13.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 353/36

(1)

V dopisu z dne 10. marca 2004 je Metalls Verkstadsklubb vid Componenta Alvesta AB, Švedska, Komisijo obvestila, da je mesto Karkkila izvedlo finančno transakcijo s Componenta Corporation Oyj v Karkkili, Finska, ki naj bi vsebovala državno pomoč. Na podlagi te informacije je Komisija od Finske zahtevala pojasnilo. V dopisu z dne 22. junija 2004 je Finska Komisiji predložila zahtevane informacije.

(2)

V dopisu z dne 19. novembra 2004 je Komisija Finsko obvestila o svoji odločitvi, da bo sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES glede domnevne pomoči.

(3)

Odločitev Komisije, da bo sprožila postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe glede ukrepa.

(4)

Komisija od zainteresiranih strank ni prejela nobenih pripomb.

(5)

Componenta Corporation Oyj (v nadaljnjem besedilu Componenta) je družba s sedežem v Karkkili na Finskem, ki posluje v sektorju kovin in izvaja mednarodne operacije. Proizvodne obrate ima na Finskem, Nizozemskem in Švedskem. Večina čistih prihodkov od prodaje družbe v letu 2004, ki so znašali 316 milijonov EUR, je prišla iz nordijskih držav in srednje Evrope. Skupina zaposluje približno 2 200 ljudi.

(6)

Domnevno pomoč, ki je bila sestavljena iz dveh operacij, je Componenta prejela decembra 2003. V prvem primeru je pomoč zagotovilo mesto Karkkila (v nadaljnjem besedilu Karikkila), in sicer z nakupom 50 % delnic nepremičninske družbe Karkkilan Keskustakiinteistöt Oy (v nadaljnjem besedilu KK), ki je bilo v skupni lasti (50/50) Karkkile in Componente. V drugem primeru je Karikkila odobrila KK brezobrestno posojilo, ki ga je KK uporabila za povračilo posojila v enakem znesku, ki ji ga je Componenta odobrila leta 1996. Skupni znesek posla je znašal 2 383 276,5 EUR (713 092,5 EUR za delnice in 1 670 184 EUR v obliki povračila dolga) (3).

(7)

Cena delnic je temeljila na ocenjeni neto vrednosti družbe (sredstva, zmanjšana za obveznosti), ta znesek pa se je delil z 2, saj je imela Componenta v lasti 50 % KK. Ker je izračunana neto vrednost KK znašala 1 495 918 EUR, je vrednost 50 % delnic znašala 747 958 EUR. Cena delnic je bila določena nekoliko nižje, in sicer 713 092,5 EUR.

(8)

V kupoprodajni pogodbi med Karkkilo (kupec) in Componento (prodajalec) je bilo navedeno tudi naslednje:

(9)

V Prilogi 1 kupoprodajne pogodbe je navedeno, da bo Componenta združila poslovanje dveh livarn skupine (livarno Alvesta na Švedskem in livarno Karkkila); da bosta ti dve enoti, ki poslujeta z nizkim izkoristkom, združeni; da so potrebne analize za odločitev glede lokacije livarne in začetka pogajanj med delodajalcem in delavci v zvezi z odločitvijo o zaprtju livarne Alvesta ali livarne Karkkila in da je potrebno podrobno načrtovanje nove livarne, vključno s prenosom strojev iz druge livarne. Zato je jasno, da je bila odločitev povezana s prenosom proizvodnih zmogljivosti iz ene izmed dveh lokacij na drugo.

(10)

Po podatkih iz letnega poročila Componente za leto 2004 je bila njena livarna v Alvesti, Švedska, zaprta maja 2004, ključna proizvodnja in stroji pa so bili preseljeni v Karkkilo, Finska. Po podatkih družbe so skupni stroški zaprtja proizvodnje na Švedskem in naložb na Finskem znašali 13 milijonov EUR.

(11)

Finska je trdila, da je bila transakcija med Componento in Karkkilo tržno zasnovana in da pri tem ni šlo za pomoč. Komisija pa je v svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka izrazila dvom, da je bila transakcija med Karkkilo in Componento tržno zasnovana. Navedla je, da če je bila nakupna cena višja od tržne vrednosti delnic, to predstavlja pomoč Componenti. Znesek pomoči bi bil razlika med ceno, ki bi jo bil za delnice pripravljen plačati zasebni investitor, in 2,4 milijona EUR, prenesenimi iz Karkkile v Componento.

(12)

Komisija je tudi menila, da so zgoraj omenjene klavzule kupoprodajne pogodbe prepričljiv dokaz, da transakcija ni bila tržno zasnovana, ampak da je bila namenjena kot oblika nadomestila za nove naložbe Componente na območju Karkkile, ki so bile povezane z zaprtjem livarne Alvesta.

(13)

Po prevzemu delnic Componente v KK se je Karkkila odločila likvidirati KK, zemljišče pa prenesti v last mesta.

(14)

Ker je bilo zemljišče edino pomembnejše sredstvo KK, je Finska natančneje navedla, kako je bilo zemljišče, ki je bilo v lasti KK, ovrednoteno pri določanju cene delnic.

(15)

Komisija je od Finske zahtevala, da pridobi tržno vrednost vseh zemljišč, ki so bile v lasti KK v času kupoprodajne pogodbe. Finska je odgovorila, da to ni potrebno, saj sta Karkkila in Componenta pooblastili nepremičninskega zastopnika, da oceni vrednost na enoto zemljišča, podobno zemljišču, vključenem v transakcijo, in da je torej tržna vrednost že znana.

(16)

V zvezi s pogojem v kupoprodajni pogodbi, ki določa, da bo Karkkila kupila delnice Componente v KK samo pod pogojem, da bo Komponenta investirala v nove proizvodne zmogljivosti (in tako prenesla svojo livarno iz Alveste, Švedska, v Karkkilo), Finska zanika obtožbe Komisije, da je ta klavzula znak, da transakcija ni bila tržno zasnovana. Klavzulo upravičuje z dejstvom, da bi bila povečana dejavnost Componente v Karkkili ugodna za mesto, saj bi zvišala njegove prihodke. Prav tako bi povečala povpraševanje po nepremičninah, zato bi vrednost zemljišč v lasti KK narastla. V nasprotnem primeru Karkkili ne bi bilo „treba“ skleniti transakcije.

(17)

Na vprašanje Komisije, ali je Componenta poskušala poiskati drugega kupca za delnice, je Finska odgovorila, da ne, saj je imela Karkkila pravico do prve zavrnitve za izplačilo delnic po tržni ceni v primeru, da bi Componenta želela prodati svoje delnice v KK.

(18)

V zvezi s kreditnim poslom Finska potrjuje, da je bilo povračilo posojila delničarjev Componente z novimi sredstvi iz Karkkile v KK sestavni del prenosa delnic med Karkkilo in Componento in da je bila „skupna nakupna cena“ sestavljena iz plačila delnic in vračila posojila.

(19)

V zvezi s tem Finska trdi, da je bil tudi kreditni posel tržno zasnovan, saj je bil skupni znesek, zagotovljen Componenti za delnice in posojilo, ki je znašal 2,37 milijona EUR, nižji od tržne vrednosti polovice KK. Poleg tega Finska trdi, da se je finančno stanje KK od leta 1996, ko je Componenta odobrila posojilo KK, izboljšalo.

(20)

Člen 87(1) Pogodbe ES navaja, da je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. V skladu z veljavno sodno prakso evropskih sodišč je merilo o vplivu na trgovino izpolnjeno, če podjetje prejemnik izvaja gospodarsko dejavnost, ki vključuje trgovino med državami članicami.

(21)

Dejavnosti Componente vključujejo trgovino med državami članicami. Zato pomoč tej družbi spada v okvir člena 87(1) Pogodbe ES. Državna sredstva vključujejo finančno pomoč, ki jo odobrijo regionalne in lokalne oblasti (4).

(22)

Komisija je v svoji odločitvi, da sproži formalni postopek preiskave, navedla, da je znesek pomoči razlika med ceno, ki bi jo bil za delnice pripravljen plačati zasebni investitor, in nakupno ceno v višini 2,37 milijona EUR.

(23)

Komisija ugotavlja, da je bila skupna nakupna cena sestavljena iz dveh delov. V prvem delu je Componenta prejela 0,7 milijona EUR v gotovini v zameno za delnice, v drugem delu pa ji je bilo povrnjenega 1,67 milijona EUR, ki jih je posodila KK. Skupaj je Componenta v zadevni transakciji torej prejela 2,37 milijona EUR. Ta dva dela bosta ocenjena ločeno.

(24)

Komisija ugotavlja, da je bila alternativna možnost za Componento, da prenese svoje livarske dejavnosti iz Karkkile v Alvesto. Zato je razumljivo, da je bila Karkkila zaskrbljena, saj bi lahko izgubila proizvodne zmogljivosti in s tem delovna mesta.

(25)

Prav tako drži, da bi se lahko povpraševanje po zemljiščih povečalo, če bi glavni delodajalec v mestu svoje dejavnosti razširil namesto zmanjšal. Vendar pa dejstvo, da sta bila nakup delnic v KK in zagotovitev posojila KK pogodbeno povezana z odločitvijo Componente glede naložb, in da je mesto imelo celo pravico prekiniti celotno transakcijo, če Componenta ne bi izvedla obljubljenih naložb v Karkkili, dokazuje, da odločitev mesta, da s Componento izvede transakcijo, ni temeljila le na tržni vrednosti KK, ampak so bili pri tem upoštevani tudi drugi vidiki.

(26)

Vendar pa po načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu, ki ga je določilo Sodišče, vlagatelj v tržnem gospodarstvu svoje odločitve sprejema ob upoštevanju predvidevanj glede dobička, ne glede na socialne vidike, regionalno politiko ali sektorske vidike. Glede na to, da je bila naložba Componente v nove proizvodne zmogljivosti neposreden pogoj za zadevno finančno transakcijo, je mogoče sklepati, da obnašanje Karkkile ni bilo v skladu z načelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Če bi sprejeli povečevanje davčnih prihodkov in izboljšanje splošne blaginje v občini kot vidike vlagatelja v tržnem gospodarstvu, bi pomešali vlogi mesta kot javne oblasti in mesta kot komercialnega solastnika KK.

(27)

Komisija ugotavlja tudi, da je mestna oblast v Karkkili na seji dne 1. septembra 2003 izjavila, da je transakcija s Componento neposredno povezana z njeno odločitvijo glede naložb v Karkkili, in da bi Karkkila z nakupom delnic KK Componenti zagotovila sredstva, s katerimi bi slednja lahko izvedla naložbo v svojem obratu v Karkkili.

(28)

Te opombe dodatno podpirajo spodaj navedene ugotovitve Komisije, da transakcija ni bila tržno zasnovana.

(29)

Cena, plačana za delnice v KK, je en del finančne transakcije med Karkkilo in Componento. Vprašanje je, ali je bila ta cena tržno zasnovana.

(30)

Finska je ceno delnic v KK upravičila z neto vrednostjo sredstev, ki so v lasti KK. Vendar pa zadevna transakcija ni prodaja nepremičnin, ampak pridobitev delnic v družbi. Vlagatelj v tržnem gospodarstvu bi za takšno naložbo svojo oceno tržne cene osnoval predvsem na predvidenem donosu, ki bi ga lahko pričakoval od svoje naložbe. To pa zato, ker vlagatelj v tržnem gospodarstvu investira v želji po dobičku, tj. po pričakovanem donosu naložbe. Zato bi upošteval razmerje med pričakovanim letnim donosom delnic in investiranim kapitalom, da bi ocenil, ali lahko pričakuje ustrezen donos v primerjavi z drugimi naložbenimi alternativami.

(31)

Na podlagi rezultatov zadnjih nekaj let je mogoče sklepati, da bi bil donos naložbe v KK zagotovo negativen. Prav tako nič ne kaže, da naj bi se ta položaj v prihodnosti izboljšal. Finska ni predložila nobenega poslovnega načrta KK, v katerem bi bili določeni ukrepi, načrtovani za izboljšanje dobička, niti ni trdila, da Karkkila pričakuje kakršno koli izboljšanje dobička in donosa.

(32)

Vzrok za negativne rezultate so očitne težave KK, saj je bilo povpraševanje po njenih zemljiščih nizko, prihodek od zemljišč pa je bil le neznaten. Družba je imela izgube v preteklih štirih letih, imela je zelo nizko prodajo, ni mogla razdeliti dividend in je bila v negotovem finančnem stanju. Še več, družba je bila v tako težkem finančnem stanju, kljub temu da je prejemala brezobrestna posojila. Če bi svoje dejavnosti financirala z običajnimi posojili z obrestmi, bi bilo stanje še slabše. Tržni vlagatelj na podlagi preteklih izkušenj in na podlagi pomanjkanja kakršnih koli obetov za izboljšanje finančnega stanja družbe pri nakupu delnic KK ne bi mogel pričakovati donosa od svoje naložbe. Zato Komisija meni, da je bila vrednost delnic v KK enaka nič.

(33)

To ugotovitev potrjuje tudi dejstvo, da je KK, kakor je razloženo zgoraj, sredstva v veliki meri črpala iz dveh brezobrestnih posojil delničarjev. To pomeni, da bi moral spremembi lastništva delnic slediti tudi prevzem brezobrestnih posojil, česar pa, kakor bo razloženo spodaj, tržni vlagatelj ne bi mogel storiti.

(34)

Kakor je navedeno že zgoraj, je odloèilen prièakovani dolgoroèni donos, ki bi se lahko razlikoval od dejanskega donosa v preteklosti. Kljub temu pa bi vlagatelj v tržnem gospodarstvu upošteval tudi uspešnost v preteklosti. V zvezi s prièakovanimi donosi je kljuèno vprašanje, ali je mogoèe razumno prièakovati, da bi KK ustvarila ustrezen prihodek s prodajo zemljišè in z oddajanjem zemljišè v zakup. To je povezano z vrednotenjem vseh nepremiènin, kakor je pojasnjeno spodaj.

(35)

Finska je obrazložila, da je bila vrednost zemljišè, ki so v lasti KK, osnova za vrednotenje delnic. Res je, da vlagatelj v tržnem gospodarstvu pri svoji odloèitvi upošteva tudi neto vrednost sredstev. Finska utemeljitev vrednotenja delnic je povzeta v spodnji tabeli:

Tabela 1:

Vrednost KK po mnenju Finske

(36)

Preudarki Sporočila Komisije o elementih državne pomoči pri prodaji zemljišč in objektov s strani javnih oblasti  (5) ne veljajo neposredno, ker transakcija ne zadeva posameznih delov nepremičnin, ampak delnice v družbi. Vendar pa jih je mogoče v tem primeru uporabiti po podobnosti, saj je namen Sporočila Komisije, ki je zagotoviti, da transakcije med javnimi in zasebnimi podjetji, ki vključujejo zemljišča, ne vsebujejo pomoči, pomemben za prodajo in tudi za nakup zemljišč s strani javnih podjetij, in ker v tem primeru Finska trdi, da je ocena vrednosti zemljišč služila kot osnova za določitev cene delnic. Sporočilo določa, da mora vrednotenje zemljišča, če ne temelji na brezpogojnem ponudbenem postopku, pred prodajo izvesti eden ali več neodvisnih cenilcev, da se določi tržna vrednost na podlagi splošno sprejetih tržnih kazalnikov in standardov vrednotenja.

(37)

Komisija ugotavlja, da zemljišèe ni bilo vrednoteno na podlagi brezpogojnega ponudbenega postopka. Zato bi moral vrednotenje izvesti neodvisni cenilec. Vprašanje je, ali vrednotenje, ki ga je izvedla Finska, izpolnjuje zahtevo za takšno neodvisno vrednotenje osnovnih sredstev. Komisija najprej ugotavlja, da v kratkem poroèilu nepremièninskega zastopnika, ki ga je predložila Finska, ni jasno navedeno, da zadeva vrednotenje zemljišèa v lasti KK. Relevantnost tega poroèila bo podrobneje ocenjena spodaj.

(38)

Komisija ugotavlja, da so bila zemljišèa v lasti KK vrednotena razlièno glede na vrsto zemljišè, tj. zemljišèa za samostojne hiše, zemljišèa za vrstne hiše in stanovanjske bloke, posebno obmoèje, imenovano Asemansuo, ter parki in komunalna zemljišèa. Te razliène vrste zemljišè bodo analizirane loèeno.

(39)

Pri zemljišèih za samostojne hiše je vrednotenje temeljijo na uradni prodajni ceni Karkkile na enoto za takšno zemljišèe, ki znaša 10,19 EUR za kvadratni meter. Komisija ugotavlja, da je bila to cena, ki jo je mesto uporabljalo za prodajo zemljišè posameznim kupcem, torej je bila to maloprodajna cena. Finska je predložila tudi podatke nepremièninskega izvedenca za vrednost enote (za konènega kupca, tj. v tem primeru tudi za maloprodajno ceno) razliènih vrst zemljišè v Karkkili. Izvedenec ugotavlja, da so se takšna zemljišèa v letu 2003 v Karkkili prodajala za ceno med 9,43 EUR in 14,76 EUR za kvadratni meter, ugotavlja pa tudi, da je cena, ki jo je uporabila Karkkila, blizu dejanske vrednosti zemljišèa, pri èemer pa ne podaja natanènejše razlage.

(40)

Vendar Komisija ugotavlja, da dejansko zunanje ocenjevanje specifiènih zemljišè v lasti KK, namenjenih za samostojne hiše, ni bilo izvedeno. Prav tako ni bila podana ocena veleprodajne vrednosti zemljišè. Po mnenju Komisije je jasno, da je vrednost zemljišè na ravni maloprodaje obèutno višja, kot èe se zemljišèa prodajajo v velikih kolièinah (kot je bilo v tem primeru, saj je KK imela v lasti 80 parcel za samostojne hiše), kjer jih kupec nima namena uporabljati, ampak pozneje prodati naprej.

(41)

Zato ocena, pri kateri je ocenjena maloprodajna vrednost za eno vrsto zemljišè preprosto pomnožena s skupno kolièino zemljišè v lasti KK, vsebuje dve napaki. Prviè, zadevna specifièna zemljišèa niso vrednotena, in drugiè, vrednotenje ne kaže, koliko bi bil v èasu transakcije pripravljen plaèati tržni vlagatelj, ki bi kupil vsa zemljišèa naenkrat, zlasti ob upoštevanju omejenosti trga za takšne parcele.

(42)

V zvezi z zemljišèi, namenjenimi za izgradnjo vrstnih hiš in stanovanjskih blokov, ki so bila ocenjena na skupno 1 136 849 EUR, se Finska sklicuje na cenitev nepremièninskega izvedenca. Komisija ugotavlja, da je nepremièninski izvedenec kvadratni meter talnih površin za vrstne hiše ocenil med 70 in 80 EUR, kvadratni meter za stanovanja pa med 60 in 75 EUR. Vrednosti, ki jih je uporabila Finska, so bile 74,02 EUR za kvadratni meter talnih površin za vrstne hiše in 79,56 EUR za stanovanjske bloke. Te številke so torej v sredini ali malo nad sredino razponov, ki ju je navedel nepremièninski izvedenec. Izvedenec nadalje poudarja, da je bilo v preteklih letih le malo primerljivih transakcij in da povpraševanje ostaja nizko.

(43)

Komisija ugotavlja, da bi naj tudi za te vrste zemljišè izvedenec postavil maloprodajno vrednost zemljišè, ne pa veleprodajne vrednosti, ki je cena, kakršno bi tržni vlagatelj plaèal za nakup vseh zemljišè v eni transakciji. Glede na to, da izvedenec poudarja, da povpraševanje po tej vrsti zemljišè ostaja nizko, Komisija meni, da je bila veleprodajna tržna cena tudi v primeru teh vrst zemljišè v èasu zadevne transakcije obèutno precenjena.

(44)

V zvezi z ocenjeno vrednostjo zemljišèa v središèu mesta (Asemansuo), ki znaša približno polovico ocenjene vrednosti zemljišè KK (2 358 158 EUR), ni jasno, kako je bila tržna vrednost doloèena. Finska se sklicuje na vrednost za kvadratni meter za gradnjo (79,56 EUR) in to pomnoži s površino, na kateri je gradnja dovoljena (29 640 m2). Vendar pa je nepremièninski zastopnik, na katerega se Finska sklicuje, to zemljišèe ocenil po 50 EUR za kvadratni meter za gradnjo, kar bi pomenilo vrednost 1 480 200 EUR. Razlika med tema vrednotenjema je 877 958 EUR. Ker gre pri tem za velik kos zemljišèa, je mogoèe sklepati, da je ocena, ki jo je za Asemansuo dal nepremièninski izvedenec, maloprodajna vrednost, zato lahko Komisija številko, ki jo je dal nepremièninski izvedenec, upošteva kot verodostojno. Finska ni predložila razlage za obèutno odstopanje od poroèila izvedenca.

(45)

V zvezi z zemljišèi, namenjenimi za vrtove in komunalne površine, ocenjenimi na 491 738 EUR, Komisija dvomi, da so zemljišèa veliko vredna, saj takšno zemljišèe, ki ga ni mogoèe izkorišèati za proizvodno rabo, ne zagotavlja nobenega finanènega donosa, zato vlagatelj v tržnem gospodarstvu za takšno zemljišèe ne bi bil pripravljen plaèati veliko.

(46)

Na podlagi zgornjih ugotovitev Komisija meni, da cenitev zemljišè v lasti KK ni bila izvedena pravilno in ni v skladu z merili vrednotenja v Sporoèilu Komisije o elementih državne pomoèi pri prodaji zemljišè in objektov s strani javnih oblasti.

(47)

Že samo ob upoštevanju precenitve zemljišèa na obmoèju Asemansuo se skupna vrednost zemljišè KK, in s tem vrednost družbe, èe se ta raèuna na podlagi premoženjske vrednosti, zniža za 876 158 EUR na 619 760 EUR.

(48)

Komisija prav tako meni, da je bila vrednost zemljišè, namenjenih za samostojne hiše, vrstne hiše in stanovanjske bloke ter komunalna zemljišèa in vrtove, obèutno precenjena, saj je temeljila na dveh napakah, obrazloženih zgoraj, to je, prviè, da niso bila vrednotena dejanska zemljišèa, o katerih teèe razprava, in drugiè, da ocenitev ne kaže, koliko bi tržni vlagatelj, ki bi prodal vsa zemljišèa naenkrat, prejel v èasu transakcije. Skupna vrednost zemljišè je bila po navedbah Finske 2 660 152 EUR. Komisija meni, da so bila zemljišèa precenjena za veè kot 619 760 EUR, kar bi bila preostala neto vrednost KK na podlagi izraèuna, ki ga je podala Finska, in po popravku precenitve zemljišèa na obmoèju Asemansuo. To pomeni, da èetudi se vrednost delnic izraèuna na ta naèin, je bil celoten znesek, ki ga je Karkkila plaèala za delnice v KK, pomoè Componenti.

Tabela 2:

Ocene Komisije za pomoè, povezano s ceno delnic v KK

(49)

Ker vlagatelj, ki bi kupil delnice KK, ne bi mogel prièakovati donosa od vloženega kapitala in ker so bila zemljišèa precenjena, Komisija sklepa, da je bila neto vrednost delnic v KK enaka niè. Poleg tega Componenta niti ni poskušala poiskati drugega kupca za svoje delnice v KK, kar tudi kaže, da je Karkkila plaèala ceno, ki je bila višja od tržne vrednosti, saj bi bil vsaj poskus poiskati drugega kupca dober naèin za doloèitev njihove tržne cene.

(50)

Komisija torej na podlagi cenitve družbe same in zemljišè, ki so v njeni lasti, sklepa, da delnice KK v èasu spremembe lastništva niso imele nobene vrednosti in da je cena, ki jo je za njih plaèala Karkkila (713 092 EUR), zato v celoti pomoè Componenti.

(51)

Vendar pa je mogoèe element pomoèi v transakciji delnic ustrezno znižati, èe lahko Finska predloži dokaz, da je precenitev zemljišè, kakor je opisano zgoraj, nižja od 619 760 EUR. Tak dokaz mora temeljiti na natanèni oceni neodvisnega cenilca, ki ima dober ugled, si je pridobil ustrezen naziv oziroma akademsko kvalifikacijo ali enakovreden dokument, ima ustrezne izkušnje in je pristojen za vrednotenje zemljišè in objektov na zadevni lokaciji in za zadevne kategorije zemljišè. Vrednotenje mora vsebovati oceno veleprodajne vrednosti vseh zemljišè, ki so bila v èasu transakcije v lasti KK, in, posledièno, koliko bi KK prejela, èe bi po tržnih pogojih prodala vsa zemljišèa hkrati.

(52)

Drugi del finanène transakcije med Karkkilo in Componento je bil, da je Karkkila KK odobrila brezobrestno posojilo v višini 1,67 milijona EUR, ki ga je KK uporabila, da je takoj odplaèala posojilo, ki ji ga je Componenta odobrila leta 1996. KK je leta 1996 prejela dve enakovredni posojili, eno od Karkkile in drugo od Componente, in sicer pod enakimi pogoji, saj KK takrat ni mogla izpolnjevati svojih obveznosti do zasebnih upnikov. To pomeni, da je bila skupna vrednost teh dveh posojil 3,34 milijona EUR.

(53)

Finska trdi, da je bila KK leta 2003 v dobrem finanènem stanju. Sklicuje se na primer na opombo v letnem poroèilu KK za leto 2003, v kateri je navedeno, da se trenutna vrednost zemljišè v lasti KK ocenjuje na 5 052 459 EUR, kar je 1 971 845 EUR veè od knjižne vrednosti zemljišè. Vendar pa, kakor je navedeno v prejšnjem poglavju, Komisija ocenjuje, da zemljišèa v lasti KK niso bila vredna toliko.

(54)

V letnih poroèilih KK za leti 2001 in 2003 so navedene naslednje kljuène številke:

(55)

Iz podatkov v tej tabeli je jasno, da je bilo povpraševanje po zemljišèih v navedenih štirih letih zelo omejeno. Podatki kažejo tudi, da družba od svojih zemljišè prejema zelo malo prihodka v obliki prodaje zemljišè ali v obliki dohodka od najemnin. Prav tako je oèitno, da je družbi zmanjkovalo denarnih sredstev in da je imela nenavadno bilanco stanja, saj je imela trajno negativen lastni kapital. Prav tako je mogoèe poudariti, da sta bila dva glavna vira financiranja družbe, posojili v skupni vrednosti 3,34 milijonov EUR s strani Karkkile in Componente, brez obresti. Èe bi se za ti dve posojili obraèunavala obièajna obrestna mera, bi bilo finanèno stanje mnogo slabše.

(56)

Na podlagi teh podatkov se Komisija ne strinja z navedbami Finske, da je bilo finanèno stanje KK dobro.

(57)

Vprašanje je, ali bi KK lahko odplaèala svoj dolg Componenti brez pomoèi Karkkile.

(58)

Komisija najprej ugotavlja, da sta bili dve brezobrestni posojili v enakih zneskih, ki jih je KK od Componente in Karkkile prejela leta 1996, namenjeni reševanju KK. Oèitno je, da sta ti dve posojili pomenili ugodnost za KK. Vsak vlagatelj v tržnem gospodarstvu, ki bi zagotovil takšno posojilo, bi zahteval, da se povraèilo posojil izvaja v enakih delih obema strankama, ki sta posojili odobrili. Delno oziroma celotno povraèilo teh posojil bi se zato moralo izvajati enako do obeh posojilodajalcev (Componente in Karkkile), da se ne bi dajala prednost enemu pred drugim.

(59)

Ker je bilo Componenti v zadevni transakciji posojilo, ki ga je odobrila, povrnjeno v celoti, je treba oceniti, ali bi lahko KK v normalnih tržnih pogojih odplaèala ne le svoje posojilo pri Componenti, ampak tudi svoje posojilo pri Karkkili, da ne bi dajala prednosti Componenti. Vprašanje je torej, ali bi lahko KK na trgu zbrala 3,34 milijona EUR za odplaèilo dveh posojil svojih delnièarjev.

(60)

Èe se KK ne bi financirala z dvema brezobrestnima posojiloma, ampak bi morala namesto tega za svoji posojili v višini 3,34 milijona EUR plaèevati tržno obrestno mero, bi plaèila letnih obresti znašala vsaj 265 000 EUR na leto. Ta izraèun temelji na referenènem teèaju Komisije za leto 2003, plus 4 % toèke, ki jih Komisija obièajno doda za družbe v težavah (3,95 % + 4 % = 7,95 % pomnoženo s 3,4 mio).

(61)

KK bi morala, glede na svoj prihodek v preteklih letih in glede na denarna sredstva, moèno poveèati svoj letni prihodek, èe bi želela odplaèevati posojilo v tem znesku, ki bi se obrestovalo. Ker zemljišèa oèitno niso proizvajala prihodka oziroma so proizvajala le neznaten prihodek od najemnin, bi lahko KK svoj dolg odplaèevala le, èe bi moèno poveèala prodajo svojih zemljišè.

(62)

Ker pa je bilo po mnenju nepremièninskega izvedenca povpraševanje po veèini zemljišè v lasti KK nizko (za vrstne hiše in stanovanjske bloke) in ker obmoèje Asemansuo ni bilo pripravljeno za izkorišèanje, je težko uvideti, kako bi KK lahko nenadoma moèno poveèala svoj letni prihodek.

(63)

In še pomembneje, èe bi družba prodajala zemljišèa, da bi odplaèevala dolg, bi s tem izgubljala svoja glavna sredstva, in sicer samo za to, da bi odplaèevala dolg. To pomeni, da KK, èe bi morala prodati zemljišèa v vrednosti vsaj 300 000 EUR letno, da bi odplaèevala svoj dolg in pokrila minimalne administrativne stroške, po desetih letih na primer skorajda ne bi veè imela sredstev, še vedno pa bi dolgovala glavnico v višini 3,34 milijona EUR.

(64)

Komisija torej ugotavlja, da je celo na podlagi preprostega izraèuna jasno, da KK svojih dveh brezobrestnih posojil ne bi mogla nadomestiti s posojilom s tržno obrestno mero. Glede na finanèno stanje KK je celo malo verjetno, da bi lahko dobila manjše tržno zasnovano posojilo, da bi odplaèala del svojih brezobrestnih posojil.

(65)

Ugotovitev Komisije je, da transakcija, s katero je KK od Karkkile prejela brezobrestno posojilo v višini 1,67 milijona EUR, ki jih je KK nemudoma porabila za odplaèilo posojila Componenti, ni bila v skladu z naèelom vlagatelja v tržnem gospodarstvu in pomeni državno pomoè Componenti.

(66)

Znesek pomoèi na podlagi podatkov, ki jih je predložila Finska, je torej celoten znesek, ki ga je v zadevni transakciji prejela Componenta. To zajema plaèilo za delnice v KK (713 092,5 EUR) in posojilo KK, s katerim je slednja lahko odplaèala posojilo (1 670 184 EUR), ki ji ga je odobrila Componenta. Skupni znesek pomoèi je torej 2 383 276,5 EUR. Vendar pa je mogoèe element pomoèi v transakciji delnic (713 092,5 EUR) ustrezno znižati, èe lahko Finska predloži dokaz, da je precenitev zemljišè po metodi, opisani zgoraj, nižja od 619 760 EUR.

(67)

Komisija ugotavlja, da so bili njeni dvomi, da je bila transakcija med Karkkilo in Componento tržno zasnovana, potrjeni in da je Componenta prejela pomoè v višini 2 383 276,5 EUR.

(68)

Komisija prav tako ugotavlja, da je bila ta državna pomoè nezakonita, saj ni bila priglašena Komisiji.

(69)

Komisija nadalje ugotavlja, da dejavnosti Componente vkljuèujejo trgovino med državami èlanicami in da državna sredstva vkljuèujejo finanèno pomoè, ki so jo odobrile regionalne in lokalne oblasti (6).

(70)

Komisija zato sklepa, da pomoè, katere obstoj je bil dokazan zgoraj, spada v okvir prepovedi iz èlena 87.1 Pogodbe, saj je bila odobrena iz državnih virov, bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti podjetju (Componenti) in vpliva na trgovino med državami èlanicami.

(71)

Edina izjema te prepovedi je, èe pomoè spada v okvir enega izmed odstopanj, navedenih v èlenu 87 Pogodbe. Ker je bila pomoè namenjena financiranju nove naložbe v Karkkili, je Komisija ocenila, ali bi bila Componenta upravièena do regionalne pomoèi za naložbe. Komisija sklepa, da to ne bi bilo mogoèe iz dveh razlogov.

(72)

Prviè, Karkkila ima sedež na obmoèju, ki po karti regionalnih pomoèi za Finsko za obdobje od 2000 do 2006 ni upravièeno do pomoèi. Drugiè, Componenta ni MSP v skladu z merili, doloèenimi v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi èlenov 87 in 88 Pogodbe ES za državno pomoè za MSP (7). Prodaja Componente v letu 2003 je znašala 178 milijonov EUR, opredelitev MSP pa doloèa, da prodaja ne sme preseèi 40 milijonov EUR. Nadalje, povpreèno število zaposlenih v družbi v letu 2003 je bilo 1595, medtem ko je najveèje število zaposlenih v okviru meril za MSP 250.

(73)

Komisija nadalje sklepa, da pomoèi ni mogoèe odobriti na podlagi nobenega od preostalih odstopanj, doloèenih v Pogodbi in zlasti v èlenu 87. Nezakonita pomoè je torej nezdružljiva s skupnim trgom in jo je treba povrniti skupaj z obrestmi.

(74)

Komisija ugotavlja, da je Finska nezakonito izvedla pomoè v skupni vrednosti 2 383 276,5 EUR s kršitvijo èlena 88(3) Pogodbe. Pomoè je v dveh delih nezakonito odobrilo mesto Karkkila, Finska, Componenti Oyj, Finska.

(75)

Vrednost prvega dela, ki je bil izplaèan v obliki cene nad tržno ceno, plaèane Componenti Oyj za njene delnice v Keskustakiinteistöt Oy v Karkkili, je 713 092,5 EUR. Ta znesek je mogoèe znižati z ocenjeno teoretièno vrednostjo KK, èe Finska predloži dokaze, da precenitev zemljišè, kakor je opisano zgoraj, znaša manj kot 619 760 EUR.

(76)

Vrednost drugega dela, zagotovljenega Componenti Oyj z brezobrestnim posojilom, odobrenim Keskustakiinteistöt Oy v Karkkili, ki je bilo uporabljeno za povraèilo enakega zneska posojila Componenti Oyj, je 1 670 184,0 EUR.

(77)

Pomoè ni združljiva s skupnim trgom, zato jo mora upravièenka, Componenta Oyj, vrniti z obrestmi –