracije udeleženca programa.

(a)

obvestilo pravni ali fizični osebi, ki uporablja oznake ENERGY STAR, o zahtevah programa za označevanje ENERGY STAR in smernic za ustrezno uporabo imena in skupnega znaka ENERGY STAR;

ter

(b)

spodbujanje te pravne ali fizične osebe k vključitvi v program in registraciji ustreznih izdelkov.

(a)

dokazilo, da bi se s spremembo specifikacij ali z vključitvijo nove vrste izdelka dosegli pomembni prihranki energije;

(b)

če je to primerno, zahteve glede porabe energije pri različnih načinih delovanja opreme;

(c)

informacije o standardiziranih postopkih preskušanj, ki se uporabljajo pri oceni izdelka;

(d)

dokaz o obstoječi nelastniški tehnologiji, ki omogoča stroškovno učinkovite prihranke energije brez negativnega učinka na zmogljivost izdelka;

(e)

informacije o ocenjenem številu modelov izdelka, ki izpolnjujejo predlagano specifikacijo, in približni trži delež, ki ga ti modeli predstavljajo;

(f)

informacije o stališčih industrijskih skupin, ki bi jih predlagana sprememba lahko prizadela;

in

(g)

predlagani datum začetka veljavnosti novih specifikacij ob upoštevanju življenjske dobe izdelkov in programov proizvodnje.

(a)

nesorazmerno in nepošteno prerazporedil tržno moč v korist enega podjetja ali skupine podjetij;

(b)

spodkopal skupno udeležbo industrije v programu za označevanje ENERGY STAR;

(c)

bil v nasprotju z njegovimi zakoni in drugimi predpisi;

ali

(d)

naložil težke tehnične zahteve.

1.

Imena ENERGY STAR in skupnega znaka v nobenem primeru ni dovoljeno uporabljati na način, ki bi pomenil oglaševanje podjetja, njegovih izdelkov ali storitev. Skupnega znaka in imena ENERGY STAR ni dovoljeno uporabljati v nobenem drugem imenu ali znaku podjetja, imenu izdelka, imenu storitve, imenu domene ali naslovu spletne strani niti ni dovoljeno skupnega znaka, imena ENERGY STAR ali katere druge podobne oznake uporabljati kot blagovno znamko ali del blagovne znamke s strani druge pravne ali fizične osebe, razen US EPA.

2.

Imena ENERGY STAR in skupnega znaka ni dovoljeno nikoli uporabljati na način, ki bi omalovaževal ENERGY STAR, EPA, Oddelek za energijo, Evropsko skupnost, Evropsko komisijo ali kateri koli drug vladni organ.

3.

Skupnega znaka nikoli ni dovoljeno povezovati z izdelki, ki ne izpolnjujejo pogojev za ENERGY STAR.

4.

Partnerji in druge pooblaščene organizacije so odgovorni za lastno uporabo imena ENERGY STAR in skupnega znaka kot tudi za uporabo s strani njihovih predstavnikov, kot so oglaševalske agencije in pogodbeni izvajalci.

—

Ime ENERGY STAR se vedno pojavlja v velikih tiskanih črkah;

—

V gradivu za trg Združenih držav Amerike se ob prvi omembi besedne zveze „ENERGY STAR“ vedno uporabi tudi znak za registrirano znamko ®;

—

Znak ® se vedno pojavi nadpisano;

—

Med besedno zvezo „ENERGY STAR“ in znakom ® ni presledka.

—

Znak ® se ponovi v dokumentu v vsakem naslovu poglavja ali spletni strani.

—

na registriranih izdelkih, ki izpolnjujejo zahteve;

—

v literaturi o izdelku, ki izpolnjuje zahteve;

—

na spletu za namene identificiranja izdelka, ki izpolnjuje zahteve;

—

v oglaševanju, kjer se znak uporablja v bližini izdelka ali na izdelku, ki izpolnjuje zahteve;

—

v gradivih na prodajnih mestih;

—

na embalaži izdelka, ki izpolnjuje zahteve.

—

oznake ne uporabljate na izdelkih, ki ne izpolnjujejo zahtev;

—

oznake ne spreminjate tako, da kvadrat s simbolom ENERGY STAR uporabite brez kvadrata z imenom „ENERGY STAR“.

—

iz oznake ne delate skice,

—

bele oznake ne uporabite na belem ozadju,

—

ne spreminjate barv oznake,

—

ne pačite oznake,

—

ne spreminjate okvira oznake,

—

oznake ne namestite prek druge podobe,

—

oznake ne obračate,

—

ne ločujete elementov oznake,

—

ne nadomeščate delov oznake,

—

dela oznake ne nadomeščate z drugim tiskom,

—

ne uničujete praznega prostora oznake,

—

oznaka ne sme biti poševna,

—

ne spreminjate velikosti okvira oznake,

—

ne nadomeščate odobrenega besedila,

—

ne uporabljate skupnega znaka v neodobrenih barvah,

—

pazite, da besedilo ne prekriva oznake,

—

ne uporabljate le kvadrata s simbolom, temveč tudi ime ENERGY STAR,

—

iz oznake ne odstranite kvadrata s simbolom,

1.

Računalnik: namizna naprava, v stolpu ali mini stolpu, ali prenosna naprava, vključno z zmogljivimi namiznimi računalniki, osebnimi računalniki, delovnimi postajami, namiznimi računalniki v omrežju, krmilniki terminalov X in terminali na prodajnih mestih na podlagi računalnika. Za uvrstitev v to kategorijo mora biti naprava napajana iz električnega omrežja preko vtičnice, kar pa ne izključuje naprav, ki lahko delujejo z napajanjem tako preko vtičnice kot z baterijskim napajanjem. Cilj take opredelitve je vključiti predvsem računalnike, ki se prodajajo za poslovno ali domačo uporabo. Ta opredelitev računalnika ne vključuje računalnikov, ki se tržijo kot „datotečni strežniki“ ali „strežniki“.

2.

Monitor: katodna cev (CRT), raven zaslon (npr. zaslon na tekoče kristale) ali druga naprava za prikaz s pripadajočo elektronsko opremo. Monitor se lahko prodaja posamično ali vgrajen v ohišje računalnika. Cilj take opredelitve je vključiti predvsem standardne monitorje, ki se uporabljajo z računalniki. V okviru teh specifikacij pa so lahko kot monitor opredeljene tudi naslednje naprave: terminali osrednjih računalnikov in fizično ločene zaslonske naprave.

3.

Integrirani računalniški sistem: sistemi, pri katerih sta računalnik in monitor za prikaz združena v eno napravo. Taki sistemi morajo izpolnjevati naslednji dve merili: električne porabe ni mogoče meriti ločeno po sestavnih delih in sistem je priključen na vtičnico z enim samim električnim kablom.

4.

Nedejavnost: čas, v katerem računalnik ne prejme nikakršnega vnosa od uporabnika (npr. vnosa preko tipkovnice ali premika miške).

5.

Način nizke porabe oziroma „mirovanja“: stanje zmanjšane porabe, v katerega preide računalnik po obdobju nedejavnosti.

6.

Budilni dogodki: od uporabnika, programsko ali iz zunanjega vira izvirajoč dogodek ali dražljaj, ki povzroči prehod računalnika iz načina nizke porabe oziroma mirovanja v stanje aktivnega delovanja. Primeri budilnih dogodkov vključujejo med drugim tudi premik miške, akcijo preko tipkovnice ali pritisk na gumb na ohišju, zunanji dogodki pa dražljaje, posredovane preko telefona, daljinskega upravljanja, omrežja, kabelskega modema, satelita itd.

1.

Tehnične specifikacije

2.

Nastavitve ob dobavi: da bi kar največ uporabnikov izkoriščalo prednosti načina nizke porabe/„mirovanja“, mora udeleženec programa dobavljati svoje računalnike in/ali integrirane računalniške sisteme s funkcijo upravljanja moči. Pri vseh izdelkih mora biti privzeti čas vnaprej nastavljen na manj kot 30 minut. (EPA priporoča vnaprejšnjo nastavitev časa v območju med 15 in 30 minutami). Uporabnik mora imeti možnost spremeniti časovne nastavitve ali onemogočiti način nizke porabe/mirovanja.

3.

Operacijski sistemi: računalnikov pravilen prehod v način nizke porabe/„mirovanja“ je navadno odvisen od namestitve in rabe določene različice operacijskega sistema. Če udeleženec programa dobavi računalnik z enim ali več operacijskimi sistemi, mora biti računalnik zmožen preiti v način nizke porabe/„mirovanja“ in se v celoti vrniti v normalni način pri delovanju v vsaj enem od teh operacijskih sistemov. Če je računalnik dobavljen brez operacijskega sistema, mora udeleženec programa jasno predpisati mehanizme, s katerimi bo računalnik izpolnil zahteve Energy Star. Poleg tega morajo biti na računalniku nameščeni vsi programski gonilniki, strojni gonilniki ali priročni programi, potrebni za prehod v način mirovanja in vrnitev v normalni način. Udeleženec programa mora te informacije vključiti v literaturo o izdelku (npr. v uporabniški priročnik ali tehnične podatke) in/ali v svojo spletno stran. Besedila brošur in oglasov morajo biti oblikovana tako, da jih bralec ne more napačno razumeti.

4.

Upravljanje monitorja: računalnik mora vključevati enega ali več mehanizmov, s katerimi lahko aktivira način nizke porabe monitorja, ki izpolnjuje zahteve za Energy Star. Udeleženec programa mora v literaturi o izdelku jasno predpisati način, na katerega lahko njegov računalnik upravlja monitorje, skladne z zahtevami ENERGY STAR, in vse pogoje, potrebne za upravljanje porabe energije monitorja. Udeleženec programa mora nastaviti privzete nastavitve računalnika tako, da sproži način nizke porabe monitorja prve stopnje oziroma način mirovanja najkasneje po 30 minutah uporabnikove nedejavnosti. Udeleženec programa mora prav tako nastaviti privzeti čas za naslednjo stopnjo upravljanja porabe tako, da monitor preide v način nizke porabe druge stopnje oziroma način „globokega mirovanja“ najkasneje po 60 minutah nedejavnosti. Skupna vrednost privzetih časov za oba načina nizke porabe ne sme presegati 60 minut. Udeleženec programa se lahko odloči za tako nastavitev računalnika, ki aktivira prehod monitorja v način nizke porabe druge stopnje oziroma način „globokega mirovanja“ neposredno po 30 minutah nedejavnosti.

Uporabnik mora imeti možnost spremeniti časovne nastavitve ali onemogočiti način nizke porabe/mirovanja za monitor. Ta zahteva glede upravljanja monitorja ne velja za integrirane računalniške sisteme. Vendar pa morajo integrirani računalniški sistemi, ki se tržijo in prodajajo kot del priključnega sistema, omogočati samodejno upravljanje porabe energije zunanjega priključenega monitorja.

1.

Preskusni pogoji: Pri izvajanju meritev porabe morajo biti zagotovljeni v nadaljevanju navedeni preskusni pogoji okolja. Ti pogoji so potrebni za to, da na rezultate ne vplivajo zunanji dejavniki in da je rezultate mogoče ponoviti tudi kasneje.

Impedanca voda: < 0,25 ohma

Celotno harmonsko popačenje: < 5 %

Napetost:

Vhodna izmenična napetost (2): 115 V (efektivna vrednost) ±5 V (efektivna vrednost)

Vhodna frekvenca izmenične napetosti (3) 60 Hz±3Hz

Temperatura okolice: 25 °C ±3 °C

2.

Preskusna oprema: Cilj je točno izmeriti porabo (4) delovne moči naprave ali monitorja. Zato je treba uporabiti točen merilnik delovne moči. Na trgu so na voljo številni merilniki moči, proizvajalci pa morajo biti pri izbiri modela merilnika moči pazljivi. Pri nabavi merilnika moči in nastavitvi preskusne proge mora proizvajalec upoštevati naslednje dejavnike:

Vršni faktor:

Ena od prejšnjih različic preskusnih postopkov za Energy Star je vključevala zahtevo, da proizvajalci uporabljajo merilnike moči z vršnim faktorjem nad 8. Številni udeleženci programa so opozarjali, da to ni smotrna ali koristna zahteva. Naslednji odstavki obravnavajo vprašanje vršnega faktorja in poskušajo razjasniti namen prvotne napačne zahteve. Na žalost program Energy Star za odpravo napake ne more predpisati zahtev glede opreme. Preizkušanje je vsaj toliko kot znanost tudi obrt, torej si morajo proizvajalci in izvajalci preskusov pri izbiri ustreznih merilnikov pomagati z zdravo presojo in izkušnjami svojega osebja.

Najprej je treba razumeti, da naprave s stikalnimi napajalniki popačijo električni tok v valovno obliko, ki se razlikuje od navadne sinusne oblike toka (5). Slika 1 prikazuje tipične valovne oblike tipične naprave s stikalnim napajalnikom. Praktično vsak vatmeter lahko meri standardno valovno obliko električnega toka, težje pa je izbrati vatmeter za nepravilne valovne oblike.

Bistveno je, da izbrani vatmeter lahko meri tok, ki ga naprava odjema, ne da bi povzročal interna popačenja sinusne krivulje (tj. rezal vrhove tokovnih valov). To zahteva preučitev vršnega faktorja merilnika (6) in merilnih območij toka vatmetra. Boljši vatmetri imajo večje vršne faktorje in večjo izbiro tokovnih območij.

Pri pripravi preskusa mora biti prvi korak ugotovitev vršnega toka (A) merjene naprave. Tega se lahko ugotovi z osciloskopom. Nato se izbere merilno območje toka, v katerem bo lahko merilnik zaznal vršni tok. Natančneje mora biti merilni doseg območja toka, pomnožen z vršnim faktorjem merilnika (za tok), večji od odčitka vršnega toka z osciloskopa. Na primer: Vatmeter z vršnim faktorjem 4 lahko pri merilnem tokovnem območju 3 A zazna tokovne konice do 12 A. Če je merjeni vršni tok le 6 A, je merilnik ustrezen. Drugo dejstvo, ki ga je treba upoštevati, je, da merilnik pri previsoko nastavljenem merilnem območju (da lahko meri vršni tok) lahko meri tokove nižje jakosti s premajhno točnostjo. Zato je potrebno pazljivo poiskati ravnotežje med različnimi zahtevami. Ponovimo, da več izbir merilnih območij toka in višji vršni faktorji zagotavljajo boljše rezultate.

Frekvenčni odziv:

Drugo vprašanje, ki ga je treba upoštevati pri izbiri merilnika moči, je njegov nazivni frekvenčni odziv. Elektronska oprema s stikalnimi napajalniki povzroča višje harmonike (lihe harmonike navadno do reda 21). Te višje harmonike je treba pri merjenju moči upoštevati, drugače je moč izmerjena nenatančno. Zato program Energy Star proizvajalcem priporoča nabavo merilnikov moči s frekvenčnim odzivom najmanj do 3 kHz. Tak merilnik upošteva višje harmonike do reda 50, priporoča pa ga tudi IEC 555.

Ločljivost:

Proizvajalec bo verjetno potreboval merilnik z ločljivostjo 0,1 W.

Točnost:

Naslednja lastnost, ki jo je treba upoštevati, je skupna točnost. Katalogi in tehnični podatki merilnikov moči navadno podajajo podatke o točnosti meritev moči, ki jih je mogoče doseči v različnih merilnih območjih. Pri merjenju izdelka, katerega poraba je zelo blizu zgornji meji porabe energije za obravnavani način, morate pripraviti preskus tako, da bo točnost merjenja večja.

Umerjanje:

Merilnike moči je treba umerjati vsako leto, da zagotovite natančnost merjenja.

3.

Preskusna metoda: Proizvajalci izmerijo povprečno porabo električne energije naprave v načinu izklopa in načinu nizke porabe. To opravijo z meritvijo porabe energije v času 1 ure. Povprečna moč naprave se izračuna tako, da se izmerjeno porabo deli s časom (1 ura).

Meritev moči v načinih varčevanja energije: Ta preskus se opravi za vsakega od načinov varčevanja energije (npr. način nizke porabe, način izklopa, način pripravljenosti, način mirovanja), ki pride v poštev za kvalificiranje naprave po zahtevah Energy Star. Pred začetkom tega preskusa mora biti naprava priklopljena na električno omrežje, a izključena, in se stabilizira na sobno okolje najmanj 12 ur. Ustrezen vatmeter mora biti priključen na napravo tako, da lahko točno meri porabo energije, ne da bi povzročal motnje pri napajanju. Merjenje se lahko opravi v zaporedju z merjenjem moči v načinu izklopa; izvedba obeh preskusov ne bi smela trajati več kot 14 ur, vključno s časom, potrebnim za priklop in izključitev naprave.

Napravo se vključi in počaka, da izvede cikel ogrevanja. Po preteku časa do prehoda v način varčevanja energije se odčita in zapiše stanje števca električne energije in čas (ali sproži štoparico ali časovnik). Po eni uri se ponovno odčita stanje števca električne energije. Razlika med odčitkoma števca električne energije je poraba energije v načinu nizke porabe; povprečno moč se izračuna tako, da se porabo deli z 1 uro.

1.

Računalniški monitor (imenovan tudi „monitor“): Komercialno dostopen elektronski izdelek z zaslonom in pripadajočo elektronsko opremo v enem samem ohišju, z možnostjo prikaza izhodnih podatkov iz računalnika preko enega ali več vhodov, kot so VGA, DVI in/ali IEEE 1394. Delovanje monitorja običajno omogoča katodna cev (CRT), naprava s tekočimi kristali (LCD) ali druga naprava za prikaz. Cilj take opredelitve je zajeti predvsem standardne zaslone, namenjene za uporabo z računalniki. Za uvrstitev v to kategorijo mora imeti računalniški monitor vidno diagonalo, večjo od 30,48 cm (12 palcev), in biti opremljen za električno napajanje iz zidne vtičnice z izmeničnim tokom ali iz baterije, ki se prodaja z adapterjem za izmenični tok. Računalniški monitorji s tunerjem/sprejemnikom so lahko po tej specifikaciji upravičeni do oznake Energy Star, če se tržijo in prodajajo kot računalniški monitorji (če je torej računalniški monitor njihova glavna funkcija) ali z dvojno funkcijo kot računalniški monitor in televizor. Vendar pa izdelki s tunerjem/sprejemnikom in računalniškimi zmogljivostmi, ki se tržijo in prodajajo kot televizorji, niso vključeni v to specifikacijo.

2.

Način delovanja/aktivna poraba: Izdelek je priključen na vir energije in proizvaja sliko. Poraba energije v tem načinu je navadno večja kakor poraba energije v načinu mirovanja in načinu izklopa.

3.

Način mirovanja/način nizke porabe: Stanje zmanjšane porabe energije, v katerega računalniški monitor preide po prejemu ukazov od računalnika ali preko drugih funkcij. Za ta način sta značilna prazen zaslon in zmanjšanje porabe energije. Monitor se vrne v način delovanja s polnimi zmogljivostmi, kadar zazna zahtevo uporabnika/računalnika (uporabnik npr. premakne miško ali pritisne tipko na tipkovnici).

4.

Način izklopa/stanje pripravljenosti: Način z najnižjo porabo energije, ki ga uporabnik ne more izklopiti (nanj vplivati) in lahko traja nedoločen čas, ko je računalniški monitor priključen na glavni vir električne energije in se uporablja v skladu z navodili proizvajalca. V tej specifikaciji je način izklopa opredeljen kot stanje, ko je izdelek priključen na vir energije, ne proizvaja slike in čaka na vklop v način delovanja z neposrednim signalom uporabnika/računalnika (uporabnik npr. pritisne na stikalo za vklop) (7).

5.

Način fizičnega izklopa: Stanje, ko je izdelek še vedno priključen na glavno električno omrežje, vendar je njegova povezava z zunanjim virom energije prekinjena. Uporabniki običajno preklopijo na ta način s pomočjo „stikala za fizični izklop“. V tem načinu izdelek ne črpa električne energije in ob merjenju običajno pokaže 0 vatov.

6.

Odklop: Izdelek se izključi iz glavnega električnega omrežja, zaradi česar so prekinjene vse njegove povezave z zunanjimi viri energije.

1.

Način delovanja/aktivna poraba: Za pridobitev oznake ENERGY STAR modeli računalniških monitorjev ne smejo presegati največje aktivne porabe po naslednji enačbi: Če je X < 1 milijona slikovnih pik, potem je Y = 23; če je X > 1 milijona slikovnih pik, potem je Y = 28X. Y se izrazi v vatih in zaokroži na najbližje celo število, X pa je število slikovnih pik v decimalni obliki (npr. 1 920 000 slikovnih pik je 1,92 milijona slikovnih pik). Največja poraba energije za računalniški monitor z ločljivostjo 1 024 x 768 (ali 0,72 milijona slikovnih pik) bi bila na primer Y = 23 vatov, za računalniški monitor z ločljivostjo 1 600 x 1 200 pa 28 (1,92) = 53,76 ali zaokroženo 54 vatov.

Za pridobitev oznake ENERGY STAR mora biti računalniški monitor preskušen v skladu s protokolom iz oddelka II. D, Preskusna metodologija.

2.

Način mirovanja in način izklopa

1.

Nastavitev in pogoji preskušanja izdelka

2.

Metodologija preskušanja izdelka:

3.

Dokumentacija o preskušanju izdelka:

Predložitev podatkov o ustreznem izdelku: Partnerji morajo sami potrditi tiste modele izdelkov, ki izpolnjujejo smernice Energy Star, in pošiljati podatke na obrazcih QPI. Vsako leto je treba zagotoviti seznam izdelkov, upravičenih do oznake ENERGY STAR, vključno s podatki o novih in opuščenih modelih, če pa proizvajalec želi, jih lahko pošilja pogosteje.

1.

Tiskalnik: Oprema za preslikovanje, izdelana kot standarden model, ki služi kot izhodna izpisna enota in lahko sprejema informacije od računalnika posameznega uporabnika ali računalnikov v omrežju. Poleg tega mora biti naprava opremljena za električno napajanje iz vtičnice. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se oglašujejo in prodajajo kot tiskalniki, vključno s tiskalniki, ki jih je mogoče nadgraditi v večnamenske naprave (MFD) (10).

2.

Teleaks: Oprema za preslikovanje, izdelana kot standarden model, ki služi kot izhodna izpisna enota, katere osnovna naloga je pošiljanje in sprejemanje informacij. Te specifikacije zadevajo telefakse na navaden papir (npr. naprave z brizgalnimi tiskalniki, laserski/LED tiskalniki, in tiskalniki s toplotnim nanašanjem). Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se oglašujejo in prodajajo kot telefaksi.

3.

Kombinacija tiskalnika in telefaksa: Oprema za preslikovanje, izdelana kot standarden model, ki opravlja vse funkcije tiskalnika in telefaksa, kakor so opredeljene zgoraj. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se oglašujejo in prodajajo kot kombinacije tiskalnikov in telefaksov.

4.

Frankirni stroj: Oprema za preslikovanje, ki frankira poštne pošiljke. Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se oglašujejo in prodajajo kot frankirni stroji.

5.

Hitrost tiskanja: Hitrost tiskanja modela se meri v straneh na minuto (str/min). Hitrost tiskanja ustreza hitrosti tiskanja, ki jo za izdelek oglašuje udeleženec programa. Pri vrstičnih tiskalnikih (npr. matričnih tiskalnikih, pritisnih tiskalnikih) se hitrost tiskanja določa po metodi, predpisani v standardu ISO 10561.

Pri tiskalnikih za široke formate, ki tiskajo na papirje formatov A2 oziroma papirje dimenzij 17" × 22" ali večje, se hitrost tiskanja navaja za enobarvni izpis besedila s privzeto ločljivostjo. Hitrost tiskanja, izmerjena kot število izpisov velikosti A2 ali A0 na minuto, se pretvori v število strani velikosti A4 na minuto na naslednji način: a) en izpis A2 na minuto ustreza štirim izpisom A4 na minuto; (b) en izpis A0 na minuto ustreza 16 izpisom A4 na minuto.

Pri frankirnih strojih se kot število strani na minuto (str/min) šteje število poštnih pošiljk na minuto (pp/min).

6.

Pribor: Kos dodatne opreme, ki ni nujen za standardno delovanje osnovne naprave, vendar ga je mogoče dodati pred dobavo ali po njej za razširitev ali spremembo delovanja tiskalnika. Primeri pribora zajemajo naprave za končno obdelavo, naprave za razvrščanje, dodatne podajalnike papirja in pribor za dvostransko tiskanje. Pribor se lahko prodaja ločeno pod lastno številko modela ali skupaj z osnovno napravo, kot del tiskalnika.

7.

Aktivni način: Stanje (ali način), v katerem naprava izdeluje izhodni izpis ali sprejema vhodni izpis. Poraba energije v tem načinu je navadno večja kot poraba energije v načinu stanja pripravljenosti.

8.

Način stanja pripravljenosti: Stanje, v katerem naprava ne izdeluje izhodnega izpisa oziroma sprejema vhodnega izpisa in v katerem je njena poraba energije manjša kot takrat, ko izdeluje izhodni izpis oziroma sprejema vhodni izpis. Prehod iz načina stanja pripravljenosti v aktivni način ne sme povzročiti opazne zakasnitve pri izdelavi izhodnega izpisa.

9.

Način mirovanja: Stanje, v katerem naprava ne izdeluje izhodnega izpisa oziroma sprejema vhodnega izpisa in v katerem je njena poraba energije manjša kot v načinu stanja pripravljenosti. Pri prehodu iz načina mirovanja v aktivni način lahko pride do določene zakasnitve pri izdelavi izhodnega izpisa, ne sme pa priti do zakasnitve pri sprejemu informacij iz omrežja ali drugih vhodov. Naprava preide v ta način v določenem času po tem, ko je izdelala zadnji izhodni izpis.

10.

Privzeti čas do prehoda v način mirovanja: čas, ki ga nastavi udeleženec programa pred odpremo in ki določa, kdaj bo naprava prešla v način mirovanja. Privzeti čas se meri od trenutka, ko je naprava izdelala zadnji kos izhodnega izpisa.

11.

Dvostranski izpis: postopek izdelave izpisa besedila, slike ali kombinacije besedila in slike na obeh straneh lista papirja.

12.

Standardni model: Pojem, ki služi za opis izdelka in njegovih vgrajenih funkcij, kakor ga trži in prodaja udeleženec programa in kakor ga izdeluje za predvideno rabo.

13.

Budilni dogodek: V tem sporazumu je „budilni dogodek“ opredeljen kot od uporabnika, programsko ali iz zunanjega vira izvirajoč dogodek ali dražljaj, ki povzroči prehod naprave iz načina stanja pripravljenosti oziroma načina mirovanja v način aktivnega delovanja. V teh specifikacijah opredelitev „budilnega dogodka“ ne zajema z omrežjem povezanih poizvedovalnih pozivov ali „pingov“, ki navadno potekajo v omrežnih okoljih.

1.

Tehnične specifikacije

2.

Izjeme in pojasnila

Po dobavi udeleženec programa Energy Star ali njegov pooblaščeni serviser ne sme spreminjati izdelka, na katerega se nanašajo te specifikacije, na način, ki bi vplival na skladnost izdelka z zgoraj navedenimi specifikacijami. V nadaljevanju sta navedeni dve izjemi:

1.

Preskusni pogoji: Pri izvajanju meritev porabe morajo biti zagotovljeni v nadaljevanju navedeni preskusni pogoji okolja. Ti pogoji so potrebni za to, da na rezultate ne vplivajo zunanji dejavniki in da je rezultate mogoče ponoviti tudi kasneje.

Impedanca: < 0,25 ohma

Celotno harmonsko popačenje: < 5 %

(Napetost)

Temperatura okolice: 25 °C ±3 °C

Vhodna izmenična napetost: 115 V (efektivna vrednost) ±5 V (efektivna vrednost)

Vhodna frekvenca izmenične napetosti: 60 Hz±3Hz

2.

Preskusna oprema: Uporabljajo se določbe iz oddelka I.C.2.

3.

Preskusna metoda: Uporabljajo se določbe iz oddelka I.C.3.

1.

Kopirni stroj: komercialna reprografična enota za preslikovanje, katere edina funkcija je izdelava dvojnikov ali več kopij iz grafičnega papirnega izvirnika. Kopirni stroj lahko obsega označevalni sistem, sistem preslikovanja in modul za ravnanje s papirjem. Te specifikacije zajemajo vse črno-bele kopirne tehnologije za navaden papir, njen glavni predmet pa je kopirna oprema v široki rabi, npr. kopirni stroji s svetlobno lečo. Spodaj navedene specifikacije veljajo za kopirne stroje standardnih velikosti, ki uporabljajo papir velikosti A4 ali 8,5″ × 11″, in večje kopirne stroje, ki uporabljajo papir velikosti A2 ali 17″ × 22″ ali večjih.

2.

Hitrost kopirnega stroja: Hitrost kopirnega stroja se meri v številu kopij na minuto (k/min). Ena kopija je opredeljena kot ena stran velikosti 8,5″ × 11″ ali A4. Dvostranska kopija šteje kot dve sliki, torej dve kopiji, čeprav je kopirana na en list papirja. Pri vseh modelih kopirnih strojev, ki se prodajajo na trgu ZDA, se hitrost kopirnega stroja meri na podlagi pisemskega papirja velikosti 8,5″ × 11″. Pri vseh modelih kopirnih strojev, ki se prodajajo na drugih trgih, se hitrost kopirnega stroja meri na podlagi pisemskega papirja velikosti 8,5″ × 11″ ali papirja velikosti A4, glede na to, katera velikost je standardna na tem trgu.

Pri večjih kopirnih strojih, ki uporabljajo predvsem papir velikosti A2 ali 17″ × 22″ ali večjih, se hitrost kopirnega stroja, izražena s številom kopij velikosti A2 ali A0 na minuto, pretvori v število kopij velikosti A4 na naslednji način: a) ena kopija A2 na minuto ustreza štirim kopijam A4 na minuto; (b) ena kopija A0 na minuto ustreza 16 kopijam A4 na minuto.

Kopirni stroji, ki so upravičeni do oznake ENERGY STAR, se delijo v pet kategorij: kopirni stroji majhnih hitrosti za standardne velikosti, kopirni stroji srednjih hitrosti za standardne velikosti, kopirni stroji velikih hitrosti za standardne velikosti, kopirni stroji majhnih hitrosti za velike formate in kopirni stroji srednjih in velikih hitrosti za velike formate.

3.

Osnovna enota: Pri dani strojni hitrosti je osnovna enota opredeljena kot najosnovnejša različica kopirnega stroja, ki se dejansko prodaja kot polno delujoči model. Osnovna enota je navadno izdelana in dobavljena v enem kosu in ne obsega nikakršne zunanje električno napajane opreme, ki se lahko prodaja posebej.

4.

Pribor: Kos dodatne opreme, ki ni nujen za standardno delovanje osnovne naprave, vendar ga je mogoče dodati pred dobavo ali po njej za razširitev ali spremembo delovanja tiskalnika. Pribor se lahko prodaja ločeno pod lastno številko modela ali skupaj z osnovno napravo kot del kompleta ali konfiguracije kopirnega stroja. Med primere pribora spadajo: razvrstilne naprave, podajalniki papirja velikih zmogljivosti itd. Velja, da se s priključitvijo pribora, ne glede na porabo energije samega pribora, ne poveča občutno (za več kot 10 odstotkov) poraba energije osnovne enote v načinu izklopa. Pribor ne sme ovirati normalnega delovanja funkcij samodejnega izklopa in prehoda v način nizke porabe.

5.

Model kopirnega stroja: V okviru teh specifikacij je model kopirnega stroja opredeljen kot osnovna enota skupaj z enim ali več kosov pribora, ki se oglašuje in prodaja uporabnikom pod eno številko modela. Kadar se oglašuje in prodaja uporabnikom brez vsega dodatnega pribora, se tudi osnovna enota šteje za model kopirnega stroja.

6.

Način nizke porabe: V okviru teh specifikacij je način nizke porabe stanje kopirnega stroja, v katerem je poraba energije najmanjša in v katerega lahko kopirni stroj preide samodejno po določenem času svoje nedejavnosti, ne da bi se dejansko izključil. Kopirni stroj preide v ta način v določenem času po tem, ko je izdelal zadnjo kopijo. Pri določanju porabe energije v tem načinu nizke porabe lahko podjetje izbere nižjo od porab med načinoma varčevanja energije in pripravljenosti.

7.

Način varčevanja energije: Stanje, v katerem naprava ne izdeluje kopij, je pa že dosegla obratovalno stanje, in v katerem je njena poraba energije manjša kot v načinu pripravljenosti. Ko je kopirni stroj v tem načinu, lahko pred izdelavo naslednje kopije pride do nekaj zakasnitve.

8.

Način stanja pripravljenosti: Stanje, v katerem naprava ne izdeluje kopij, je že dosegla obratovalno stanje in je pripravljena na kopiranje, ni pa še prešla v način varčevanja energije. Ko je kopirni stroj v tem načinu, pred izdelavo naslednje kopije ni praktično nikakršne zakasnitve.

9.

Način izklopa: V okviru teh specifikacij je način izklopa opredeljen kot stanje, v katerem je kopirni stroj priklopljen na ustrezni vir električne energije in ga je pa pred kratkim izklopila funkcija samodejnega izklopa (14). Pri merjenju porabe v tem načinu ni treba upoštevati krmilne opreme za servisiranje na daljavo.

10.

Funkcija samodejnega izklopa: V okviru teh specifikacij je funkcija samodejnega izklopa opredeljena kot zmožnost kopirnega stroja, da se samodejno izklopi v določenem času po tem, ko je napravil zadnjo kopijo. Po izvedbi te funkcije mora kopirni stroj samodejno preiti v način izklopa.

11.

Način priključitve: Stanje, v katerem je kopirni stroj priključen na ustrezni vir električne energije, ni pa vklopljen. Za vklop mora uporabnik kopirni stroj navadno ročno pognati s stikalom za vklop in izklop.

12.

Privzeti časi: Čas, ki ga udeleženec programa nastavi pred dobavo in ki določa, kdaj bo kopirni stroj prešel v različne načine, npr. način nizke porabe, način izklopa itd. Privzeti čas za prehod v način izklopa in privzeti čas za prehod v način nizke porabe se merita od takrat, ko je bila narejena zadnja kopija.

13.

Čas obnovitve delovanja: Čas, potreben za to, da kopirni stroj preide iz načina nizke porabe v način stanja pripravljenosti.

14.

Način samodejnega dvostranskega kopiranja: Način, v katerem kopirni stroj samodejno kopira na obe strani papirja, tako da izvirnik in kopija ustrezno potujeta skozi model kopirnega stroja. Primera takega kopiranja sta dvostransko kopiranje z enostranskega izvirnika in dvostransko kopiranje z dvostranskega izvirnika. V okviru teh specifikacij velja, da ima kopirni stroj način samodejnega dvostranskega kopiranja, če model kopirnega stroja vsebuje ves pribor, potreben za izpolnitev zgornjih pogojev, tj. samodejni podajalnik dokumentov in pribor, ki omogoča samodejno dvostransko kopiranje.

15.

Tedenska ura: Notranja naprava, ki kopirni stroj vklaplja in izklaplja ob nastavljenih urah na vsak delovni dan. Pri programiranju ure mora imeti uporabnik možnost razlikovati med delovnimi dnevi in dnevi ob koncu tedna/prazniki (tj. ura ne sme vklopiti kopirnega stroja v soboto in nedeljo, če konec tedna v prostorih navadno ni uslužbencev). Uporabnik mora imeti tudi možnost onemogočiti uro. Tedenska ura je neobvezna dodatna oprema in ne spada med pogoje za skladnost kopirnih strojev z zahtevami Energy Star. Če je tedenska ura vgrajena, ne sme ovirati delovanja funkcij načina nizke porabe in načina izklopa.

1.

Tehnične specifikacije

Za podelitev znaka ENERGY STAR, mora kopirni stroj izpolnjevati v nadaljevanju navedene specifikacije:

Tabela 9

Merila za kopirne stroje, skladne z zahtevami ENERGY STAR

Udeleženec programa mora nastaviti privzete čase samodejnih funkcij na vrednosti, predpisane v zgornji tabeli. Privzeta časa za način izklopa in za način nizke porabe se merita od trenutka, ko je bila napravljena zadnja kopija.

Pri hitrostih kopirnih strojev, pri katerih ni obvezna nastavitev dvostranskega kopiranja kot privzetega načina, je v primerih, ko je model opremljen za samodejno dvostransko kopiranje, priporočljivo nastaviti način dvostranskega kopiranja kot privzeti način. Udeleženec programa lahko zagotovi uporabniku možnost premostitve tega privzetega načina dvostranskega kopiranja, kadar potrebuje enostranske kopije.

2.

Izjeme in pojasnila

Po dobavi udeleženec programa ali njegov pooblaščeni serviser ne sme spreminjati modela kopirnega stroja na način, ki bi vplival na skladnost kopirnega stroja z zgoraj navedenimi specifikacijami. Dopustne so določene izjeme glede spreminjanja privzetih časov, specifikacij za način izklopa in načina dvostranskega kopiranja. Te izjeme so naslednje:

1.

Preskusni pogoji: Pri izvajanju meritev porabe morajo biti podani v nadaljevanju navedeni preskusni pogoji okolja. Ti pogoji so potrebni za to, da na rezultate ne vplivajo zunanji dejavniki in da je rezultate mogoče ponoviti tudi kasneje.

Upor voda: < 0,25 ohm

Celotno harmonsko popačenje: < 3 %

Temperatura okolice: 21 °C ±3 °C

Relativna vlažnost: 40–60 %

Oddaljenost od stene: najmanj 61 cm (2 čevlja)

Drugi pogoji, odvisni od posameznega trga:

2.

Preskusna oprema: Uporabljajo se določbe iz oddelka I.C.2.

3.

Preskusna metoda: Uporabljajo se določbe iz oddelka I.C.3.

1.

Optični bralnik: V okviru teh specifikacij je optični bralnik opredeljen kot elektro-optična naprava za pretvorbo barvnih ali črno-belih informacij v elektronske slike, ki jih je mogoče shranjevati, urejati, pretvarjati ali prenašati predvsem v okolju osebnih računalnikov. Tako opredeljeni optični bralniki se navadno uporabljajo za digitalizacijo slik na papirju. Te specifikacije so usmerjene predvsem na namizne optične bralnike za široko uporabo (npr. ploščate bralnike, bralnike s podajanjem posameznih listov in bralnike filmov), vendar se lahko za znak Energy Star kvalificirajo tudi zmogljivejši pisarniški optični bralniki za ravnanje z dokumenti, če izpolnjujejo v nadaljevanju navedene specifikacije. Te specifikacije veljajo za samostojne optične bralnike, ne zajemajo pa večnamenskih naprav, ki so opremljene tudi za optično branje, omrežnih optičnih bralnikov (tj. optičnih bralnikov, ki se priključujejo izključno na omrežje in lahko pripravljajo prebrane informacije za pošiljanje na več mest v omrežju) ali optičnih bralnikov, ki niso priključeni neposredno na omrežno napetost v zgradbi.

2.

Osnovna enota: Osnovna enota je opredeljena kot najosnovnejša različica optičnega bralnika, ki se dejansko prodaja kot polno delujoči model. Osnovna enota je navadno izdelana in dobavljena v enem kosu in ne vključuje nikakršne zunanje električno napajane opreme, ki se lahko prodaja ločeno.

3.

Model optičnega bralnika: V okviru teh specifikacij je model optičnega bralnika opredeljen kot osnovna enota skupaj z enim ali več kosov pribora, ki se oglašuje in prodaja uporabnikom pod eno številko modela. Kadar se oglašuje in prodaja uporabnikom brez vsega dodatnega pribora, se tudi osnovna enota šteje za model optičnega bralnika.

4.

Pribor: Kos dodatne opreme, ki ni nujen za standardno delovanje optičnega bralnika, vendar ga je mogoče dodati za razširitev ali spremembo delovanja optičnega bralnika. Pribor se lahko prodaja ločeno pod lastno številko modela ali skupaj z osnovno napravo kot del kompleta ali konfiguracije optičnega bralnika. Med primere pribora spadajo: samodejni podajalniki dokumentov in adapterji za prosojnice.

5.

Način nizke porabe: V okviru teh specifikacij je način nizke porabe stanje optičnega bralnika, v katerem je poraba energije najmanjša in v katerega lahko optični bralnik preide samodejno po določenem času svoje nedejavnosti, ne da bi se dejansko izključil. Optični bralnik preide v ta način v določenem času po tem, ko je obdelal zadnjo sliko.

6.

Privzeti čas: čas, ki ga nastavi udeleženec programa pred odpremo in ki določa, kdaj bo optični bralnik prešel v način nizke porabe. Privzeti čas do načina nizke porabe se meri od trenutka, ko je optični bralnik obdelal zadnjo sliko.

1.

Preskusni pogoji: Pri izvajanju meritev porabe morajo biti podani v nadaljevanju navedeni preskusni pogoji okolja. Ti pogoji so potrebni za to, da na rezultate ne vplivajo zunanji dejavniki in da je rezultate mogoče ponoviti tudi kasneje.

Upor voda: < 0,25 ohm

Celotno harmonsko popačenje: < 5 %

Temperatura okolice: 25 °C ±3 °C

Vhodna izmenična napetost: 115 V (efektivna vrednost) ±5 V (efektivna vrednost)

Vhodna frekvenca izmenične napetosti: 60 Hz±3Hz

2.

Preskusna oprema: Uporabljajo se določbe iz oddelka I.C.2.

3.

Preskusna metoda: Uporabljajo se določbe iz oddelka I.C.3.

1.

Večnamenska naprava: Večnamenska naprava je fizično združena naprava ali sestav funkcionalno združenih sestavnih delov („osnovnih enot“, glejte opredelitev v nadaljevanju), ki izdeluje kopije na papirju iz izvirnikov na papirju (v nasprotju z napravami za priročno kopiranje posameznih listov; glejte naslednji odstavek) in opravlja tudi eno ali obe od naslednjih osnovnih funkcij: tiskanje dokumentov (na podlagi digitalnih informacij, prejetih od neposredno priključenega računalnika, računalnikov iz omrežja, datotečnih strežnikov ali po telefaksu) ali faksiranje (pošiljanje in prejemanje telefaksov). Večnamenska naprava lahko opravlja tudi optično branje in predelavo slik v računalniško datoteko ali druge funkcije, ki niso naštete v teh specifikacijah. Naprava je lahko priključena na omrežje in lahko izdeluje črno-bele slike, slike z lestvico sivih odtenkov ali barvne slike. EPA predvideva, da bodo za barvne naprave kdaj v prihodnosti morda potrebne posebne specifikacije zaradi verjetnega tehnološkega razvoja barvnega preslikovanja, zaenkrat pa te specifikacije veljajo tudi za barvne naprave.

Te specifikacije veljajo za izdelke, ki se oglašujejo in prodajajo kot večnamenska oprema, katere osnovni namen je kopiranje, lahko pa opravlja tudi eno ali obe dodatni osnovni funkciji, namreč tiskanje oziroma faksiranje. Za naprave, katerih glavna funkcija je faksiranje, nudijo pa tudi omejene možnosti kopiranja („priročno kopiranje posameznih listov“), veljajo specifikacije za tiskalnike/fakse.

Če večnamenska naprava ni fizično združena enota, temveč sestav funkcionalno združenih delov, mora proizvajalec potrditi, da bo ob pravilni namestitvi pri uporabniku vsota porab energije vseh delov večnamenske naprave, ki sestavljajo osnovno enoto, dosegla ravni, navedene v nadaljevanju, da se lahko večnamenska naprava kvalificira za ENERGY STAR.

Nekatere digitalne kopirne stroje je mogoče pri uporabniku nadgraditi v večnamenske naprave s prigradnjo dodatnih enot, ki omogočajo tiskanje ali faksiranje. Udeleženec programa lahko tak sistem sestavnih delov šteje za večnamensko napravo in ga lahko kvalificira po specifikacijah v tabelah 11 in 12. Če pa se digitalni kopirni stroj prodaja samostojno, je treba kopirni stroj kvalificirati po specifikacijah za nadgradljive digitalne kopirne stroje v tabelah 13 in 14.

Nekatere tiskalnike je mogoče pri uporabniku nadgraditi v večnamenske naprave s prigradnjo dodatnih enot, ki omogočajo kopiranje (ne le priročno kopiranje posameznih listov) ali tudi faksiranje. Udeleženec programa lahko tak sistem šteje za večnamensko napravo in ga lahko kvalificira po specifikacijah za večnamenske naprave. Če pa se prodaja samostojno, tiskalnika ni mogoče šteti za napravo, skladno z zahtevami ENERGY STAR, če ne izpolnjuje specifikacij ENERGY STAR za tiskalnike iz oddelka III.

2.

Hitrost reprodukcije slik: Hitrost reprodukcije slik enobarvnega besedila pri privzeti ločljivosti večnamenske naprave se meri v številu slik na minuto (s/min). Ena slika je opredeljena kot ena stran velikosti 8,5" × 11" ali A4 z besedilom velikosti 12 točk, pisave Times, tiskanim z enojnim presledkom in s širino vseh robov strani 1" (2,54 cm). Dvostranski izpis ali kopija šteje kot dve sliki, čeprav sta natisnjeni na enem listu papirja. Če bo EPA kdaj v prihodnje oblikovala poseben postopek za preizkušanje hitrosti tiskanja, bo ta preskusni postopek nadomestil specifikacije izhodne hitrosti v tem poglavju.

Pri vseh modelih večnamenskih naprav se strojna hitrost meri na podlagi pisemskega papirja velikosti 8,5" × 11" ali papirja velikosti A4, glede na to, katera velikost je standardna na danem trgu. Če se hitrost kopirnega stroja in hitrost tiskanja razlikujeta, se pri razvrstitvi naprave v hitrostno kategorijo upošteva višja od hitrosti.

Pri večnamenskih napravah za večje formate, ki uporabljajo predvsem papir velikosti A2 ali 17" × 22" ali večjih, se hitrost reprodukcije, izražena s številom slik velikosti A2 ali A0 na minuto, pretvori v število slik velikosti A4 na naslednji način:

Večnamenske naprave se delijo v naslednje kategorije:

Osebne večnamenske naprave: večnamenske naprave s strojno hitrostjo za izdelavo več slik do vključno 10 slik na minuto.

Večnamenske naprave malih hitrosti: večnamenske naprave s strojno hitrostjo za izdelavo od 10 slik na minuto do vključno 20 slik na minuto.

Večnamenske naprave srednjih hitrosti: večnamenske naprave s strojno hitrostjo za izdelavo od 20 slik na minuto do vključno 44 slik na minuto.

Večnamenske naprave srednjih/velikih hitrosti: večnamenske naprave s strojno hitrostjo za izdelavo od 44 slik na minuto do vključno 100 slik na minuto.

Večnamenske naprave velikih hitrosti (15): večnamenske naprave s strojno hitrostjo za izdelavo več kot 100 slik na minuto.

3.

Osnovna enota: Pri dani strojni hitrosti je osnovna enota opredeljena kot najosnovnejša različica večnamenske naprave, ki se dejansko prodaja kot polno delujoči model. Osnovna enota je lahko izdelana in dobavljena v enem kosu ali kot sestav funkcionalno integriranih sestavnih delov. Osnovna enota mora omogočati kopiranje in eno ali obe od dodatnih osnovnih funkcij, tiskanje ali faksiranje. Osnovna enota ne vključuje nikakršne zunanje električno napajane opreme, ki se lahko prodaja posebej.

4.

Pribor: Kos dodatne opreme, ki ni nujen za standardno delovanje osnovne naprave, vendar ga je mogoče dodati pred dobavo ali po njej za razširitev ali spremembo delovanja večnamenske naprave. Med primere pribora spadajo: razvrstilne naprave, zmogljivi podajalniki papirja, naprave za končno obdelavo, veliki zaznakvniki papirja, urejevalniki izhodnih materialov in števci. Pribor se lahko prodaja ločeno pod lastno številko modela ali skupaj z osnovno napravo kot del kompleta ali konfiguracije večnamenske naprave. Velja, da se s priključitvijo pribora (ne glede na porabo energije samega pribora) ne poveča občutno (za več kot 10 odstotkov) poraba osnovne enote v načinu nizke porabe ali načinu mirovanja. Pribor ne sme ovirati normalnega delovanja funkcij prehoda v način nizke porabe in način mirovanja.

5.

Model večnamenske naprave: V okviru teh specifikacij je model večnamenske naprave opredeljen kot osnovna enota skupaj z enim ali več kosov pribora, ki se oglašuje in prodaja uporabnikom pod eno številko modela. Kadar se oglašuje in prodaja uporabnikom brez vsega dodatnega pribora, se tudi osnovna enota šteje za model večnamenske naprave.

6.

Način stanja pripravljenosti: Stanje, v katerem naprava ne izdeluje izpisov, je že dosegla obratovalno stanje in je pripravljena na izdelavo izpisov, ni pa še prešla v način nizke porabe. Ko je večnamenska naprava v tem načinu, pred izdelavo naslednjega izpisa ni praktično nikakršne zakasnitve.

7.

Način nizke porabe: V okviru teh specifikacij je način nizke porabe stanje, v katerem večnamenska naprava ne dela izpisov in je njena poraba manjša kot v načinu stanja pripravljenosti. Ko je večnamenska naprava v tem načinu, lahko pred izdelavo naslednjega izpisa pride do nekaj zakasnitve. V tem načinu ne sme biti nikakršnih zakasnitev pri sprejemanju informacij od telefaksa ali virov podatkov za tiskanje ali optično branje. Večnamenska naprava preide v ta način v določenem času po tem, ko je izdelala zadnji izhodni izpis iz katerega koli vira podatkov. Pri izdelkih, ki izpolnjujejo zahteve glede porabe energije v načinu nizke porabe že v načinu stanja pripravljenosti, se za izpolnjevanje zahtev Energy Star ne zahteva nobenega dodatnega zmanjšanja porabe energije.

8.

Način mirovanja: V okviru teh specifikacij je način mirovanja stanje naprave, v katerem je poraba energije najmanjša in v katerega lahko naprava preide samodejno po določenem času svoje nedejavnosti, ne da bi se dejansko izključila. V tem načinu lahko pride do zakasnitev tako pri izdelavi izpisov kot pri sprejemu slikovnih informacij z vhodnih vrat. Večnamenska naprava preide v način mirovanja v določenem času po tem, ko je izdelala zadnji izhodni izpis ali ko je prešla v način nizke porabe, če ima vgrajen način nizke porabe.

9.

Privzeti časi: Čas, ki ga udeleženec programa nastavi pred dobavo in ki določa, kdaj bo večnamenska naprava prešla v različne načine (npr. način nizke porabe, način mirovanja itd.). Privzeti časi za prehod v način mirovanja in privzeti časi za prehod v način nizke porabe se merijo od takrat, ko je bil napravljen zadnji izpis.

10.

Čas obnovitve delovanja: Čas, potreben za to, da večnamenska naprava preide iz načina nizke porabe v način stanja pripravljenosti.

11.

Način samodejnega dvostranskega izpisa: Način, v katerem večnamenska naprava samodejno izpisuje slike na obe strani papirja, tako da izvirnik in kopija ustrezno potujeta skozi večnamensko napravo. Primeri takega izpisa so dvostransko kopiranje z enostranskega izvirnika, dvostransko kopiranje z dvostranskega izvirnika in dvostransko tiskanje. V okviru teh specifikacij velja, da ima večnamenska naprava način samodejnega dvostranskega izpisa, če model večnamenske naprave vsebuje ves pribor, potreben za izpolnitev zgornjih pogojev (tj. samodejni podajalnik dokumentov in pribor, ki omogoča samodejni dvostranski izpis).

12.

Tedenska ura: Notranja naprava, ki večnamensko napravo vklaplja in izklaplja ob nastavljenih urah na vsak dan v tednu. Pri programiranju ure mora imeti uporabnik možnost razlikovati med delovnimi dnevi in dnevi ob koncu tedna/prazniki (tj. ura ne sme vklopiti kopirnega stroja v soboto in nedeljo, če konec tedna v prostorih navadno ni uslužbencev). Uporabnik mora imeti tudi možnost onemogočiti uro. Tedenska ura je neobvezna dodatna oprema in ne spada med pogoje za skladnost večnamenskih naprav z zahtevami Energy Star. Če je tedenska ura vgrajena, ne sme ovirati delovanja funkcij načina nizke porabe in načina mirovanja.

13.

Nadgradljivi digitalni kopirni stroj: Komercialna reprografska naprava za preslikovanje, katere edina funkcija je izdelava dvojnikov iz grafičnih papirnih izvirnikov z digitalno tehnologijo preslikovanja, ima pa možnost nadgradnje z namestitvijo dodatnih naprav za opravljanje več funkcij, npr. tiskanja, faksiranja. Da je lahko model uvrščen med nadgradljive digitalne kopirne stroje po specifikacijah za večnamenske naprave, mora biti najkasneje eno leto po tem, ko je dana na trg osnovna enota, na trgu na voljo ali pripravljena za trg dodatna oprema za nadgradnjo. Digitalni kopirni stroji, ki niso projektirani za funkcionalno nadgraditev, se morajo kvalificirati za ENERGY STAR po specifikacijah za kopirne stroje.

1.

Tehnične specifikacije

Udeleženec programa ENERGY STAR soglaša, da bo uvedel enega ali več modelov večnamenskih naprav, skladnih s specifikacijami, navedenimi v tabelah spodaj.

2.

Dodatne zahteve

Poleg zahtev iz tabel 11 do 14 morajo biti izpolnjene tudi naslednje dodatne zahteve:

3.

Izjeme in pojasnila:

Po dobavi udeleženec programa Energy Star ali njegov pooblaščeni serviser ne sme spreminjati modela večnamenske naprave na način, ki bi vplival na skladnost večnamenske naprave z zgoraj navedenimi specifikacijami. Dopustne so določene izjeme glede spreminjanja privzetih časov in načina dvostranskega delovanja. Te izjeme so naslednje:

1.

Preskusni pogoji

Pri izvajanju meritev porabe morajo biti podani v nadaljevanju navedeni preskusni pogoji okolja. Ti pogoji so potrebni za to, da na rezultate ne vplivajo zunanji dejavniki in da je rezultate mogoče ponoviti tudi kasneje.

Upor voda: < 0,25 ohm

Celotno harmonsko popačenje: < 3 %

Temperatura okolice: 21 °C ±3 °C

Relativna vlažnost: 40–60 %

Oddaljenost od stene: najmanj 61 cm (2 čevlja)

Drugi pogoji, odvisni od posameznega trga:

2.

Preskusna oprema: Uporabljajo se določbe iz oddelka I.C.2.

3.

Preskusna metoda: Uporabljajo se določbe iz oddelka I.C.3.

1.

Kopirni stroj: Komercialno dostopen izdelek za preslikovanje, katerega edina funkcija je izdelovanje kopij na papirju iz izvirnikov na papirju. Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice ali iz podatkovne ali omrežne povezave. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se tržijo kot kopirni stroji ali nadgradljivi digitalni kopirni stroji.

2.

Digitalni razmnoževanik: Komercialno dostopen izdelek za preslikovanje, ki se na trgu prodaja kot popolnoma samodejni razmnoževalni sistem z metodo matričnega razmnoževanja s funkcionalnostjo digitalne reprodukcije. Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice ali iz podatkovne ali omrežne povezave. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se tržijo kot digitalni razmnoževalniki.

3.

Telefaks: Komercialno dostopen izdelek za preslikovanje, katerega osnovne naloge so odčitavanje papirnega izvirnika za elektronski prenos oddaljeni enoti in sprejemanje podobnih elektronskih prenosov za izdelovanje izhodnega izpisa. Elektronski prenos se izvaja predvsem preko javnega telefonskega sistema, lahko pa tudi preko računalniškega omrežja ali interneta. Izdelek je zmožen izdelati tudi kopije na papirju. Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice ali iz podatkovne ali omrežne povezave. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se tržijo kot faksi.

4.

Frankirni stroj: Komercialno dostopen izdelek za preslikovanje, ki frankira poštne pošiljke. Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice ali podatkovne ali omrežne povezave. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se tržijo kot frankirni stroji.

5.

Večnamenska naprava: Komercialno dostopen izdelek za preslikovanje, ki je fizično združena naprava ali sestav funkcionalno združenih sestavnih delov, ki opravlja dve ali več glavnih funkcij: kopiranje, tiskanje ali faksiranje. Funkcija kopiranja, kot je opisana v tej opredelitvi, se šteje za različno od priročnega kopiranja posameznih listov, ki ga nudijo faksi. Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice ali iz podatkovne ali omrežne povezave. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se tržijo kot večnamenske naprave.

Opomba: Če večnamenska naprava ni fizično združena enota, temveč sestav funkcionalno združenih delov, mora proizvajalec potrditi, da bo ob pravilni namestitvi pri uporabniku vsota porab energije vseh delov večnamenske naprave, ki sestavljajo osnovno enoto, dosegla ravni, navedene v oddelku VII. C, da se lahko večnamenska naprava kvalificira za Energy Star.

6.

Tiskalnik: Komercialno dostopen izdelek za preslikovanje, ki služi kot izhodna izpisna enota, ki lahko prejema podatke od računalnika posameznega uporabnika ali računalnikov v omrežju ali drugih vhodnih enot (npr. digitalnih kamer). Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice ali iz podatkovne ali omrežne povezave. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se tržijo kot tiskalniki, vključno s tiskalniki, ki jih je mogoče nadgraditi v večnamenske naprave.

7.

Optični bralnik: Komercialno dostopen izdelek za preslikovanje, ki deluje kot elektrooptična naprava za pretvorbo informacij v elektronske slike, ki jih je mogoče shraniti, urejati, pretvarjati ali prenašati predvsem v okolju osebnih računalnikov. Naprava mora biti opremljena za električno napajanje iz vtičnice ali iz podatkovne ali omrežne povezave. Ta opredelitev zajema izdelke, ki se tržijo kot optični bralniki.

8.

Neposredna termična (NT): Tehnologija označevanja, ki sliko prenese tako, da med prehodom čez segreto tiskalno glavo na prevlečen medij zapiše pike. Izdelki s to tehnologijo ne uporabljajo trakov.

9.

Sublimacija barve (SB): Tehnologija označevanja, kjer se slike tvorijo z nanašanjem (sublimiranjem) barve na tiskarski medij na podlagi količine energije, ki so jih prenesli grelni elementi.

10.

Elektrofotografija (EF): Tehnologija označevanja, za katero je značilna razsvetljava razvijalne enote v vzorcu, ki predstavlja zaželeno kopijo slike preko svetlobnega vira, razvoj slike z delci tonerja z uporabo skrite podobe na razvijalni enoti za določitev prisotnosti ali odsotnosti tonerja na dani lokaciji, prenos tonerja na končni tiskani dokument in taljenje, zaradi česar postane zaželena kopija na papirju trajna. Vrste EF vključujejo laser, LED in LCD. Barvna elektrofotografija se od enobarvne EF razlikuje v tem, da so pri določenem izdelku v določenem času na voljo tonerji z vsaj tremi različnimi barvami. Dve vrsti barve tehnologije EF sta opredeljeni spodaj:

11.

Vtiskovanje: Tehnologija označevanja, za katero je značilno, da se zaželena kopija slike na papirju izdela s prenosom barvila s „traku“ na medij preko postopka vtiskovanja. Dve vrsti tehnologije vtiskovanja sta vtiskovanje v obliki pike in vtiskovanje v polni obliki.

12.

Brizgalno tiskanje (BT): Tehnologija označevanja, kjer se slike oblikujejo z nanašanjem barvila v majhnih kapljicah neposredno na tiskalni medij na matrični način. Barvno brizgalno tiskanje se od enobarvnega razlikuje v tem, da je v določenem času v enem izdelku na voljo več kot eno barvilo. Tipične vrste brizgalnega tiskanja vključujejo piezoelektrično brizgalno tiskanje, BT sublimacijo in toplotno brizgalno tiskanje.

13.

Trdno črnilo (TČ): Tehnologija označevanja, kjer je črnilo pri sobni temperaturi v trdni obliki, ko je segreto na brizgalno temperaturo pa tekoče. Prenos na medij je lahko neposreden, najpogosteje pa se najprej izvede na vmesen boben ali trak, nato pa se ofsetno stiska na medij.

14.

Matrica: Tehnologija označevanja, ki prenaša slike na tiskalni medij z matrice, ki se nahaja okoli črnilnega valja.

15.

Toplotni prenos (TP): Tehnologija označevanja, kjer je zaželena kopija slike na papirju oblikovana tako, da se na tiskalni medij na matrični način neposredno nanašajo majhne kapljice trdnega barvila (običajno obarvanega voska) v stopljenem/tekočem stanju. Toplotni prenos se od brizgalnega tiskanja razlikuje v tem, da je črnilo pri sobni temperaturi v trdnem stanju in ob prisotnosti toplote postane tekoče.

16.

Aktivno: Stanje porabe, ko je izdelek priključen na vir energije in aktivno proizvaja izpise ter opravlja katero izmed drugih glavnih nalog.

17.

Samodejno dvostransko delovanje: Zmožnost kopirnega stroja, faksa, večnamenske naprave ali tiskalnika, da slike samodejno kopira na obe strani izhodnega lista papirja, ne da bi bila kot vmesni korak potrebna ročna upravljanje izhodnega lista papirja. Primera takega kopiranja sta dvostransko kopiranje z enostranskega izvirnika in dvostransko kopiranje z dvostranskega izvirnika. Izdelek se šteje kot opremljen s samodejnim dvostranskim delovanje, če model vključuje ves pribor, potreben za izpolnjevanje zgornjih pogojev.

18.

Privzeti zakasnilni čas: Čas, ki ga nastavi proizvajalec pred dostavo uporabniku in ki določa, kdaj bo izdelek prešel v način nizke porabe (npr. način mirovanja, način izklopa) po zaključku glavne naloge.

19.

Izklop: Stanje porabe, v katerega izdelek preide, potem ko je bil ročno ali samodejno izklopljen, vendar je še vedno priklopljen in povezan z električni omrežjem. Naprava zapusti ta način, ko zazna vnos, na primer ročno stikalo za vklop ali ura, in naprava preide v način stanja pripravljenosti. Kadar je to stanje posledica ročnega posega uporabnika, se pogosto imenuje ročni izklop, kadar pa je stanje posledica samodejnega ali predhodno določenega dražljaja (npr. zakasnilni čas ali ura), se stanje pogosto imenuje samodejni izklop.

20.

Pripravljenost: Stanje, ko izdelek ne opravlja nobene naloge, je dosegel obratovalno stanje, še ni prešel v katerega izmed načinov nizke porabe in lahko preide v aktivni način z minimalno zakasnitvijo. V tem načinu je mogoče omogočiti vse funkcije izdelka in izdelek se mora vrniti v aktivni način tako, da se odzove na vse morebitne možnosti vnosa, ki so vgrajene v izdelku. Morebitni vnosi vključujejo zunanje električne dražljaje (npr. dražljaje iz omrežja, klic faksa ali daljinsko upravljanje) in neposredne fizične posege (npr. sprožitev fizičnega stikala ali gumba).

21.

Mirovanje: Stanje zmanjšane porabe, v katerega preide računalnik po obdobju nedejavnosti. Poleg samodejnega prehoda v način mirovanja lahko računalnik v ta način preide tudi 1) ob uporabnikovi časovni nastavitvi, 2) nemudoma kot posledica uporabnikovega ročnega posega, ne da bi se dejansko izključil ali 3) preko drugih, samodejno doseženih načinov, ki so povezani z uporabnikovim ravnanjem. V tem načinu je mogoče omogočiti vse funkcije izdelka in izdelek se mora vrniti v aktivni način tako, da se odzove na vse morebitne možnosti vnosa, ki so vgrajene v izdelku, vendar pa lahko pride do zakasnitve. Morebitni vnosi vključujejo zunanje električne dražljaje (npr. dražljaje iz omrežja, klic faksa ali daljinsko upravljanje) in neposredne fizične posege (npr. sprožitev fizičnega stikala ali gumba). Izdelek mora biti v načinu mirovanja povezan z omrežjem, iz katerega preide samo, če je to potrebno.

Opomba: Ko udeleženci programa poročajo o podatkih in ustreznih izdelkih, ki lahko v način mirovanja preidejo na več načinov, se sklicujejo na raven mirovanja, ki se jo doseže samodejno. Če je izdelek zmožen samodejno preiti v več zaporednih ravni mirovanja, lahko proizvajalec izbere, katero od teh ravni bo uporabil za kvalifikacijo; v vsakem primeru pa mora privzeti zakasnilni čas ustrezati ravni, pri kateri se uporablja.

22.

Stanje pripravljenost: Način najnižje porabe energije, ki ga uporabnik ne more izklopiti (vplivati nanj) in lahko traja nedoločen čas, ko je računalniški monitor povezan z glavnim virom električne energije in se uporablja v skladu z navodili proizvajalca (18).

Opomba: Pri opremi za preslikovanje se v skladu s to specifikacijo način stanja pripravljenosti običajno pojavi v načinu izklopa, pojavi pa se lahko tudi v načinu stanja pripravljenosti ali mirovanja. Izdelek ne more zapustiti načina stanja pripravljenosti in doseči stanja nizke porabe, če ni fizično izklopljen iz glavnega električnega omrežja kot posledica ročnega upravljanja.

23.

Veliki format: Izdelki, opredeljeni kot izdelki za veliki format, vključujejo tiste, ki uporabljajo predvsem medije velikosti A2 ali večje, vključno s tistimi, namenjenimi za delo z mediji z nepretrgano obliko pri širini 406 milimetrov (mm) ali več. Izdelki za veliki format so lahko zmožni tiskati tudi na medije standardne velikosti ali malega formata.

24.

Majhen format: Izdelki, opredeljeni kot izdelki za majhen format, vključujejo tiste, namenjene za delo z mediji manjših velikosti od standardnih (npr. A6, 4" x 6", mikrofilm), vključno s tistimi, namenjenimi za delo z mediji z nepretrgano obliko pri širini, manjši od 210 mm.

25.

Standardni: Izdelki, opredeljeni kot izdelki za standardni format, vključujejo tiste, namenjene za delo z mediji standardne velikosti (npr. pismo, knjiga, A3, A4 in B4), vključno s tistimi, namenjenimi za delo z mediji z nepretrgano obliko pri širini med 210 mm in 406 mm. Izdelki za standardne velikosti so lahko zmožni tiskati tudi na medije majhnega formata.

26.

Pribor: Kos dodatne opreme, ki ni nujen za delovanje osnovne enote, vendar ga je mogoče dodati pred dobavo ali po njej za dodajanje funkcij. Pribor se lahko prodaja ločeno pod lastno številko modela ali skupaj z osnovno napravo kot del kompleta ali konfiguracije.

27.

Osnovni izdelek: Osnovni izdelek je standardni model, ki ga dobavi proizvajalec. Če so modeli izdelkov na voljo v različnih izvedbah, je osnovni izdelek najosnovnejša izvedba modela, ki ima najmanjše število razpoložljivih funkcij. Funkcionalne komponente ali pribor, ki so na voljo kot dodatna in ne kot standardna oprema, se ne štejejo za del osnovnega izdelka.

28.

Nepretrgana oblika: Izdelki, ki so opredeljeni kot izdelki z nepretrgano obliko, vključujejo tiste, ki ne uporabljajo rezanih velikosti medija in so namenjeni za uporabo v večjih industrijah, npr. za tiskanje črtnih kod, nalepk, računov, tovornih listov, faktur, letalskih vozovnic ali trgovskih oznak.

29.

Digitalni čelni strežnik (DFE): Funkcionalno združen, z omrežjem povezan strežnik ali namizni strežnik, ki gosti druge računalnike in aplikacije ter deluje kot vmesnik za opremo za preslikovanje. DFE uporablja svojo napajalno enoto enosmernega toka ali črpa enosmerni tok iz opreme za preslikovanje, s katero deluje. DFE omogoča večjo funkcionalnost izdelka za preslikovanje. DFE nudi tudi vsaj tri izmed naslednjih naprednih funkcij:

30.

Funkcionalni seštevalnik: Funkcionalni seštevalnik je standardna funkcija izdelka, ki doda funkcionalnost osnovnemu markirnemu stroju opreme za preslikovanje. Del specifikacije, ki se nanaša na način delovanja, vsebuje dodatne podpore moči za določene funkcionalne seštevalnike. Primeri funkcionalnih seštevalnikov vključujejo brezžične vmesnike in zmožnost odčitavanja.

31.

Pristop načina delovanja (RD): Metoda preskušanja in primerjanja porabe energije opreme za preslikovanje, ki se osredotoča na porabo energije izdelka v različnih načinih nizke porabe. Ključno merilo, ki ga uporablja ta pristop, so porabe v načinih nizke porabe, merjene v vatih (W). Podrobnejše informacije najdete v oddelku VII.D.3, Preskusni postopek načina delovanja.

32.

Markirni stroj: Zelo osnovni stroj izdelka za preslikovanje, ki poganja izdelavo slik tega izdelka. Brez dodatnih funkcijskih komponent markirni stroj ne more pridobiti podatkov za obdelavo in je zato nefunkcionalen. Markirni stroj je pri zmožnosti komunikacije in obdelave slik odvisen od funcijskega seštevalnika.

33.

Model: Oprema za preslikovanje, ki se prodaja ali trži pod lastno številko modela ali lastnim tržnim imenom. Model je lahko sestavljen iz osnovne enote ali osnovne enote in pribora.

34.

Hitrost izdelka: Sliki na minuto (s/min) za izdelke za standardne velikosti v splošnem ustreza ena stran A4 ali 8,5" x 11„, ki je tiskana/kopirana/odčitana na eni strani lista papirja v minuti. Če se najvišji navedeni hitrosti pri proizvajanju slik na papirju A4 ali 8,5" x 11“ razlikujeta, se uporablja večja hitrost.

V vseh primerih se pretvorjena hitrost v s/min zaokroži na najbližje celo število (npr. 14,4 s/min se zaokroži na 14,0; 14,5 s/min se zaokroži na 15 s/min).

Za dodelitev oznake ENERGY STAR morajo proizvajalci sporočiti hitrost izdelka v skladu z določanjem prednostnih funkcij, navedenimi spodaj:

35.

Pristop tipične porabe električne energije (TPE): Metoda preskušanja in primerjanja porabe energije opreme za preslikovanje, ki se osredotoča na električno energijo, ki jo je izdelek porabil med običajnim delovanjem v reprezentativnem časovnem obdobju. Ključno merilo tega pristopa za opremo za preslikovanje je vrednost tipične porabe električne energije v enem tednu, ki se meri v kilovatih na uro (kWh). Podrobnejše informacije najdete v oddelku VII.D.2, Preskusni postopek tipične porabe električne energije.

1.

Merila za izpolnjevanje zahtev za oznako ENERGY STAR - TPE

Za izpolnjevanje zahtev za oznako ENERGY STAR dobljena vrednost TPE za opremo za preslikovanje v tabeli 15, oddelek VII. B, ne sme presegati ustreznih, spodaj navedenih meril.

Za izdelke za preslikovanje s funkcionalno vgrajenim DFE, ki so glede svoje energije odvisni od izdelka za preslikovanje, proizvajalci odštejejo porabo energije DFE-ja v načinu stanja pripravljenosti od celotne TPE, preden TPE izdelka primerjajo s spodnjimi merili. Da bi DFE lahko to izkoristil, mora ustrezati opredelitvi v oddelku VII.A.29 in biti ločena procesna enota, ki je zmožna sprožiti dejavnosti preko omrežja

Opomba: V vseh naslednjih enačbah je x = hitrosti izdelka (s/min).

Tabela 19

Tabela 1 TPE

Tabela 20

Tabela 2 TPE

Tabela 21

Tabela 3 TPE

Tabela 22

Tabela 4 TPE

2.

Merila za izpolnjevanje pogojev za oznako ENERGY STAR - RD

Za izpolnjevanje zahtev za oznako ENERGY STAR vrednosti porabe energije za opremo za preslikovanje, navedene v tabeli 16, oddelek VII. B, ne smejo presegati ustreznih, spodaj navedenih meril. Pri izdelkih, ki v načinu stanja pripravljenosti ustrezajo zahtevam glede porabe energije v načinu mirovanja, za izpolnjevanje merila mirovanja niso potrebna nadaljnja samodejna zmanjševanja porabe energije. Dodatna zmanjševanja porabe energije za pridobitev oznake ENERGY STAR niso potrebna tudi pri izdelkih, ki v načinih stanja pripravljenosti in mirovanja izpolnjujejo zahteve glede porabe energije v načinu stanja pripravljenosti.

Pri izdelkih za preslikovanje s funkcionalno vgrajenim DFE, ki je glede energije odvisen od izdelka za preslikovanje, se poraba energije DFE izključi, ko se izmerjena poraba izdelka v načinu mirovanja primerja s skupnimi merili za markirne stroje in funkcionalne seštevalnike, ki so navedena spodaj. DFE ne sme vplivati na zmožnost prehajanja izdelka za preslikovanje v načine nižje porabe energije ali izhoda iz njih. Za koriščenje te izključitve mora DFE ustrezati opredelitvi iz oddelka VII.A.29 in biti ločena procesna enota, ki je zmožna sprožiti dejavnost preko omrežja.

Zahteve glede privzetega zakasnilnega časa: Za izpolnjevanje zahtev za ENERGY STAR mora izdelek RD ustrezati nastavitvam glede privzetega zakasnilnega časa, ki so navedene v tabelah 23 do 25 spodaj za vsako vrsto izdelka, in so na voljo ob odpremi izdelka. Poleg tega morajo biti vsi izdelki RD dobavljeni z najvišjim strojnim zakasnilnim časom, ki ne presega štirih ur in ki ga lahko nastavi samo proizvajalec. Na ta najvišji strojni zakasnilni čas uporabnik ne more vplivati in ga ni mogoče spreminjati brez notranjih nastavitev izdelka. Uporabnik lahko prilagaja nastavitve za privzeti zakasnilni čas, ki so navedene v tabelah 23 do 25.

Tabela 23

Najvišji privzeti zakasnilni časi za način mirovanja za izdelke RD za majhne formate in standardne velikosti, brez frankirnih strojev, v minutah

Tabela 24

Najvišji privzeti zakasnilni časi za način mirovanja za izdelke RD za velike formate, brez frankirnih strojev, v minutah

Tabela 25

Najvišji privzeti zakasnilni časi za način mirovanja za frankirne stroje v minutah

Zahteve za način stanja pripravljenosti: Za izpolnjevanje zahtev za ENERGY STAR morajo izdelki RD izpolnjevati merila za porabo energije v načinu stanja pripravljenosti, navedena v tabeli 26 za vsako vrsto izdelka.

Tabela 26

Najvišje ravni porabe energije v načinu pripravljenosti za izdelke RD v vatih

Merila za izpolnjevanje zahtev v spodnjih tabelah za RD 1 do 8 (tabele 28 do 35) se nanašajo na markirne stroje izdelka. Ker se pričakuje, da so izdelki dobavljeni z eno ali več funkcij, ki presegajo osnovni markirni stroj, se spodnje ustrezne vrednosti dodajo merilom markirnega stroja za način mirovanja. Celotna vrednost osnovnega izdelka z ustreznimi „funkcionalnimi seštevalniki“ se uporabi za določitev upravičenosti. Proizvajalci pri vsakem modelu izdelka uporabijo največ tri primarne funkcijske seštevalnike, vendar lahko uporabijo toliko sekundarnih seštevalnikov, kolikor jih je na voljo (primarni seštevalniki, ki presegajo število tri, so vključeni kot sekundarni seštevalniki). Primer tega pristopa je naveden spodaj:

Tabela 27

Ustrezni izdelki: Funkcionalni seštevalniki RD

Pri vrednostih seštevalnika, navedenih v tabeli 27, Ustrezni izdelki, je treba razlikovati med „primarnimi“ in „sekundarnimi“ vrstami seštevalnikov. Te oznake se nanašajo na stanje, v katerem mora ostati vmesnik, medtem ko je izdelek za preslikovanje v načinu mirovanja. Povezave, ki med preskusnim postopkom izhodne moči ostanejo aktivne, medtem ko je izdelek za preslikovanje v načinu mirovanja, so opredeljene kot primarne, povezave, ki pa so lahko med načinom mirovanja izdelka za preslikovanje neaktivne, pa so opredeljene kot sekundarne. Večina funkcionalnih seštevalnikov je običajno sekundarnega tipa.

Proizvajalci upoštevajo samo tiste vrste seštevalnikov, ki so v izdelku na voljo v dostavljeni različici. Možnosti, ki so potrošniku na voljo po dobavi izdelka, ali vmesniki, ki so prisotni na DFE z zunanjim pogonom, se ne upoštevajo pri določanju vrednosti izdelka za preslikovanje.

Pri izdelkih z več vmesniki se ti vmesniki upoštevajo kot samostojni in ločeni. Vmesniki, ki izvajajo več funkcij, se upoštevajo samo enkrat. Na primer, USB priključek, ki deluje kot 1.x in 2.x, se šteje samo enkrat in se mu dodeli samo ena vrednost. Če določen vmesnik spada v več kot eno kategorijo vmesnikov, glede na tabelo, proizvajalec pri določanju ustrezne vrednosti seštevalnika izbere tisto funkcijo vmesnika, ki jo vmesnik primarno izvaja. Na primer, priključek USB na sprednji strani izdelka za preslikovanje, ki se v literaturi o izdelku trži kot PictBridge ali „vmesnik za kamero“, se upošteva kot vmesnik tipa E in ne kot vmesnik tipa B. Podobno se reža bralnika pomnilniške kartice, ki podpira več formatov, upošteva samo enkrat. Sistem, ki podpira več kot eno vrsto 802.11, se lahko upošteva kot samo en brezžični vmesnik.

Tabela 28

Tabela 1 RD

Tabela 29

Tabela 2 RD

Tabela 30

Tabela 3 RD

Tabela 31

Tabela 4 RD

Tabela 32

Tabela 5 RD

Tabela 33

Tabela 6 RD

Tabela 34

Tabela 7 RD

Tabela 35

Tabela 8 RD

—

Preskusni postopek tipične porabe električne energije;

—

Preskusni postopek načina delovanja;

in

—

Preskusni pogoji in oprema za izdelke za preslikovanje ENERGY STAR.

1.

Dodatne zahteve za preskušanje in poročanja so navedene spodaj.

Število enot, potrebnih za preskus

Preskus izvede proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik na eni enoti modela.

Predložitev podatkov o ustreznem izdelku EPI ali Evropski komisiji, kot je ustrezno

Partnerji morajo sami potrjevati tiste modele izdelkov, ki izpolnjujejo smernice za ENERGY STAR, in podatke sporočiti EPI ali Evropski komisiji, kot je ustrezno. Podatke, ki jih je glede izdelkov treba sporočiti, se navede po objavi končnih specifikacij. Poleg tega morajo parnerji EPI ali Evropski komisiji predložiti, kot je to ustrezno, izvlečke iz literature o izdelku, ki potrošnikom pojasnjujejo priporočene privzete zakasnilne čase za nastavitve upravljanja energije. Namen te zahteve je podpirati preskušanje izdelkov, kot so dobavljeni in priporočeni za uporabo.

Modeli, ki so zmožni delovati pri več kombinacijah napetosti in frekvence.

Proizvajalci preskusijo izdelke na podlagi tržišča (tržišč), na katerem (katerih) bo partner modele prodajal in oglaševal kot modele, ki izpolnjujejo zahteve za oznako ENERGY STAR. EPA, Evropska komisija in njune partnerske države za ENERGY STAR so se za namen preskušanja sporazumeli glede tabele s tremi kombinacijami napetosti in frekvence. Podrobnosti glede mednarodnih kombinacij napetosti in frekvence ter velikosti papirja za vsako tržišče najdete v preskusnih pogojih za opremo za preslikovanje.

Pri izdelkih, ki se pod oznako ENERGY STAR prodajajo na več mednarodnih trgih in imajo zato več nazivnih vhodnih napetosti, mora proizvajalec preskusiti zahtevano porabo energije ali ravni učinkovitosti pri vseh zadevnih kombinacijah napetosti in frekvence ter o njih poročati. Na primer, proizvajalec, ki enak model dobavlja v Združene države in Evropo, mora opraviti meritve, izpolnjevati specifikacije in poročati o vrednostih preskusa pri 115 V/60 Hz in 230 V/50 Hz, da bi model na obeh tržiščih izpolnjeval zahteve za oznako ENERGY STAR. Če model izpolnjuje zahteve za oznako ENERGY STAR samo pri eni kombinaciji napetosti in frekvence (npr. pri 115 V/60 Hz), izpolnjuje zahteve za oznako ENERGY STAR in ga je dovoljeno tržiti kot model z oznako ENERGY STAR samo v tistih regijah, v katerih se preskušana kombinacija napetosti in frekvence uporablja (npr. Severna Amerika in Tajvan).

2.

Preskusni postopek tipične porabe električne energije (TPE)