(1)

Bistvenega pomena je poznati obseg družinskih prejemkov ali družinskih dodatkov, izplačljivih „zaradi opravljanja poklicne ali gospodarske dejavnosti“ iz člena 76 in člena 79(3) Uredbe (EGS) št. 1408/71.

(2)

Kadar so v istem časovnem obdobju družinski prejemki izplačljivi dvema različnima osebama za istega družinskega člana v skladu z zakonodajo ene države ter hkrati v skladu z zakonodajo države, na ozemlju katere družinski člani stalno prebivajo, upravičenost do družinskih prejemkov ali družinskih dodatkov po zakonodaji prve države miruje do višine zneska teh družinskih prejemkov, ki jo določa zakonodaja druge države v skladu s členom 76 Uredbe (EGS) št. 1408/71, če so družinski prejemki izplačljivi „zaradi opravljanja poklicne dejavnosti“ v skladu z zakonodajo slednje države. Člen 79(3) Uredbe (EGS) št. 1408/71 vsebuje podobno določbo v zvezi s prejemki za upokojence in sirote.

(3)

Člen 76 in člen 79(3) Uredbe (EGS) št. 1408/71 ne razlikujeta med prejemki ali dodatki, izplačljivimi zaradi opravljanja neplačane poklicne ali neplačane gospodarske dejavnosti, ter med prejemki ali dodatki, izplačljivimi zaradi opravljanja plačane poklicne dejavnosti ali plačane gospodarske dejavnosti.

(4)

Nadalje zakonodaje določenih držav članic določajo, da se obdobje začasne prekinitve ali prekinitve dejanskega obdobja opravljanja poklicne ali gospodarske dejavnosti zaradi dopusta, brezposelnosti, začasne nezmožnosti za delo, stavk ali izprtja bodisi obravnava kot obdobje opravljanja poklicne ali gospodarske dejavnosti za pridobitev pravice do družinskih prejemkov ali družinskih dodatkov bodisi se šteje kot obdobje neaktivnosti, ki samo po sebi ali kot posledica predhodnega opravljanja poklicne ali gospodarske dejavnosti omogoča plačilo družinskih prejemkov ali družinskih dodatkov.

(5)

Da bi se izognili kakršnim koli nejasnostim ali različnim razlagam, je bistvenega pomena opredeliti obseg izrazov „opravljanje poklicne dejavnosti“ in „opravljanje gospodarske dejavnosti“.

(6)

Prav tako je bistvenega pomena poznati obseg izraza „opravljanje gospodarske dejavnosti“ iz člena 10(1) Uredbe (EGS) št. 574/72.

(7)

Če so v istem časovnem obdobju družinski prejemki ali dodatki izplačljivi dvema različnima osebama za istega družinskega člana v skladu z zakonodajo ene države ter hkrati v skladu z zakonodajo druge države, po kateri za pridobitev pravice do prejemkov ne veljajo pogoji, ki urejajo področje zavarovanja, zaposlitve ali samozaposlitve, upravičenost do družinskih prejemkov po zakonodaji prve države miruje do višine zneska družinskih prejemkov, ki jo določa zakonodaja slednje države v skladu s členom 10(1)(b)(i) Uredbe (EGS) št. 574/72, kadar se poklicne ali gospodarske dejavnosti opravljajo v slednji državi. Člen 10(1)(b)(ii) Uredbe (EGS) št. 574/72 vsebuje podobno določbo v zvezi s prejemki za upokojence in sirote.

(8)

V primeru prekrivanja družinskih prejemkov ali dodatkov je namen člena (10)(1), da se opravljanje poklicne ali gospodarske dejavnosti v državi članici, kjer upravičenost do družinskih prejemkov ali dodatkov ne izhaja iz opravljanja takšne dejavnosti, izenači z opravljanjem poklicne ali gospodarske dejavnosti v državah članicah, kjer ta upravičenost izhaja iz opravljanja takšne dejavnosti. Člena 76 in 79(3) Uredbe (EGS) št. 1408/71 in člen 10(1) Uredbe (EGS) št. 574/72 je treba razlagati na isti način.

(9)

V primeru, ko se je delavcu zaradi neplačanega dopusta zaradi rojstva otroka in za namen vzgoje tega otroka status aktivne zaposlitve začasno prekinil, je Sodišče Evropskih skupnosti opozorilo na člen 73 Uredbe (EGS) št. 1408/71 v povezavi s členom 13(2)(a) Uredbe (EGS) št. 1408/71 (3). Zato se mora tudi takšen neplačan dopust šteti za opravljanje poklicne ali gospodarske dejavnosti za namen členov 76 in 79(3) Uredbe (EGS) 1408/71 ter člena 10(1) Uredbe (EGS) št. 574/72. V tej zvezi je Sodišče ponovno poudarilo, da se zgoraj navedene določbe lahko uporabljajo, samo dokler ima zadevna oseba status zaposlene ali samozaposlene osebe v smislu člena 1(a) Uredbe (EGS) št. 1408/71, ki zahteva, da je zadevna oseba vključena vsaj v en sistem socialne varnosti. To ne velja za osebe na neplačanem dopustu, ki niso več vključene v noben sistem socialne varnosti zadevne države članice.

(10)

Zaradi različnih sistemov neplačanega dopusta v državah članicah in stalnih sprememb v nacionalni zakonodaji lahko obstaja samo neizčrpen seznam primerov, v katerih se med obdobjem dopusta šteje, da oseba opravlja poklicno ali gospodarsko dejavnost. Zato ni smiselno opredeliti vseh primerov, v katerih takšen neplačan dopust ustreza opravljanju poklicne ali gospodarske dejavnosti, ter primerov, v katerih ni potrebne tesne povezave s pridobitno dejavnostjo.

Po posvetovanju in glede na pogoje iz člena 80(3) Uredbe (EGS) št. 1408/71 –