PRILOGA I

POKRIVANJE ZNAČILNOSTI

1.   LETNI STATISTIČNI PODATKI O BILANCI STANJA ZA ODPADKE IZ JEKLA IN LITEGA ŽELEZA

Uvodne opombe

Države članice morajo te podatke zbrati od vseh tovarn, ki proizvajajo železo, jeklo ali izdelke iz skupine 27.1 NACE Rev. 1.1 in ki so potrošniki in/ali proizvajalci odpadkov. Za prvo referenčno leto 2003 bo Komisija sprejela, da pokrito prebivalstvo zadeva skupino 27.1 NACE Rev. 1. Za vsako tovarno mora biti izpolnjen poseben vprašalnik, čeprav je več tovarn del istega podjetja. Če ima obrat lokalno integrirano livarno jekla, bi jo bilo treba šteti za njegov sestavni del. Lokalno integrirani obrati so tisti, ki imajo enako vodstvo in so na istem mestu. Vprašalnik se uporablja za valjarne, v katerih neposredno ponovno valjajo uporabljene proizvode, ki se običajno ne štejejo za odpadek. Vse železarne in jeklarne, ki nimajo lastnih virov in zato odkupujejo njihov odpadek iz drugih obratov, morajo izpolniti ta vprašalnik enako kot proizvajalci. Ker livarne železa, lokalno integrirane ali ne, in neintegrirane livarne železa niso uvrščene v skupino 27.1 NACE Rev. 1.1, so izključene.

Odpadki so:

—

kakršen koli odpadek železa ali jekla, ki nastane med proizvodnjo in dodelavo železa ali jekla ali ki je pridobljen iz starih proizvodov iz železa ali jekla, primernega za pretaljenje (vključno z odpadkom, ki se nabavi); to pa ne vključuje prežganih kalciniranih odlitkov ali odlitkov, ki jih je napadla kislina,

—	livni žlebi in drugi nalivki (običajni ali spodnji), vključno z lijaki za ulivanje, ulivnimi sistemi, odpadki iz nalivnih cevi pri spodnjem livu itd. ter tudi škart in okvarjeni ingoti, ki niso vključeni v proizvodnjo,

—	oprimki v livnem loncu (razen iz litja v pesek).

Na drugi strani pod odpadek ne bi smel biti vključen ostanek, v katerem je železo, ki je precej kontaminirano z nekovinskim materialom in se pojavi med taljenjem, toplotno obdelavo ali mehanično obdelavo; na primer:

—	nalivki iz plavža,

—	livni žlebi iz litja, brizganja in drugi odpadki iz vlivanja železa, odpadek iz livnih jam,

—	jeklarniška žlindra,

—	škaja od ponovnega segrevanja in valjanja ter kovanja,

—	škropljenje iz konverterjev,

—	oprimki iz stene peči, oprimki in ostanki, ki izhajajo iz litja v pesek.

Specifikacije

Oznaka:

1010

Naslov: Zaloge na prvi dan v letu

Zaloge v celotnem obratu, vključno z lokalno integriranimi dejavnostmi, je treba vpisati s temi oznakami (vključno z jeklolivarnami), razen zalog v železolivarnah.

Oznaka:

1020

Naslov: Nastanejo v okviru obrata

Vključuje:

nalivke in druge odpadke od litja iz jeklarn in integriranih jeklolivarn: nalivke, nalivke iz litja jekla. Vključuje okvarjene in škart ingote, ki niso všteti v proizvodnjo,

odpadek iz predelave je tisti, ki nastane pri izdelavi polizdelkov, valjanih in kovanih proizvodov, tudi odpadek iz ingotov in okvarjeni ingoti ter odlitek iz jekla, za katere se po zapustitvi obrata za plavžarsko obdelavo livarne odkrije, da so pomanjkljivi (npr. po tem, ko so bili všteti v proizvodnjo surovega ali litega jekla). Vključuje odpadek, ki nastane v lokalno integriranih jeklolivarnah, kovačnicah, obratih za proizvodnjo cevi in žice, obratih za hladno valjanje, obratih za kovinsko konstrukcijo ter drugih oddelkih, v katerih predelujejo jeklo, razen v železolivarnah (glej splošno opombo 1 zgoraj). Stranski odpadek iz peči, ki ga je treba ponovno valjati v lastnih valjarnah, ne šteje za nov odpadek,

pridobljeni odpadek sta jeklo in železo, ki nastaneta pri popravilu ali porušenju, razstavljanju stare opreme, strojev in naprav, npr. jeklarske kokile.

Oznaka:

1030

Naslov: Prejemi (1031 + 1032 + 1033)

Odpadki, prejeti prek prodajalca, ki deluje kot posrednik, se pripišejo virom iz oznak 1031, 1032 in 1033.

Odpadek od razdiranja starih ladij na deloviščih za rušenje v Skupnosti je treba šteti za domači odpadek in odpadek Skupnosti.

Oznaka:

1031

Naslov: Prejemi od domačih virov

Sem spadajo prejemi odpadkov iz drugih obratov ali oddelkov istega podjetja v isti državi, vključno s plavži, z jeklarnami, valjarnami, železolivarnami (vključno z integriranimi železolivarnami). Prejemi odpadkov iz obratov drugih podjetij in iz obratov, ki ne proizvajajo ali uporabljajo jekla, na primer rudnikov, morajo biti vključeni.

Sem prav tako spadajo prejemi odpadkov iz domačega trga, ki so prejeti neposredno iz nejeklarskih podjetij, kot so jeklo- ali železolivarne, obrati za proizvodnjo cevi, kovačnice, gradbena industrija, ekstraktivni obrati, ladjedelnice, železničarske družbe, strojegradnja in katera koli pridelava kovin itd.

Oznaka:

1032

Naslov: Prejemi iz držav Skupnosti

Sem spadajo prejemi odpadkov iz drugih držav Skupnosti.

Oznaka:

1033

Naslov: Prejemi iz tretjih držav

Sem spadajo prejemi odpadkov iz držav, ki niso članice EU (tretjih držav).

Oznaka:

1040

Naslov: Skupaj na voljo (1010 + 1020 + 1030)

Skupna količina zalog na prvi dan v letu, znotraj obratov in v obliki prejemov.

Oznaka:

1050

Naslov: Skupna poraba …

Skupna poraba kaže celotno količino odpadkov, porabljenih za proizvodnjo železa v plavžih, električnih pečeh za proizvodnjo železa in obratih za sintranje, pa tudi skupno porabo odpadkov za skupno proizvodnjo surovega jekla, vključno s proizvodnjo posebnega grodlja s ponovnim naogljičenjem jekla in proizvodnjo lokalno integriranih jeklolivarn.

Oznaka:

1051

Naslov: … za električne peči

Poraba odpadkov pri proizvodnji jekla v električnih pečeh.

Oznaka:

1052

Naslov: … nerjavne odpadke

Poraba nerjavnih odpadkov, ki vsebujejo 10,5 % kroma ali več, toda ne več kot 1,2 % ogljika, z drugimi legirnimi elementi ali brez njih.

Oznaka:

1060

Naslov: Oddaja

Poročilo o vseh oddajah odpadkov, vključno z oddajami v vse livarne, tudi lokalno integrirane.

Oznaka:

1070

Naslov: Zaloge na zadnji dan v letu (1040 – 1050 – 1060)

Zaloge v celotnem obratu, vključno z lokalno integriranimi dejavnostmi, je treba vpisati s temi oznakami (vključno z jeklolivarnami), razen zalog v železolivarnah.

2.   PORABA GORIVA IN ENERGIJE TER BILANCA STANJA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO V JEKLARSKI INDUSTRIJI

Uvodne opombe o vrstah obratov

Obrat za pripravo šarže vključuje napravo za pripravo vsipa in napravo za sintranje.

V zvezi s plavži in z električnimi pečmi za proizvodnjo železa se upošteva le poraba goriva, ki se neposredno naloži ali uporabi v pečeh kot nadomestilo za koks, ne upošteva pa se poraba v pečeh na vroči zrak, v centrifugalnih vetrilih in drugi pomožni opreme za plavže (o tem se poroča v okviru „drugih obratov“).

Talilnice vključujejo talilnice v jeklarnah in kontinuirno litje.

Postaje za proizvodnjo električne energije vključujejo porabo goriva in energijo, porabljeno za proizvodnjo vse električne energije v obratih ali v skupnih transformatorskih postajah. Glej zgornjo splošno opombo 2.

Države članice morajo te podatke zbrati od vseh železarn in jeklarn iz skupine 27.1 NACE Rev. 1.1, vključno z obrati za ponovno valjanje in postajami za proizvodnjo električne energije v jeklarski industriji, ki so skupne nekaj obratom in podjetjem. V namen teh statističnih podatkov bi bilo treba proizvodne postaje šteti kot jeklarne iz skupine 27.1 NACE Rev. 1.1.

Skupne transformatorske postaje jeklarske industrije

Postaje za proizvodnjo električne energije, ki so skupne nekaj obratom ali jeklarskim podjetjem, je treba vključiti kot celote.

Skupne transformatorske postaje jeklarske industrije morajo neposredno odgovoriti na vprašalnik. Obrati, ki uporabljajo te proizvodne postaje, teh podatkov ne smejo vključiti v svoje posamezne odgovore, zato da bi se izognili dvojnemu vnašanju podatkov.

Jeklarne pa morajo v svojih virih prikazati prejeme elektrike iz skupnih proizvodnih postaj kot celoto (oznaka 3102) med prejemi od zunaj.

Električne proizvodne postaje, povezane z drugo industrijo, na primer s premogovništvom, so izključene.

Naprava za proizvodnjo električne energije in pare

Te mešane obrate je treba delno šteti kot postaje za proizvodnjo električne energije. Poraba goriva bi morala vključevati le gorivo, porabljeno za proizvodnjo električne energije, kar pomeni, da je treba izključiti količine, pripisane preskrbi z ogrevanjem.

Poraba energije

V del A se vpiše poraba goriva in energije v železarnah ter jeklarnah in pomožnih obratih, razen v koksarniških pečeh (plavžih, napravah za sintranje, lokalno integriranih jeklolivarnah, valjarnah itd.).

Vključi se vsa poraba iz pomožnih naprav (na primer elektrarn in naprav za uparjevanje), čeprav te niso namenjene samo napravam v železarnah ali jeklarnah.

Izključijo se delavnice, integrirane z železarnami in jeklarnami, katerih dejavnosti ne pokriva skupina 27.1 NACE Rev. 1.1.

Del A:   Letni statistični podatki o porabi goriva in energije, razčlenjeni po vrsti obrata

Oznaka:

2010

Naslov: Trdna goriva (2011 + 2012)

Trdno gorivo je treba vpisati glede na stanje ob prejemu.

Oznaka:

2011

Naslov: Koks

Sem spadajo koks, polkoks, naftni koks in drobir iz koksa.

Oznaka:

2012

Naslov: Druga trdna goriva

Sem spadajo premog in aglomerirani premog, lignit in briketi.

Oznaka:

2020

Naslov: Tekoče gorivo

Sem spada poraba vseh tekočih goriv v jeklarnah in železarnah ter pomožnih obratih, postajah za proizvodnjo električne energije, razen v koksarniških pečeh.

Oznaka:

2030

Naslov: Plin (2031 + 2032 + 2033 + 2034)

Vpisana poraba mora biti neto poraba, pri čemer niso vključene izgube in odgoreli plini.

Porabo plina je treba vpisati v gigajoulih (1 gigajoul = 109 joulov = 1 gigakalorija/4,186), temelji naj na nižji kalorični vrednosti vsakega plina (za suhi plin pri 0° in 760 mm/Hg).

Oznaka:

2040

Naslov: Zunanje oddaje plavžnega plina

Sem spadajo celotne zunanje oddaje plavžnega plina za javna naročila, v integrirane jeklarske koksarne, druge jeklarne in za njihove stranke.

Oznaka:

2050

Naslov: Zunanja oddaja konverterskega plina

Sem spadajo celotne zunanje oddaje konverterskega plina za javna naročila, v integrirane jeklarske koksarne, druge jeklarne in za njihove stranke.

Del B:   Letni statistični podatki v bilanci stanja za električno energijo v jeklarski industriji

Specifikacije

Oznaka:

3100

Naslov: Vira (3101 + 3102)

Glej specifikacije za oznaki 3101 in 3102.

Oznaka:

3101

Naslov: Bruto proizvodnja

Sem spada bruto proizvodnja, ki ustreza skupni porabi v postajah za proizvodnjo električne energije, ki je vnesena v delu A za postaje za proizvodnjo električne energije.

Oznaka:

3102

Naslov: Prejemi od zunaj

„Zunaj“ zajema javno omrežje, druge države, železarne in jeklarne (vključno s skupnimi proizvodnimi postajami), koksarne v jeklarnah, lokalno integrirane oddelke itd.

Oznaka:

3200

Naslov: Porabljeno (3210 + 3220 + 3230)

Skupek v vrstici 3200 se mora ujemati s skupkom v vrstici 3100.

Oznaka:

3210

Naslov: Poraba po obratu (3211 + 3212 + 3213 + 3214 + 3215 + 3216 + 3217)

Sem spada skupna poraba po obratu iz vrstic (3211 + 3212 + 3213 + 3214 + 3215 + 3216 + 3217).

Oznaka:

3217

Naslov: Drugi obrat

Nanaša se na druge vrste obratov, ki niso navedene v delu A.

Oznaka:

3220

Naslov: Zunanje oddaje

Glej oznako 3102.

Oznaka:

3230

Naslov: Izgube

Sem spadajo vse izgube električne energije.

3.   POIZVEDBA O NALOŽBAH V ŽELEZARSKI IN JEKLARSKI INDUSTRIJI (ODHODKI IN ZMOGLJIVOST)

Del A:   Letni statistični podatki o odhodkih

Uvodne opombe

Za vsako tovarno mora biti izpolnjen poseben vprašalnik, čeprav je več tovarn del istega podjetja.

Naložbeni odhodki predstavljajo naložbe v referenčnem obdobju v opredmetena osnovna sredstva. Sem spadajo nova in obstoječa opredmetena kapitalska sredstva, kupljena od tretjih strank ali proizvedena za lastno uporabo (to je kapitalizirana proizvodnja opredmetenih kapitalskih sredstev), ki imajo življenjsko dobo daljšo od enega leta in vključujejo neproizvedena opredmetena sredstva, kot je zemlja. Prag za življenjsko dobo sredstva, ki je lahko kapitalizirano, se lahko poveča v skladu z računovodskimi postopki podjetja, če zahtevajo ti postopki daljšo pričakovano življenjsko dobo od zgoraj navedenega enoletnega praga.

Vse naložbe se ocenijo pred (brez odbitkov) popravki vrednosti in pred odbitkom dohodka od odstranitve. Kupljena sredstva so vrednotena po nakupni ceni, kar pomeni, da so v to vrednotenje vključeni stroški prevoza in namestitve, pristojbine, davki in drugi stroški lastništva. Opredmetena sredstva so vrednotena po stroških proizvodnje. Sredstva, pridobljena s postopkom prestrukturiranja (kot so združitev, prevzem, likvidacija ali odcepitev), so izključena. Nakupi majhnega orodja, ki ni kapitalizirano, so vključeni v trenutne odhodke.

Prav tako so vključeni vsi dodatki, spremembe, izboljšave in prenove, ki podaljšajo življenjsko dobo ali proizvodno zmogljivost kapitalskih sredstev.

Trenutni stroški vzdrževanja so izključeni, prav tako tudi vrednost in trenutni odhodki za kapitalska sredstva, uporabljena po najemnih in zakupnih pogodbah.

V zvezi z zapisovanjem naložb se v primeru, da pride do izdaje računa, oddaje in prve uporabe sredstva v različnih referenčnih obdobjih, kot cilj predlaga naslednja metoda:

—

naložbe se zajamejo, ko se lastništvo sredstev prenese v enoto, ki jih namerava uporabljati; kapitalizirana proizvodnja se zajame, ko se sredstvo proizvede; v zvezi z zajetjem naložb, do katerih je prišlo v obdobjih, ki se lahko prepoznajo, se vsaka delna naložba zajame v referenčnem obdobju, v katerem pride do te naložbe.

V praksi pa to morda ni mogoče, zato lahko računovodski dogovori podjetja pomenijo, da je treba uporabiti naslednje približke te metode:

—	naložbe so zajete v referenčnem obdobju, v katerem so oddane,

—	naložbe so zajete v referenčnem obdobju, v katerem vstopijo v postopek proizvodnje,

—	naložbe so zajete v referenčnem obdobju, v katerem so fakturirane,

—	naložbe so zajete v referenčnem obdobju, v katerem so plačane,

—	naložbe niso zajete v bilanci stanja. Vendar pa so pridobitve, prodaje in prenosi vseh osnovnih sredstev, pa tudi popravki vrednosti teh osnovnih sredstev prikazani v bilanci stanja ali v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Opredmetena osnovna sredstva so navedena v računih podjetja pod naslovom Osnovna sredstva – opredmetena osnovna sredstva.

Specifikacije po vrsti obrata

Oznaka:

4010

Naslov: Koksarna

To vključuje:

pečice, vključno s koksarnami s pomožno opremo, kot so polnila, potiskala in drobilniki itd., ter vagoni za koks in hladilni stolp,

pomožno napravo.

Opomba: Vsak naslov vključuje napravo, poslopja in pomožno opremo.

Oznaka:

4020

Naslov: Naprava za pripravo šarže

Vključuje napravo za pripravo železove rude in vsipa.

Oznaka:

4030

Naslov: Naprava za proizvodnjo železa in ferozlitin (vključno s plavži)

Sem spadajo električne peči za proizvodnjo grodlja, nizke jaškovne peči in druge naprave pred taljenjem itd.

Oznaka:

4040

Naslov: Talilnice v jeklarnah

Postopek AOD, vakuumske obdelave, obdelave v livarskem loncu itd. štejejo za poznejše obdelave, ki sledijo glavnemu postopku; ustrezni naložbeni odhodki (tako kot vsa proizvodnja) sodijo v kategorijo, ki pokriva primerne končne postopke.

Če vsebuje (ali bo vsebovala) jeklarna talilnico jekla in mešalnik, morajo biti odhodki, povezani z mešalnikom, vključeni v ustrezno talilnico. Če jeklarna nima talilnice, mora biti ta odhodek vključen v odhodke, povezane s plavži.

Oznaka:

4041

Naslov: za električne peči

Sem spada postopek EAF za proizvodnjo surovega jekla z električnimi (obločnimi ali indukcijskimi) pečmi.

Oznaka:

4050

Naslov: Kontinuirno litje

V zvezi s kontinuirno litimi palicami, blumi, gredicami, profili in polizdelki za cevi, razen končnih delov.

Oznaka:

4060

Naslov: Valjarne (4061 + 4062 + 4063 + 4064)

Za vsako vrsto valjarne je treba upoštevati ne le odhodkov, neposredno povezanih z valjarno, temveč tudi odhodke, povezane z napravami pred valjarno (npr. gretje peči) in za njo (npr. ohlajevalna ležišča, rezanje). Pod naslov „Drugo“ (oznaka 4070) so vključeni odhodki, povezani z vso opremo, ki ne sodi v posebno kategorijo valjarne, razen z napravami za prevleke (kositranje, cinkanje itd.), ki spadajo pod oznako 4064.

Odhodki za dresirna ogrodja sodijo pod oznako 4063 – naprava za hladno valjanje širokih trakov.

Oznaka:

4061

Naslov: Ploščati izdelki

Sem spadajo zapisi o odhodkih za naprave za vroče valjanje ploščatih izdelkov.

Oznaka:

4062

Naslov: Podolgovati izdelki

Sem spadajo zapisi o odhodkih za naprave za vroče valjanje podolgovatih izdelkov.

Oznaka:

4063

Naslov: Naprave za hladno valjanje širokih trakov

Pod to oznako sodijo odhodki za naprave za hladno valjanje širokih trakov, kontinuirne ali nekontinuirne.

Oznaka:

4064

Naslov: Naprave za prevleke

Sem spadajo odhodki za naprave za prevleke (linije za prevleke).

Oznaka:

4070

Naslov: Drugi obrat

Sem spadajo:

vse centralne naprave in distribucijska omrežja za električno energijo, plin, vodo, paro, zrak ter kisik,

prevoz, strojne delavnice, laboratoriji in vse naprave, ki so del celotnega obrata, vendar jih je nemogoče razvrstiti kot del katerega sektorja,

naprave za blume, palice in gredice, če našteti polizdelki niso kontinuirno liti in vpisani pod oznako 4050.

Oznaka:

4200

Naslov: za boj proti onesnaževanju

Sem spadajo kapitalski odhodki za metode, tehnologije, postopke ali opremo, namenjeno zbiranju in odstranjevanju onesnaženja in onesnaževal (zračnih emisij, tekočih ali trdnih odpadkov) po njihovem nastanku, preprečevanju njihovega širjenja in merjenju ravni onesnaženja, ravnanju in odstranjevanju onesnaževal, ki izvirajo iz delovanja podjetja.

Pod ta naslov sodijo skupni odhodki okoljskih področij: varstvo zunanjega zraka in podnebja, ravnanje z odpadno vodo, ravnanje z odpadki in druge okoljevarstvene dejavnosti. Med druge okoljevarstvene dejavnosti spadajo varstvo in sanacija tal, podtalnice in površinskih vod, zmanjšanje hrupa in tresljajev, varstvo biotske raznovrstnosti in krajine, zaščita pred sevanjem, raziskovanje in razvoj, splošno okoljsko upravljanje, izobraževanje, usposabljanje in obveščanje, dejavnosti, ki privedejo do nedeljivih odhodkov in dejavnosti, ki niso navedene drugje.

Sem spadajo:

vlaganje v posebne, določljive komponente, ki dopolnjujejo obstoječo opremo in se izvajajo na koncu ali pa popolnoma zunaj proizvodne linije (oprema za obdelavo po zaključku proizvodnega postopka),

vlaganje v opremo (npr. filtri ali ločene postopke čiščenja), ki sestavijo ali izvlečejo onesnaževala znotraj proizvodne linije, če odstranitev teh dodanih naprav ne vpliva bistveno na delovanje proizvodne linije.

Glavni namen ali funkcija takih kapitalskih odhodkov je varstvo okolja, zato je treba poročati o skupnem odhodku.

Odhodke je treba zajeti brez odbitkov izravnav stroškov, ki izvirajo iz izdelave in prodaje tržnih stranskih proizvodov, prihrankov ali prejetih nadomestil.

Kupljena sredstva so ocenjena po nakupni ceni brez odbitnega DDV in drugih odbitnih davkov, neposredno povezanih s prometom.

Sem ne spadajo:

dejanja in dejavnosti, koristni okolju, do katerih pride ne glede na okoljevarstvene vidike, vključno z ukrepi, ki so prvotno namenjeni zdravju in varnosti delovnega mesta in zaščiti proizvodnje,

ukrepi za zmanjšanje onesnaženja, ko so izdelki porabljeni ali razrezani (okoljska prilagodljivost izdelkov), razen če okoljska politika in predpisi pravno odgovornost proizvajalca razširijo, tako da je odgovoren tudi za onesnaženje, ki ga povzročijo uporabljeni izdelki ali izdelki, ki postanejo odpadki,

poraba virov in varčevalne dejavnosti (varčevanje z vodo, z energijo ali s surovinami), razen če je prvotni razlog varstvo okolja: npr. če so te dejavnosti namenjene izvajanju nacionalne ali mednarodne okoljevarstvene politike in se ne izvajajo zaradi varčevanja.

Del B:   Letni statistični podatki o zmogljivosti

Uvodne opombe

Največja možna proizvodnja sovpada s proizvodnjo, ki bi jo obrati lahko opravili v zadevnem letu z normalnim ali s pričakovanim delovanjem, z operativnimi metodami in s ponudbo. Po opredelitvi je višja od dejanske proizvodnje.

Spremembe največje možne proizvodnje so povezane z:

—	naložbami, čeprav se odhodek in sprememba ne bosta nujno pojavila sočasno,

—

učinkovitimi ali načrtovanimi trajnimi zapiranji, s prenosom ali prodajo. Največja možna proizvodnja ne sovpada s tehnično ali z nominalno zmogljivostjo katerega koli kosa opreme, ampak temelji na celotni tehnični strukturi obratov, pri čemer je treba upoštevati razmerja med različnimi stopnjami proizvodnje, npr. med jeklarno in plavži.

Največja možna letna proizvodnja je največja proizvodnja, ki je dosegljiva v zadevnem letu ob normalnih delovnih pogojih in ob upoštevanju popravil, vzdrževanja ter ustaljenih praznikov, z opremo, dostopno v začetku leta, in ob upoštevanju dodatne opreme, ki bo vgrajena, ter opreme, ki bo prenehala delovati v tem letu. Razvoj proizvodnje temelji na verjetnih razsežnostih sestave obremenitev za vsak kos opreme ob upoštevanju dosegljivosti surovin.

Splošne računske metode

Vse naprave, ki niso trajno zaprte, morajo biti vključene v odgovor na poizvedbo.

Izračun največje možne proizvodnje temelji na predvidevanju normalnih pogojev delovanj, med katerimi so:

—	normalna razpoložljivost dela, kar pomeni, da se največja možna proizvodnja ne spremeni, ko se obrat prilagodi nihajočim razmeram na trgu z začasnimi zmanjšanji ali s povečanji stopnje zaposlenih,

—	normalna razpoložljivost opreme, kar pomeni, da je treba poskrbeti za nadomestilo za redna zaprtja, plačane počitnice, rutinsko vzdrževanje in, po potrebi, za sezonsko dosegljivost elektrike (1),

—	normalna razpoložljivost surovin,

—

normalna razporeditev bremena, surovin in polizdelkov (razen če je drugače določeno, „normalno“ pomeni količino iz prejšnjega leta), za različne naprave, če so iz razlogov, posebnih za neko napravo, potrebne spremembe v razporeditvi, lahko do njih pride le, če je količina surovin in polizdelkov na voljo v zadostnih količinah,

—	normalna ponudba, enaka ponudbi iz prejšnjega leta, razen če so načrtovane nekatere spremembe,

—	prodaja izdelkov poteka gladko,

—	ne pride do stavk ali začasnega razpusta delavcev,

—	ne pride do tehničnih težav ali odpovedi naprav,

—	ni resnih motenj dela zaradi vremena, npr. poplav.

Začetek ali prenehanje obratovanja

Če bo naprava začela delovati, trajno zaprta, prenesena ali prodana v zadevnem letu, je treba upoštevati datum, ko pride do vnosa ali umika, in največjo možno proizvodnjo izračunati po načelu časovnega sorazmerja za mesece, v katerih bo ta naprava delovala. V primeru nove opreme, še posebej zelo velikih shem, je treba previdno predvidevati proizvodnjo v obdobju postavitve, ki lahko traja več let.

1.   Jeklarne

—   Konverterska jekla: v primeru konverterskih jekel (npr. LD, OBM itd.) je treba železarne in jeklarne upoštevati skupaj, to pomeni, da je lahko največja možna proizvodnja omejena z razpoložljivostjo vroče kovine; v takih primerih mora biti največja možna proizvodnja izračunana na podlagi razpoložljivega železa, ki omogoča normalno razporeditev železa med jeklarnami, kovačnicami, napravami za granuliranje in ustrezno prodajo ter normalno količino odpadkov, ki jo zahteva 1 tona končanega izdelka.

—   Električna jekla: treba je upoštevati razpoložljive zaloge električne energije.

—   Splošno: v nekaterih pomožnih napravah lahko prihaja do tehničnih ozkih grl, ki lahko na primer omejijo sočasno uporabo na le dve peči od treh. (Razlog zato je lahko tehnično ozko grlo v preskrbi s kisikom, v globinskih pečeh, pri mostnih dvigalih itd.). Zato je treba za vsako talilnico upoštevati vso pomožno opremo, ki vpliva na njeno delovanje.

2.   Valjarne in linije prevlek

Največja možna proizvodnja valjarne ali linije prevlek mora biti postavljena na temelju ponudbe, to je na temelju stalnih količin določenih velikosti in delov izdelka. Če podjetje zaradi nepredvidljivih tržnih razmer ne more izdelati napovedi, je treba uporabiti ponudbo iz prejšnjega leta.

Največjo možno proizvodnjo je treba izračunati na podlagi normalnega obsega razsežnosti polizdelkov, namenjenih v valjarno.

Pri izračunu največje možne proizvodnje je treba upoštevati ozka grla pri vhodu in izhodu, do katerih pride v celotni napravi, npr. dostopnost polizdelkov, zmogljivost obdelovanja ali dokončanja izdelka.

Nakup jeklenih polizdelkov lahko poveča največjo možno proizvodnjo sicer omejene valjarne ali skupine le, če je potrebna količina jeklenih polizdelkov na voljo v letu dobrih tržnih pogojev. To načeloma pomeni dolgoročne pogodbe ali dobro organizirane programe preskrbe.

Načeloma bi moralo, v integriranem obratu ali obratu posamezne skupine, vladati ravnovesje med proizvodnjo jekla in proizvodnjo valjanih izdelkov, če je mogoča normalna razporeditev razpoložljivega jekla med valjarnami, livarnami in polizdelkov za izdelovanje cevi ali kovanje.

V zvezi z dejansko proizvodnjo (oznaka ACP) je treba poročati o bruto osnovi po koncu vsakega koraka postopka, pred spremembami.

Vključiti je treba vse izdelke, proizvedene v valjarni, ne glede na to, ali so za svoj račun. Zlasti vsi izdelki, proizvedeni po naročilu, bi morali biti vključeni v proizvodnjo obratov, v katerih so bili izdelani, in ne obratov, v katerih so bila naročena dela. Zajeti je treba vse izdelke in kakovosti (nelegirane in legirane stopnje), tudi izdelke nižje vrednosti, ki niso namenjeni takojšnjemu pretaljenju, kot so stranski proizvodi, odrezki pločevine in igle/posneti robovi; proizvode, ki izhajajo iz rezanja valjanih ali delno valjanih jeklenih izdelkov, ali polizdelke, katerih deli z napako so namenjeni takojšnjemu pretaljenju.

Prenos podatkov v zvezi z dejansko proizvodnjo ni obvezen.

Za vsako tovarno mora biti izpolnjen poseben vprašalnik, čeprav je več tovarn del istega podjetja.

Specifikacije

Oznaka:

5010

Naslov: Koks

Proizvodnja iz koksarniških peči.

Oznaka:

5020

Naslov: Priprava šarže

Proizvodnja iz naprav za sintranje, peletiranje in iz drugih naprav, ki proizvajajo aglomerirane materiale za šarže plavža in neposredno zmanjšano železovo gobo.

Oznaka:

5030

Naslov: Grodelj in ferozlitine

Proizvodnja vsega železa, zrcalovine in visokoogljičnega feromangana iz plavžev in električnih peči za proizvodnjo železa.

Oznaka:

5040

Naslov: Surovo jeklo

Skupno surovo jeklo.

Oznaka:

5041

Naslov: za električne peči

od tega surovo železo iz električnih (obločnih in indukcijskih) peči.

Oznaka:

5042

Naslov: za kontinuirno litje

od tega kontinuirno lite palice, blumi, gredice, profili in polizdelki za cevi.

Oznaka:

5050

Naslov: Izdelki, neposredno proizvedeni z vročim valjanjem (5051 + 5052)

Sem spadajo v celoti vroče valjani izdelki.

Oznaka:

5051

Naslov: Ploščati izdelki

Sem spadajo v celoti vroče valjani ploščati izdelki.

Oznaka:

5052

Naslov: Podolgovati izdelki

Skupno vroče valjani dolgi izdelki. Ta oznaka vključuje – zaradi lažjega razumevanja – valjane polizdelke za cevi, saj jih je nemogoče uvrstiti kam drugam.

Oznaka:

5060

Naslov: Izdelki iz vroče valjanih izdelkov

(Razen prevlečeni izdelki)

Izdelki iz vroče valjanih izdelkov (razen izdelkov za prevleke). Ta oznaka vključuje vroče ozke trakove iz vroče valjanih širokih trakov, vroče plošče iz vroče valjanih širokih trakov, hladno valjane ploščate izdelke v obliki pločevine ali svitkov.

Oznaka:

5061

Naslov: izdelki, proizvedeni s hladnim valjanjem

od tega ploščati izdelki (pločevina in trakovi), pridobljeni s hladnim valjanjem.

Oznaka:

5070

Naslov: Prevlečeni izdelki

Pod to oznako sodijo jekla za pakiranje (bela pločevina, pokositrena pločevina in trakovi, ESPJ), vroče omakana pločevina ali pločevina, elektrolitsko prevlečena s kovino, plošče in svitki, ploski ali valoviti, prevlečeni z organskimi prevlekami.

Opredelitev oznak te raziskave temelji na nekdanjem vprašalniku Eurostat ESPJ 2-61.

---

(1)  Redne obnove v večletnem obdobju (npr. plavžev) se lahko zmanjšajo na letno povprečje.

PRILOGA II

TEHNIČNA OBLIKA

1.   OBLIKA PODATKOV

Podatke se pošlje kot skupek zapisov, od katerih velika večina opisuje značilnosti podatkov (državo, leto, gospodarsko dejavnost itd). Sam podatek je število, ki se lahko poveže z oznakami in pojasnili v opombah. Zaupni podatki morajo biti poslani z resnično vrednostjo, zapisano v polju vrednosti, in označeni z oznako, ki označuje naravo zaupnega podatka, dodanega zapisu.

2.   STRUKTURA ZAPISA

Zapis je narejen iz polj spremenljive dolžine, ločenih s podpičjem (;). Za vašo informacijo je največja pričakovana dolžina prikazana v tabeli. Z leve proti desni so:

Polje	Vrsta	Največja dolžina	Vrednosti
Serija	A	3	Alfanumerična šifra serije (glej spodnji seznam).
Leto	A	4	Leto s štirimi številkami, npr. 2003.
Država	A	6	Šifra države (glej spodnji seznam).
Vrsta proizvodnje	A	3	Zaradi razlikovanja največje mogoče proizvodnje od dejanske proizvodnje (uporablja se le za statistične podatke o zmogljivosti) ali zaradi razlikovanja vrste obrata (naprava za pripravo šarže, valjarne, plavži in plavži in električne peči za proizvodnjo železa, postaje za proizvajanje električne energije, talilnice, drugi obrat) (uporablja se le za statistične podatke o porabi goriva in energije).
Spremenljivka	A	4	Šifra spremenljivke. Šifre, določene v Uredbi št. 48/2004 o pripravi letne statistike Skupnosti za jeklarsko industrijo za referenčna leta 2003–2009, imajo 4 znake (glej spodnji seznam).
Vrednost podatka	N	12	Številčna vrednost podatkov, izražena kot celo število brez decimalk.
Oznaka zaupnosti	A	1	A, B, C, D: označuje, da so podatki zaupni in razlog za zaupnost (glej spodnji seznam). Prazen prostor označuje nezaupen podatek.
Dominantnost	N	3	Številčna vrednost manjša ali enaka 100. To označuje, kolikšen je odstotek, s katerim eno ali dve podjetji prevladujeta nad podatkom in je zaradi tega zaupen. Vrednost je zaokrožena na najbližje celo število: 90,3 npr. postane 90, 94,50 postane 95. Za podatke, ki niso zaupni, ostane polje prazno. To polje se uporabi samo, kadar sta bili oznaki zaupnosti B ali C uporabljeni v prejšnjem polju.
Merska enota vrednosti podatka	A	4	Šifre, ki označujejo enote

3.   OPIS POLJ

3.1   Vrsta serij

Vrste serij	Oznaka
Letni statistični podatki o bilanci stanja za odpadke iz jekla in litega železa	S10
Letni statistični podatki o porabi goriva in energije, razčlenjeni po vrsti obrata	S2A
Letni statistični podatki v bilanci stanja za električno energijo v jeklarski industriji	S2B
Poizvedba o naložbah v železarski in jeklarski industriji	S3A
Letni statistični podatki o zmogljivosti	S3B

3.2   Države

Država	Oznaka
Belgija	BE
Češka	CZ
Danska	DK
Nemčija	DE
Estonija	EE
Grčija	GR
Španija	ES
Francija	FR
Irska	IE
Italija	IT
Ciper	CY
Latvija	LV
Litva	LT
Luksemburg	LU
Madžarska	HU
Malta	MT
Nizozemska	NL
Avstrija	AT
Portugalska	PT
Poljska	PL
Slovenija	SI
Slovaška	SK
Finska	FI
Švedska	SE
Združeno kraljestvo	UK
Islandija	IS
Lihtenštajn	LI
Norveška	NO
Švica	CH

3.3   Vrsta proizvodnje ali vrsta obrata

Vrsta proizvodnje	Oznaka
Največja proizvodnja	MPP
Dejanska proizvodnja (neobvezno)	ACP
Vrsta obrata
Naprava za pripravo šarze	PLP
Valjarne	RMD
Plavži in električne peči za proizvodnjo železa	FRN
Postaje za proizvajanje električne energije	EGS
Talilnice	MLS
Drugi obrat	OTH

3.4   Spremenljivke in merska enota vrednosti podatka

Oznaka	Naziv	Merska enota vrednosti podatka
	Popis stanja odpadkov iz jekla in litega železa	Tone
1010	Zaloge na prvi dan v letu	MTON
1020	Nastanejo v okviru obrata	MTON
1030	Prejemi (1031 + 1032 + 1033)	MTON
1031	Od domačih virov	MTON
1032	Iz držav Skupnosti	MTON
1033	Iz tretjih držav	MTON
1040	Skupaj na voljo (1010 + 1020 + 1030)	MTON
1050	Skupna poraba ...	MTON
1051	... za električne peči	MTON
1052	... nerjavne odpadke	MTON
1060	Oddaja	MTON
1070	Zaloge na zadnji dan v letu (1040 – 1050 – 1060)	MTON
	Poraba goriva in energije
2010	Trdna goriva (2011 + 2012)	MTON
2011	Koks	MTON
2012	Druga trdna goriva	MTON
2020	Tekoča goriva	MTON
2030	Plin (2031 + 2032 + 2033 + 2034)	GJ
2031	Plavžni plin	GJ
2032	Koksarniški plin	GJ
2033	Konverterski plin	GJ
2034	Drugi plini	GJ
2040	Zunanje oddaje plavžnega plina	GJ
2050	Zunanje oddaje konverterskega plina	GJ
	Letni statistični podatki v bilanci stanja za električno energijo v jeklarski industriji	MWh
3100	Viri (3101 + 3102)	MWh
3101	Bruto proizvodnja	MWh
3102	Prejemi od zunaj	MWh
3200	Porabljeno (3210 + 3220 + 3230)	MWh
3210	Poraba po napravi (3211 + 3212 + 3213 + 3214 + 3215 + 3216 + 3217)	MWh
3211	Naprava za sintranje in naprava za pripravo vsipa	MWh
3212	Plavži in električne peči za proizvodnjo železa	MWh
3213	Električne talilnice in kontinuirno litje	MWh
3214	Druge talilnice in kontinuirno litje	MWh
3215	Valjarne	MWh
3216	Postaje za proizvajanje električne energije	MWh
3217	Drugi obrat	MWh
3220	Zunanje oddaje	MWh
3230	Izgube	MWh

Denarni podatki morajo biti, za države v euroobmočju, izraženi v tisočih eurov, za države zunaj euroobmočja pa v tisočih nacionalne valute.

Oznaka	Naziv	Merska enota vrednosti podatka
	Naložbeni odhodki v železarski in jeklarski industriji	Tisoči eurov ali tisoči nacionalne valute
4010	Koksarna	KEUR ali KNC
4020	Naprava za pripravo šarže	KEUR ali KNC
4030	Naprava za proizvodnjo železa in ferozlitin (vključno s plavži)	KEUR ali KNC
4040	Talilnice v jeklarnah	KEUR ali KNC
4041	Za električne peči	KEUR ali KNC
4050	Kontinuirno litje	KEUR ali KNC
4060	Valjarne (4061 + 4062 + 4063 + 4064)	KEUR ali KNC
4061	Ploščati izdelki	KEUR ali KNC
4062	Podolgovati izdelki	KEUR ali KNC
4063	Naprave za hladno valjanje širokih trakov	KEUR ali KNC
4064	Naprave za prevleke	KEUR ali KNC
4070	Drugi obrat	KEUR ali KNC
4100	Splošno skupaj (4010 + 4020 + 4030 + 4040 + 4050 + 4060 + 4070)	KEUR ali KNC
4200	Za boj proti onesnaževanju	KEUR ali KNC
	Največja mogoča proizvodnja v železarski in jeklarski industriji (zmogljivost)	1 000 ton na leto
5010	Koks	1 000
5020	Priprava šarže	1 000
5030	Grodelj in ferozlitine	1 000
5040	Surovo jeklo	1 000
5041	Za električne peči	1 000
5042	Za kontinuirno litje	1 000
5050	Izdelki, neposredno proizvedeni z vročim valjanjem (5051 + 5052)	1 000
5051	Ploščati izdelki	1 000
5052	Podolgovati izdelki	1 000
5060	Izdelki iz vroče valjanih izdelkov (razen prevlečenih izdelkov)	1 000
5061	Izdelki, proizvedeni s hladnim valjanjem	1 000
5070	Prevlečeni izdelki	1 000

3.5   Oznake zaupnosti

Od držav članic se pričakuje, da z oznakami, naštetih spodaj, jasno označijo, kateri podatki so zaupni:

Razlog za zaupnost	Oznaka
Premalo podjetij	A
Pretežni del podatkov odpade na eno podjetje	B
Pretežni del podatkov odpade na dve podjetij	C
Zaupen podatek zaradi sekundarne zaupnosti	D

4.   PRIMERI ZAPISOV

Primer št. 1

S10;2003;DE;;1010;12345;;;MTON

Kar zadeva letne statistične podatke o bilanci stanja za odpadke iz jekla in litega železa, so zaloge 1.1.2003 v Nemčiji obsegale 12 345 ton. Ti podatki niso zaupni.

Primer št. 2

S3B;2003;SK;MPP;5010;12000;;;MTON

Kar zadeva letne statistične podatke o zmogljivosti, je bila največja možna proizvodnja koksa v Slovaški leta 2003 12 000 ton. Ti podatki niso zaupni.

Primer št. 3

S3B;2003;ES;ACP;5040;12000;B;95;MTON

Kar zadeva letne statistične podatke o zmogljivosti, je bila največja možna proizvodnja surovega jekla v Španiji leta 2003 12 000 ton. Podatki so zaupni, saj eno podjetje prevladuje nad podatki in predstavlja 95 % celotne proizvodnje.

5.   ELEKTRONSKA OBLIKA

Države članice Komisiji (Eurostat) prenesejo podatke in metapodatke, ki jih zahteva ta Uredba, v elektronski obliki v skladu s standardom izmenjave, ki ga predlaga Komisija (Eurostat).