17.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 129/25

(1)

Direktiva Sveta 76/116/EGS z dne 18. decembra 1975 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z gnojili (1), je določila zahteve, ki jih morajo izpolnjevati gnojila, da se lahko dajo v promet z oznako „gnojila ES“.

(2)

Priloga I k Direktivi 76/116/EGS navaja tipsko oznako in ustrezne zahteve, npr. glede sestave, ki jih morajo izpolnjevati gnojila z oznako ES. Gnojila z oznako ES s tega seznama so razvrščena v kategorije glede na vsebnost primarnih hranil, in sicer dušika, fosforja in kalija.

(3)

V skladu s členom 7 Direktive 76/116/EGS države članice zaradi sestave, identifikacije, etiketiranja ali pakiranja niso smele prepovedati, omejiti ali ovirati trgovine z gnojili, ki imajo oznako „gnojilo ES“ ter so skladna z določbami te direktive.

(4)

Odločba Komisije 2002/398/ES z dne 24. maja 2002 o nacionalnih določbah, o katerih je Republika Finska na podlagi člena 95(4) Pogodbe ES poslala uradno obvestilo v zvezi z največjo dovoljeno vsebnostjo kadmija v gnojilih (2) je odobrila odstopanje od Direktive 76/116/EGS in odobrila finske določbe, ki na Finskem prepovedujejo dajanje v promet fosfornih mineralnih gnojil z vsebnostjo kadmija, ki presega 50 mg na kilogram fosforja. To odstopanje se je uporabljalo do 31. decembra 2005.

(5)

Direktivo 76/116/EGS, kakor je spremenjena, je nadomestila Uredba (ES) Evropskega parlamenta in Sveta št. 2003/2003 z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (3).

(6)

Člena 35(2) Uredbe (ES) št. 2003/2003 pravi, da se odstopanja od člena 7 Direktive 76/116/EGS, ki jih je odobrila Komisija na podlagi člena 95(6) Pogodbe, razumejo kot odstopanja od člena 5 te uredbe in še naprej učinkujejo ne glede na začetek veljavnosti te uredbe.

(7)

Uvodna izjava 15 Uredbe (ES) št. 2003/2003 pravi, da bo Komisija obravnavala vprašanje nenamerne vsebnosti kadmija v mineralnih gnojilih in bo, če je primerno, sestavila predlog uredbe ter ga predložila Evropskemu parlamentu in Svetu.

(8)

Priprava predloga Komisije o kadmiju v gnojilih pravkar poteka.

(9)

Finska je pristopila k Evropski uniji 1. januarja 1995. Akt o pristopu (4) določa prehodne določbe v zvezi z uporabo in trženjem kadmija v navedeni državi. Člen 84(1) določa, da se v obdobju štirih let po datumu pristopa določbe iz Priloge X Akta v skladu z navedeno prilogo in v njej navedenimi pogoji ne uporabljajo za Finsko. Člen 84 in točka 2 Priloge X k Aktu o pristopu določata, da se, kar zadeva vsebnost kadmija v gnojilih, člen 7 Direktive 76/116/EGS ne uporablja za Finsko pred 1. januarjem 1999 in da bodo določbe Direktive 76/116/EGS ponovno pregledane v skladu s postopki Skupnosti do 31. decembra 1998.

(10)

Člen 2 Akta o pristopu določa, da so „določbe izvirnih pogodb in aktov, ki so jih institucije sprejele pred pristopom, zavezujoče za nove države članice in se uporabljajo v teh državah pod pogoji, ki jih določajo omenjene pogodbe in ta akt“. Člen 168 Akta o pristopu določa, da „če na seznamu Priloge XIX ali v kateri koli določbi tega akta ni predviden rok, začnejo nove države članice izvajati ukrepe, potrebne za to, da od datuma pristopa ravnajo v skladu z določbami direktiv in odločb iz člena 189 (zdaj člena 249) Pogodbe ES (…)“.

(11)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/97/ES (5) je nato spremenila Direktivo 76/116/EGS v zvezi s trženjem gnojil, ki vsebujejo kadmij, v Avstriji, na Finskem in na Švedskem. Člen 1 med drugim določa, da lahko Finska na svojem ozemlju prepove trženje gnojil, ki vsebujejo kadmij v koncentracijah, ki presegajo tiste, ki so bile določene nacionalno na datum pristopa, ter da se to odstopanje uporablja za obdobje od 1. januarja 1999 do 31. decembra 2001.

(12)

Dne 7. decembra 2001 je Republika Finska poslala uradno obvestilo o obstoječi nacionalni zakonodaji, ki odstopa od določb Direktive 76/116/EGS o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z gnojili. Po temeljitem premisleku je Odločba 2002/398/ES odobrila podaljšanje odstopanja od Direktive 76/116/EGS do 31. decembra 2005.

(13)

Odločba finskega Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo o gnojilih (6) št. 45/1994 z dne 21. januarja 1994 med drugim določa mejne vrednosti kadmija v gnojilih, vključno z gnojili z oznako ES. V skladu z oddelkom 3 je na Finskem prepovedano dajati v promet fosforna mineralna gnojila, pri katerih vsebnost kadmija presega 50 mg na kilogram fosforja.

(14)

S pismom z dne 7. junija 2005 je Republika Finska uradno obvestila Komisijo, da namerava v skladu s členom 95(4) Pogodbe ES od 1. januarja 2006 še naprej uporabljati nacionalne določbe v zvezi z vsebnostjo kadmija v gnojilih. Finski organi oblasti so zahtevali podaljšanje sedanjega odstopanja, predvidenega v Odločbi 2002/398/ES.

(15)

S pismom z dne 30. junija 2005 je Komisija obvestila finske organe oblasti, da je prejela uradno obvestilo na podlagi člena 95(4) in da je šestmesečno obdobje za njegovo preučitev v skladu s členom 95(6) začelo teči 8. junija 2005, dan po prejemu uradnega obvestila.

(16)

S pismom z dne 10. avgusta 2005 je Komisija obvestila druge države članice o zahtevku, ki ga je poslala Finska. Komisija je obvestilo o zahtevku objavila tudi v Uradnem listu Evropske unije  (7), da bi obvestila druge zainteresirane stranke o nacionalnih ukrepih, ki jih namerava ohraniti Finska.

(17)

Člen 95(4) Pogodbe določa, da če po tem, ko Svet ali Komisija sprejme usklajevalni ukrep, država članica meni, da mora ohraniti nacionalne določbe zaradi pomembnih potreb iz člena 30 ali določbe, ki zadevajo varstvo okolja ali delovnega okolja, o teh določbah pa tudi o razlogih za njihovo ohranitev uradno obvesti Komisijo.

(18)

Namen uradnega obvestila, ki so ga poslali finski organi oblasti dne 7. junija 2005, je pridobiti dovoljenje za podaljšanje sedanjega odstopanja, predvidenega v Odločbi 2002/398/ES, po 31. decembru 2005. Ta odločba dovoljuje Finski, da ohrani uporabo nacionalnih določb, ki so neskladne s tistimi, ki zadevajo sestavo gnojil z oznako ES v Uredbi (ES) št. 2003/2003.

(19)

Kakor je že navedeno, člen 5 Uredbe (ES) št. 2003/2003 državam članicam preprečuje omejevanje trženja gnojil z oznako ES na podlagi njihove sestave, vendar pa pravila, ki urejajo sestavo, ne določajo mejne vrednosti kadmija. To pomeni, da se na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 2003/2003 gnojila z oznako ES, ki izpolnjujejo zahteve navedene uredbe, lahko dajejo v promet ne glede na vsebnost kadmija.

(20)

Glede na zgoraj navedeno je jasno, da so nacionalne določbe, ki jih je prijavila Finska, kolikor prepovedujejo dajanje v promet fosfornih mineralnih gnojil z oznako ES, pri katerih vsebnost kadmija presega 50 mg na kilogram fosforja, bolj omejujoče od tistih iz Uredbe (ES) št. 2003/2003.

(21)

Nacionalne določbe, ki so jih prijavili finski organi oblasti, so bile sprejete pred pristopom Finske k Evropski uniji. Kakor je navedeno zgoraj, Akt o pristopu določa prehodne določbe, ki Finski dovoljujejo, da še naprej uporablja svoje nacionalne določbe v zvezi z vsebnostjo kadmija v gnojilih za izdelke iz Direktive 76/116/EGS za obdobje štirih let. Direktiva 98/97/ES je Finski dovolila, da še naprej uporablja zgoraj navedene nacionalne določbe do 31. decembra 2001. Odločba 2002/398/ES je odstopanje podaljšala do decembra 2005.

(22)

Kakor zahteva člen 95(4), tolmačen v smislu členov 2 in 168 Akta o pristopu, je Finska uradno obvestila Komisijo o dejanskem besedilu nacionalnih določb, sprejetih pred pristopom k Evropski uniji, ki jih namerava ohraniti, zahtevek pa je spremljala obrazložitev razlogov, ki po njenem mnenju upravičujejo ohranitev navedenih določb.

(23)

Razlogi, ki jih navajajo finski organi oblasti, so tisti, ki so že bili navedeni v preteklosti in zaradi katerih je Komisija z Odločbo 2002/398/ES odobrila odstopanje do 31. decembra 2005. To obdobje je bilo odobreno ob predpostavki, da bo usklajena zakonodaja pripravljena do konca leta 2005. Čeprav priprave potekajo, zakonodaja na ravni Skupnosti ne bo sprejeta pred koncem leta.

(24)

Uradno obvestilo, ki ga je poslala Finska dne 7. junija 2005 za pridobitev dovoljenja za ohranitev nacionalnih določb, ki odstopajo od določb Uredbe (ES) št. 2003/2003, se torej šteje za sprejemljivo na podlagi člena 95(4), tolmačenega v smislu členov 2 in 168 Akta o pristopu.

(25)

Komisija mora v skladu s členom 95 Pogodbe zagotoviti izpolnitev vseh pogojev, ki omogočajo državi članici, da uporabi možnosti odstopanja, predvidene v tem členu.

(26)

Komisija mora zlasti presoditi, ali so določbe, o katerih jo uradno obvesti država članica, utemeljene na podlagi pomembnih potreb iz člena 30 Pogodbe ali pa se nanašajo na varstvo okolja ali delovnega okolja.

(27)

Poleg tega mora Komisija, če meni, da so nacionalne določbe utemeljene, na podlagi člena 95(6) Pogodbe preveriti, ali so te nacionalne določbe sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikrito omejevanje trgovine med državami članicami in ali ovirajo delovanje notranjega trga.

(28)

Finska je svoj zahtevek utemeljila na podlagi potrebe po varstvu zdravja ljudi in okolja. Šteje se, da kadmij v gnojilih pomeni grožnjo okolju in zdravju ljudi. V podporo svojemu zahtevku se Finska sklicuje na ugotovitve finske študije, objavljene aprila 2000 (8), ki vsebuje oceno tveganj, ki jih pomenijo gnojila, ki vsebujejo kadmij.

(29)

Kar zadeva splošne informacije o kadmiju, je mogoče na podlagi dostopnih znanstvenih podatkov ugotoviti, da lahko kadmij in kadmijev oksid na splošno resno ogrožata zdravje. Zlasti kadmijev oksid je bil uvrščen v kategorijo 2 rakotvornih, mutagenih ali za razmnoževanje strupenih snovi. Splošno priznano je tudi, da je kadmij v gnojilih daleč najpomembnejši vir vnosa kadmija v tla in prehransko verigo.

(30)

Kar zadeva kadmij v gnojilih, se najpomembnejše informacije o oceni tveganja, ki jo je opravila Finska, lahko povzamejo, kot sledi:

(31)

Jasno je, da se ti sklepi nanašajo na specifične razmere finskih tal ter na podnebne razmere, ki prevladujejo na Finskem.

(32)

Ocena tveganja, ki jo je opravila Finska, v zaključku kaže, da sedanje koncentracije kadmija na finskih kmetijskih zemljiščih pomenijo tveganje za talne organizme in da spiranje kadmija s kmetijskih zemljišč povzroča tveganje za vodno okolje. Finska meni, da ocena tveganja dokazuje tudi, da obstaja tveganje škodljivih učinkov za zdravje zaradi sedanje skupne izpostavljenosti kadmiju med finskim prebivalstvom. Medtem ko povprečni vnos kadmija s hrano na Finskem sam po sebi ne pomeni tveganja, so nekatere skupine prebivalstva ogrožene zaradi visokega vnosa s hrano, povečane absorpcije in/ali kajenja.

(33)

Ocena tveganja, ki so jo predložili finski organi oblasti, je bila opravljena v skladu s postopki in metodologijo, določenimi na ravni Skupnosti, ki naj bi zagotavljali visoko stopnjo zanesljivosti pridobljenih informacij.

(34)

Komisija je že preučila informacije v oceni tveganja v okviru Direktive 2002/398/ES, ki je Finski dovolila, da ohrani nacionalne določbe do 31. decembra 2005.

(35)

Finska v letu 2005 ni predložila drugih znanstvenih in tehničnih podatkov. Proces kopičenja poteka počasi in se v triletnem obdobju znatno ne spremeni. Zato se lahko šteje, da so razmere podobne tistim iz leta 2002.

(36)

Veljavnost podatkov, ki jih je poslala Finska, je potrjena z naslednjo znanstveno osnovo, na kateri temelji priprava predloga Komisije o kadmiju v gnojilih:

Predlog Komisije o kadmiju v gnojilih je bil pred sprejetjem končne različice splošne ocene tveganja o kadmiju in kadmijevem oksidu ter nadaljevanjem dela na področju ukrepov za zmanjšanje tveganja nekajkrat odložen.

(37)

Zato Komisija, potem ko je ponovno preučila znanstvene dokaze v luči finskega zahtevka, meni, da so finski organi oblasti dokazali, da gnojila, ki vsebujejo kadmij, pomenijo tveganja za okolje in zdravje ljudi ter da so nacionalne določbe, o katerih so jo uradno obvestili finski organi oblasti in katerih cilj je čim bolj omejiti izpostavljenost finskega okolja gnojilom, ki vsebujejo kadmij, utemeljene.

(38)

Na podlagi člena 95(6) mora Komisija preveriti, ali predlagani ukrepi niso sredstvo samovoljne diskriminacije. V skladu z odločitvijo Sodišča odsotnost diskriminacije pomeni, da se nacionalne omejitve trgovine ne smejo uporabljati tako, da bi lahko ustvarjale diskriminacijo za blago z izvorom iz drugih držav članic.

(39)

Predvidene nacionalne določbe so splošne in se uporabljajo na enak način za nacionalna in uvožena gnojila na podlagi fosforja z oznako ES. Zaradi tega ni dokazov, da bi se lahko uporabljala kot sredstvo samovoljne diskriminacije med gospodarskimi subjekti v Skupnosti.

(40)

Bolj omejujoči nacionalni ukrepi, ki urejajo sestavo gnojil z oznako ES, ki odstopajo od določb Direktive Skupnosti, ponavadi pomenijo oviro trgovini. Proizvodi, ki se lahko zakonito dajejo v promet povsod drugje v Skupnosti, se ne smejo dajati v promet v zadevni državi članici. Namen koncepta iz člena 95(6) je preprečiti, da bi se nacionalne določbe, ki temeljijo na kriterijih iz odstavkov 4 in 5, uporabljale iz neprimernih razlogov in v resnici pomenile ekonomske ukrepe, sprejete z namenom preprečiti uvoz proizvodov iz drugih držav članic in tako posredno varovati nacionalno proizvodnjo.

(41)

Kot je bilo že ugotovljeno, je gnojenje zemlje z gnojili, ki vsebujejo kadmij, skrb zbujajoče z vidika varstva okolja in zdravja ljudi. Zato je videti, da je cilj ohranjanja nacionalnih določb varstvo okolja in zdravja ljudi, ne pa ustvarjanje prikritega omejevanja trgovine.

(42)

Ne more se razlagati, da ta pogoj prepoveduje odobritev katerega koli nacionalnega ukrepa, ki bi lahko vplival na oblikovanje notranjega trga. Dejansko je lahko vsak nacionalni ukrep, ki odstopa od usklajenega ukrepa, katerega cilj je oblikovanje in delovanje notranjega trga, v svojem bistvu ukrep, ki bi lahko vplival na notranji trg. Zato Komisija meni, da je treba za ohranitev koristnega značaja postopka za odstopanja iz člena 95 Pogodbe ES v okviru člena 95(6) pojem ovire za delovanje notranjega trga razumeti kot nesorazmeren učinek v zvezi z zastavljenim ciljem.

(43)

Glede na tveganja za okolje in zdravje ljudi, ki so posledica uporabe gnojil, ki vsebujejo kadmij, na finskih tleh, in ob upoštevanju, da:

Komisija meni, da na tej stopnji pregleda ni dokazov za to, da nacionalne določbe pomenijo nesorazmerno oviro za delovanje notranjega trga glede na zastavljene cilje.

(44)

Obdobje, za katero se odobri odstopanje, mora omogočati dovolj časa, da Komisija predlaga, Svet in Evropski parlament pa sprejmeta zakonodajo v zvezi s kadmijem v gnojilih na ravni Skupnosti. Da bi se izognili posledicam morebitnih zamud med medinstitucionalnimi razpravami, naj torej določbe sedanje odločbe ostanejo veljavne, dokler se usklajeni ukrep ne začne uporabljati na ravni EU.

(45)

Glede na zgoraj navedeno je mogoče skleniti, da je zahtevek Republike Finske za ohranitev nacionalnih določb, ki so bolj omejujoče kakor določbe Direktive 76/116/EGS v zvezi z vsebnostjo kadmija v gnojilih, kakor je bil predložen 7. junija 2005, sprejemljiv.

(46)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da nacionalne določbe:

Zato Komisija meni, da se lahko odobrijo –