This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32005R0211
Commission Regulation (EC) No 211/2005 of 4 February 2005 amending Regulation (EC) No 1725/2003 adopting certain international accounting standards in accordance with Regulation (EC) No 1606/2002 of the European Parliament and of the Council as regards International Financial Reporting Standards (IFRS) 1 and 2 and International Accounting Standards (IASs) No 12, 16, 19, 32, 33, 38 and 39 (Text with EEA relevance)
Uredba Komisije (ES) št. 211/2005 4. februarja 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 1725/2003 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1606/2002 glede mednarodnih standardov finančnega poročanja (IFRS) 1 in 2 ter mednarodnih računovodskih standardov (IAS) št. 12, 16, 19, 32, 33, 38 in 39 (Besedilo velja za EGP)
Uredba Komisije (ES) št. 211/2005 4. februarja 2005 o spremembi Uredbe (ES) št. 1725/2003 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1606/2002 glede mednarodnih standardov finančnega poročanja (IFRS) 1 in 2 ter mednarodnih računovodskih standardov (IAS) št. 12, 16, 19, 32, 33, 38 in 39 (Besedilo velja za EGP)
UL L 41, 11.2.2005, p. 1–27
(ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV) Dokument je bil objavljen v posebni izdaji.
(BG, RO)
UL L 338M, 17.12.2008, p. 141–178
(MT)
No longer in force, Date of end of validity: 01/12/2008; implicitno zavrnjeno 32008R1126
11.2.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 41/1 |
UREDBA KOMISIJE (ES) št. 211/2005
4. februarja 2005
o spremembi Uredbe (ES) št. 1725/2003 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1606/2002 glede mednarodnih standardov finančnega poročanja (IFRS) 1 in 2 ter mednarodnih računovodskih standardov (IAS) št. 12, 16, 19, 32, 33, 38 in 39
(Besedilo velja za EGP)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1606/2002 z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (1) in zlasti člena 3(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Z Uredbo Komisije (ES) št. 1725/2003 (2) so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in razlage, ki so obstajali 1. septembra 2002. |
(2) |
Uprava za mednarodne računovodske standarde (IASB) je 19. februarja 2004 izdala Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 2 Izplačila v deležih družbe. MSRP 2 prvič zahteva, da družbe v izkazu poslovnega izida prikažejo učinke plačilnih transakcij z delnicami, vključno s stroški, povezanimi s transakcijami, pri katerih so opcije na delnice podeljene vodstvu in zaposlenim. V preteklosti transakcije, pri katerih so opcije na delnice podeljene zaposlenim, niso bile prikazane v izkazu poslovnega izida podjetja, temveč so bile razvidne iz prilog izkazov, ki ne vplivajo na poročanje kapitalskim trgom o zaslužkih. |
(3) |
Posvetovanja s strokovnjaki s tega področja potrjujejo, da MSRP 2 izpolnjuje tehnična merila za sprejetje iz člena 3 Uredbe (ES) št. 1606/2002 in zlasti zahtevo, da koristijo splošnemu evropskemu interesu. |
(4) |
MSRP 2 ne določa, kateri model vrednotenja se mora uporabiti. Opisuje le dejavnike, ki jih je vsaj treba upoštevati pri določanju poštene vrednosti izplačil v deležih podjetja. To je bilo narejeno načrtno, zato da se ne bi preprečil razvoj ustreznih tehnik merjenja, ki za sedaj ne obstajajo za vse oblike izplačil v deležih družbe (npr. netržne dolgoročne opcije na delnice za zaposlene). V prihodnosti pa je možen razvoj novih alternativnih metod za zadovoljevanje potreb družb, revizorjev in vlagateljev. Zlasti družbe, ki na novo oziroma šele kratek čas kotirajo na borzi, bi lahko imele težave pri ocenjevanju prihodnjih vrednosti delnic. |
(5) |
Komisija se je seznanila s kritikami o zapletenosti MSRP 2 Izplačila v deležih družbe, ki so jih izrazile nekatere zadevne stranke med postopkom posvetovanja. Zaveda se preostalih tehničnih vprašanj tega standarda in s tem povezanih skrbi o njihovem gospodarskem učinku. Komisija priznava, da je zaradi možnega vpliva, kot na primer na sheme opcij na delnice za zaposlene, in možnih posledic za konkurenčnost gospodarskih družb EU uporabo treba redno spremljati. Vendar pa je potrditev standarda v interesu evropskih trgov kapitala in evropskih vlagateljev. Komisija bo zato spremljala prihodnje učinke MSRP 2 na evropske gospodarske družbe in preučila uporabo standarda najpozneje do julija 2007. |
(6) |
Komisija opozarja, da Uredba (ES) št. 1606/2002 (uredba o uporabi mednarodnih računovodskih standardov) z dne 19. julija 2002 zahteva, da gospodarske družbe, ki jih ureja zakonodaja države članice, za vsako poslovno leto, ki se začne 1. januarja 2005 ali po tem datumu, pripravijo svoje konsolidirane računovodske izkaze skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 6(2), če so njihovi vrednostni papirji na datum zaključka bilance sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu katere koli države članice v smislu člena 1(13) Direktive Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o finančnih storitvah na področju vrednostnih papirjev (3). |
(7) |
Sprejetje IFRS 2 posledično pomeni spremembe drugih mednarodnih računovodskih standardov, da bi se zagotovila skladnost med mednarodnimi računovodskimi standardi. Te posledične spremembe vplivajo na Mednarodni standard finančnega poročanja (IFRS) št. 1 ter na mednarodne računovodske standarde (IAS) št. 12, 16, 19, 32, 33, 38 in 39. |
(8) |
Uredbo (ES) št. 1725/2003 je zato treba ustrezno spremeniti. |
(9) |
Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem računovodskega regulativnega odbora – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga k Uredbi (ES) št. 1725/2003 se spremeni:
(1) |
Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 2 Izplačila v deležih družbe se vstavi v Prilogo k Uredbi (ES) št. 1725/2003. |
(2) |
Sprejetje IFRS 2 posledično pomeni spremembe (IFRS) 1 ter mednarodnih računovodskih standardov (IAS) št. 12, 16, 19, 32, 33, 38 in 39, da bi se zagotovila skladnost med mednarodnimi računovodskimi standardi. |
(3) |
Besedilo za vnos je določeno v Prilogi k tej uredbi. |
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 4. februarja 2005
Za Komisijo
Charlie McCREEVY
Član Komisije
(1) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.
(2) UL L 261, 13.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2238/2004 (UL L 394, 31.12.2004, str. 1).
(3) UL L 141, 11.6.1993, str. 27. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/87/ES (UL L 35, 11.2.2003, str. 1).
PRILOGA
MEDNARODNI STANDARDI RAČUNOVODSKEGA POROČANJA
Št.Naziv
MSRP 2 |
Izplačila v deležih družbe |
Reprodukcija je dovoljena v Evropskem gospodarskem prostoru. Vse obstoječe pravice pridržane izven EGS z izjemo pravice do reprodukcije zaradi osebne uporabe ali druge poštene uporabe. Dodatne informacije je mogoče dobiti pri IASB na www.iasb.org.uk
IFRS 2
MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 2
Plačilo z delnicami
VSEBINA
Namen
Področje
Pripoznavanje
S kapitalom poravnane plačilne transakcije z delnicami
Pregled
Posli, pri katerih so prejete storitve
Posli merjeni s sklicevanjem na pošteno vrednost danih kapitalskih inštrumentov
Določitev poštene vrednosti danih kapitalskih inštrumentov
Obravnava odmernih pogojev
Obravnava lastnosti ponovnega podelitve
Po datumu odmere
Če poštene vrednosti kapitalskega inštrumenta ni mogoče zanesljivo izmeriti.
Sprememba pogojev, na osnovi katerih so bili kapitalski inštrumenti podeljeni, vključno s preklicem in poravnavo
Z denarjem poravnane plačilne transakcije z delnicami
Plačilne transakcije z delnicami z denarno alternativo
Plačilne transakcije z delnicami, pri katerih ima nasprotna stranka zagotovljeno izbiro poravnave z določili dogovora
Plačilne transakcije z delnicami, pri katerih ima podjetje zagotovljeno izbiro poravnave z določili dogovora
Razkritja
Prehodne določbe
Datum uveljavitve
NAMEN
1 |
Namen tega MSRP je določiti računovodsko poročanje podjetij v primeru plačilnih transakcij z delnicami. Ta standard predvsem zahteva od podjetja, da v izkazu poslovnega izida in bilanci stanja prikaže učinke plačilnih transakcij z delnicami, vključno s stroški povezanimi s transakcijami pri katerih so delniške opcije podeljene zaposlencem. |
IFRS 2
PODROČJE
2 |
Podjetje uporablja ta MSRP pri obračunavanju vseh plačilnih transakcij z delnicami, vključno s/z:
razen, kot je navedeno v 5. in 6. členu. |
3 |
Za namen tega MSRP se smatra prenos kapitalskih inštrumentov podjetja s strani njegovih delničarjev na stranke, ki so podjetju dobavile blago ali storitve (vključno z zaposlenci), kot plačilna transakcija z delnicami razen, če gre pri prenosu za očitno drug namen, kot je plačilo dobavljenega blaga ali storitev podjetju. To velja tudi za prenose kapitalskih inštrumentov obvladujočega podjetja, ali drugega podjetja v skupini, na stranke, ki so dobavile blago ali storitve podjetju. |
4 |
Za namen tega MSRP se transakcija z zaposlencem (ali drugo stranko) kot imetnikom kapitalskega inštrumenta podjetja ne šteje za plačilno transakcijo z delnicami. Na primer, če podjetje podeli vsem imetnikom kapitalskih inštrumentov določenega razreda pravico, da lahko pridobijo dodatne kapitalske inštrumente podjetja za ceno, ki je manjša od poštene vrednosti tega kapitalskega inštrumenta, in zaposlenec dobi to pravico, ker je imetnik kapitalskega inštrumenta tega razreda, potem za podelitev oz. uveljavljanje te pravice ne veljajo zahteve iz tega MSRP. |
5 |
Kakor je navedeno v 2. členu, se ta MSRP uporablja za plačilne transakcije z delnicami pri katerih podjetje pridobi blago ali prejme storitve. Blago vključuje zaloge, potrošno blago, opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva in druga nefinančna sredstva. Vendar pa podjetju ni potrebno upoštevati tega MSRP pri transakcijah v katerih podjetje pridobi blago kot del čistih sredstev pri poslovnih združitvah za katere velja MRS 22 Poslovne združitve. Kapitalski inštrumenti izdani pri poslovnih združitvah v zameno za obvladanje prevzetega podjetja, torej ne spadajo v okvir teh MSRP. Vendar pa kapitalski inštrumenti podeljeni zaposlencem prevzetega podjetja kot zaposlenim (t. j. v zameno za neprekinjeno službovanje) spadajo v okvir tega MSRP. Podobno se tudi preklic, zamenjava ali sprememba dogovora za plačilo z delnicami zaradi poslovne združitve ali druge reorganizacije kapitala obračuna v skladu s tem MSRP. |
6 |
Ta MSRP ne velja za poravnane plačilne transakcije z delnicami, preko katerih podjetje pridobi blago ali prejme storitve na podlagi pogodbe v okviru členov 8-10, MRS 32 Finančni inštrumenti:Razkrivanje in predstavljanje (spremenjen v letu 2003) ali členov 5-7 MRS 39 Finančni inštrumenti:Pripoznavanje in merjenje (spremenjen v letu 2003). |
PRIPOZNAVANJE
7 |
Podjetje mora pripoznati blago ali storitev pridobljeno ali prejeto pri plačilnih transakcijah z delnicami, ko je to blago pridobljeno oz. storitev prejeta. Podjetje mora pripoznati ustrezno povečanje kapitala, če je bilo blago oz. storitev dobljena na podlagi s kapitalom poravnane plačilne transakcije z delnicami in mora pripoznati dolg, če je bilo blago oz. storitev pridobljena na podlagi z denarjem poravnane plačilne transakcije za delnice. |
8 |
Ko pridobljeno blago ali prejeta storitev preko plačilnih transakcij z delnicami ne more biti pripoznana kot sredstvo, se jo pripozna kot odhodek. |
IFRS 2 |
Odhodek ponavadi izvira iz porabe blaga ali storitev. Na primer, storitve so ponavadi takoj porabljene, kar pomeni, da je odhodek pripoznan, ko nasprotna stranka opravi storitev. Blago se lahko porablja več časa ali, v primeru zalog, se proda čez čas — v tem primeru je odhodek pripoznan, ko je blago porabljeno oz. prodano. Včasih pa je vendarle potrebno pripoznati odhodek preden se blago oz. storitev porabi oz. proda, ker ne more biti pripoznano kot sredstvo. Na primer, podjetje lahko pridobi blago, ki je del raziskovalne faze projekta namenjenega razvoju novega proizvoda. Čeprav to blago ni porabljeno, morda ne more biti pripoznano kot sredstvo po veljavnem MSRP. |
S KAPITALOM PORAVNANE PLAČILNE TRANSAKCIJE Z DELNICAMI
Pregled
10 |
Ko gre za s kapitalom poravnane plačilne transakcije z delnicami mora podjetje izmeriti prejeto blago oz. storitve in ustrezno povečanje kapitala neposredno in po pošteni vrednosti, razen če se poštena vrednost ne more zanesljivo oceniti. Če podjetje ne more zanesljivo oceniti poštene vrednosti prejetega blaga oz. storitev, mora izmeriti njihovo vrednost in ustrezno povečanje kapitala posredno, s sklicevanjem (1) na pošteno vrednost danega kapitalskega inštrumenta. |
11 |
Za uveljavljanje zahtev iz 10. člena, za transakcije z zaposlenci in drugimi, ki opravljajo podobne storitve (2), mora podjetje izmeriti pošteno vrednost prejetih storitev s sklicevanjem na pošteno vrednost danega kapitalskega inštrumenta, ker, kot je razloženo v 12. členu, ponavadi ni mogoče zanesljivo oceniti poštene vrednosti prejetih storitev. Pri merjenju poštene vrednosti teh kapitalskih inštrumentov se upošteva datum podelitve. |
12 |
Ponavadi so delnice, delniške opcije ali drugi kapitalski inštrumenti podeljeni zaposlencem kot del plačila poleg plače v gotovini in drugih zaslužkov zaposlencev. Prejete storitve se ponavadi ne morejo meriti neposredno, kar velja še posebno za sestavine plačila zaposlenca. Možno je, da se poštena vrednost celotnega plačila delavca ne da izmeriti neodvisno od neposredne izmere poštene vrednosti podeljenega kapitalskega inštrumenta. Poleg tega so delnice ali delniške opcije včasih podeljene kot del premij in torej niso del osnovne plače — so za vzpodbudo delavcem, da ostanejo v podjetju ali za nagrado za njihova prizadevanja za izboljšanje uspešnosti podjetja. S tem ko podjetje podeli delnice ali delniške opcije kot dodatek k plačilu delavcev, da dodatno plačilo za pridobitev dodatnih koristi. Pošteno vrednost teh dodatnih koristi je težko oceniti. Ker se poštena vrednost prejetih storitev težko izmeri neposredno, mora podjetje izmeriti pošteno vrednost prejetih storitev od zaposlenca s sklicevanjem na pošteno vrednost danih kapitalskih inštrumentov. |
13 |
Za uveljavljanje zahtev iz 10. člena za transakcije s strankami, ki niso zaposlenci, mora obstajati spodbitna domneva, da se da prejeto blago oz. storitve zanesljivo oceniti. Poštena vrednost mora biti izmerjena na datum, ko podjetje pridobi blago oz. ko nasprotna stranka opravi storitev. V redkih primerih, ko podjetje spodbije to domnevo, ker ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti prejetega blaga ali storitev, mora podjetje izmeriti prejeto blago ali storitve in ustrezno povečanje kapitala posredno s sklicevanjem na pošteno vrednost danih kapitalskih inštrumentov, ki je izmerjena na datum, ko podjetje pridobi blago oz. ko nasprotna stranka opravi storitev. |
Posli, pri katerih so prejete storitve
14 |
Če so dani kapitalski inštrumenti takoj odmerjeni, potem od nasprotne stranke ni zahtevano, da zaključi določeno obdobje službovanja, preden postane brezpogojno upravičena do teh kapitalskih inštrumentov. V primeru pomanjkanja nasprotnih dokazov, mora podjetje predpostaviti, da so storitve, ki jih je opravila nasprotna stranka kot plačilo za kapitalske inštrumente, bile prejete. V takšnem primeru mora podjetje na datum podelitve pripoznati prejete storitve v celoti, z ustreznim povečanjem kapitala. |
IFRS 2 |
Če se dani kapitalski inštrumenti odmerijo šele, ko nasprotna stranka zaključi določeno obdobje službovanja, mora podjetje predpostaviti, da bodo storitve, ki jih namerava opraviti nasprotna stranka kot plačilo za te kapitalske inštrumente, prejete v prihodnosti, in sicer v odmerni dobi. Podjetje mora obračunati te storitve z ustreznim povečanjem kapitala, ko jih nasprotna stranka med odmerno dobo opravi. Na primer:
|
Posli merjeni s sklicevanjem na pošteno vrednost danih kapitalskih inštrumentov
Določitev poštene vrednosti danih kapitalskih inštrumentov
16 |
Pri poslih, ki se jih meri s sklicevanjem na pošteno vrednost danih kapitalskih inštrumentov, podjetje izmeri pošteno vrednost danih kapitalskih inštrumentov na datum merjenja, in sicer na podlagi tržnih tečajev, če so le-ti na razpolago. Pri tem se upoštevajo pogoji, na podlagi katerih so bili kapitalski inštrumenti podeljeni (zahteve iz členov 19-22). |
17 |
Če tržni tečaji niso na razpolago, podjetje oceni pošteno vrednost danih kapitalskih inštrumentov tako, da oceni kakšen tečaj bi ti kapitalski inštrumenti dosegali na datum merjenja v premišljenem poslu med dobro obveščenima in voljnima strankama. Tehnika vrednotenja mora biti skladna s splošno sprejeto metodiko vrednotenja cen finančnih inštrumentov in mora vsebovati vse dejavnike in predpostavke, ki bi jih dobro obveščen in voljan udeleženec na trgu upošteval pri določanju cene (zahteve iz členov 19-22). |
18 |
Priloga B vsebuje nadaljnje smernice glede merjenja poštene vrednosti delnic in delniških opcij, s tem da se osredotoča na skupne značilnosti glede pogojev, za delnice in delniške opcije podeljene zaposlencem. |
Obravnava odmernih pogojev
19 |
Podelitev kapitalskega inštrumenta je lahko pogojena z zadovoljitvijo določenega odmernega pogoja. Na primer, podelitev delnic ali delniških opcij zaposlencu je ponavadi pogojena z določeno dobo, v kateri mora zaposlenec ostati zaposlen v podjetju. Lahko je postavljen pogoj uspešnosti, ki mora biti zadovoljen, kot na primer doseganje določene rasti dobička ali določen dvig tečaja delnice podjetja. Odmerni pogoji, razen tržnih okoliščin, niso upoštevani, ko se ocenjuje pošteno vrednost delnic ali delniških opcij na datum merjenja. Vendar pa se odmerni pogoji upoštevajo tako, da se prilagodi število kapitalskih inštrumentov, ki so vključeni v merjenje zneska posla, tako da je končni pripoznan znesek za blago oz. storitve prejet kot plačilo za dane kapitalske inštrumente določen na podlagi števila odmerjenih kapitalskih inštrumentov. Torej, gledano kumulativno, se znesek za prejeto blago ali storitev ne prizna, če dani kapitalski inštrumenti niso odmerjeni, ker ne zadovoljijo odmernih pogojev, t. j. nasprotna stranka ne zaključi določenega obdobja službovanja ali ni izpolnjen pogoj uspešnosti, kot je določeno v zahtevah 21. člena. |
20 |
Za uveljavitev pogojev iz. 19. člena mora podjetje pripoznati znesek za blago ali storitve, prejeto med odmerno, dobo na osnovi najboljše ocene, ki je na razpolago glede števila kapitalskih inštrumentov, za katere se pričakuje, da bodo odmerjeni, in mora spremeniti to oceno, če je to potrebno, in sicer če je iz kasnejših podatkov razvidno, da je število kapitalskih inštrumentov, za katere se pričakuje da bodo odmerjeni, drugačno od prejšnjih ocen. Na datum odmere mora podjetje spremeniti oceno tako, da je število kapitalskih inštrumentov enako številu končno odmerjenih, kar je predmet zahtev 21. člena. |
IFRS 2 |
Ko se ocenjuje pošteno vrednost danih kapitalskih inštrumentov, se mora upoštevati tržne okoliščine, kot na primer ciljni tečaj delnice, na osnovi katere je odmera (izpolnljivost) pogojena. Zato mora podjetje pri podeljenih kapitalskih inštrumentih s tržnimi okoliščinami pripoznati blago ali storitve, prejete od nasprotne stranke, ki zadovoljijo vsem ostalim odmernim pogojem (t. j. storitve prejete od zaposlenca, ki ostane v službi za določeno obdobje), ne glede na to ali so tržne okoliščine zadovoljene ali ne. |
Obravnava lastnosti ponovnega podelitve
22 |
Za opcije z lastnostjo ponovne podelitve, se lastnost ponovne podelitve ne upošteva, ko se ocenjuje pošteno vrednost podeljenih opcij na datum merjenja. Namesto tega se možnost ponovne podelitve obračuna kot podelitev nove opcije, če in ko je možnost ponovne podelitve kasneje uresničena. |
Po datumu odmere
23 |
Potem ko podjetje pripozna prejeto blago in storitve, v skladu s členi 10-22, in ustrezno povečanje kapitala, po datumu odmere ne sme več delati kasnejših preračunov končnega kapitala. Na primer, podjetje ne sme kasneje povsem spremeniti pripoznan znesek za storitve prejete od zaposlenca, če se odmerjeni kapitalski inštrumenti kasneje odvzamejo ali, v primeru delniških opcij, če opcije niso uveljavljene. Vendar pa ta zahteva ne preprečuje podjetju, da pripozna prenos znotraj kapitala, t. j. prenos iz ene sestavine kapitala na drugo. |
Če poštene vrednosti kapitalskega inštrumenta ni mogoče zanesljivo izmeriti.
24 |
Zahteve iz členov 16-23 se uporabijo, ko se od podjetja zahteva, da izmeri plačilne transakcije z delnicami s sklicevanjem na pošteno vrednost danih kapitalskih inštrumentov. V redkih primerih se lahko zgodi, da podjetje ne more zanesljivo izmeriti poštene vrednosti danih kapitalskih inštrumentov na datum merjenja v skladu z zahtevami iz členov 16-22. Samo v teh redkih primerih, lahko podjetje namesto tega stori sledeče:
|
25 |
Če podjetje uporabi 24. člen, potem ni potrebno uporabiti členov 26-29, kajti kakršnakoli sprememba pogojev, na osnovi katerih so bili podeljeni kapitalski inštrumenti, bo upoštevana ob uveljavitvi metode notranje vrednosti iz 24. člena. Če podjetje podeli kapitalske inštrumente, za katere se uporablja 24. člen, potem:
|
IFRS 2
Sprememba pogojev, na osnovi katerih so bili kapitalski inštrumenti podeljeni, vključno s preklicem in poravnavo
26 |
Podjetje lahko spremeni pogoje, na osnovi katerih so bili podeljeni kapitalski inštrumenti. Na primer, lahko zniža izpolnitveno ceno opcij, podeljenih zaposlencem (t. j. popravi ceno opcij), kar dvigne pošteno vrednost teh opcij. Zahteve v členih 27-29 za obračun učinkov sprememb so prikazane v kontekstu plačilnih transakcij z delnicami, ki jih ima podjetje z zaposlenci. Toda te zahteve se uporabijo, tudi za plačilne transakcije z delnicami s strankami, ki niso zaposlenci in ki so merjene s sklicevanjem na pošteno vrednost danih kapitalskih inštrumentov. V zadnjem primeru se vsako sklicevanje na člene 27-29 v smislu datuma podelitve nanaša na datum, ko podjetje pridobi blago oz. ko nasprotna stranka opravi storitev. |
27 |
Podjetje mora pripoznati vsaj tiste prejete storitve, za katere je bila izmerjena poštena vrednost danih kapitalskih inštrumentov na datum podelitve, razen če se ti kapitalski inštrumenti ne odmerijo, ker ne izpolnjujejo odmernega pogoja (ki ni tržna okoliščina), ki je bil določen na datum podelitve. To velja ne glede na kakršnekoli spremembe pogojev, na osnovi katerih so bili kapitalski inštrumenti podeljeni preklicani ali poravnani. Poleg tega mora podjetje pripoznati učinke sprememb, ki povečajo celotno pošteno vrednost dogovora za plačilo z delnicami ali kako drugače koristijo zaposlencu. Smernice o uveljavitvi te zahteve so dane v Prilogi B. |
28 |
Če podjetje prekliče ali poravna podeljen kapitalski inštrument med odmerno dobo (kar ne velja za odpoved zaradi odvzema na osnovi neizpolnjenih odmernih pogojev):
|
29 |
Če podjetje ponovno odkupi odmerjene kapitalske inštrumente, se plačilo zaposlencu obračuna kot odbitek od kapitala, razen če plačilo presega pošteno vrednost ponovno odkupljenega kapitalskega inštrumenta, merjeno na datum ponovnega nakupa. Vsako tako preseganje vrednosti, se pripozna kot strošek. |
Z DENARJEM PORAVNANE PLAČILNE TRANSAKCIJE Z DELNICAMI
30 |
Ko gre za z denarjem poravnane plačilne transakcije z delnicami mora podjetje oceniti pridobljeno blago oz. storitve in nastali dolg na osnovi poštene vrednosti obveznosti. Dokler ni dolg poravnan, mora podjetje ponovno meriti pošteno vrednost obveznosti na vsak datum poročanja ter na datum poravnave, pri čemer se kakršnokoli spremembo poštene vrednosti pripozna v poslovnem izidu za obdobje. |
31 |
Na primer, podjetje lahko podeli zaposlencem pravice do povečane vrednosti delnice kot del njihove plače, pri čemer so zaposlenci upravičeni do prihodnjega gotovinskega plačila (namesto kapitalskega inštrumenta) na podlagi povečanega tečaja delnice podjetja od določene meje v določenem obdobju. Podjetje tudi lahko podeli zaposlencem pravico do prejetja gotovinskega plačila v prihodnosti, s tem da jim podeli pravico do delnic (vključno z delnicami, ki so namenjene izdaji na osnovi uveljavitve delniških opcij), ki so odkupljive, na podlagi obveze (t. j. ob prekinitvi delovnega razmerja) ali zaposlenčeve izbire. |
IFRS 2 |
Podjetje mora pripoznati prejete storitve ali obveznosti, ko zaposlenec opravi storitev. Na primer, nekatere pravice do povečane vrednosti delnice se takoj odmerijo, zato se od zaposlencev ne zahteva, da zaključijo določeno obdobje službovanja preden postanejo upravičeni do gotovinskega plačila. V primeru pomanjkanja nasprotnih dokazov, mora podjetje predpostaviti, da so storitve, ki so jih je opravili zaposlenci v zameno za pravice do povečane vrednosti delnice, bile prejete. Podjetje torej mora takoj pripoznati prejete storitve in obveznosti plačila zanje. Če se pravice do povečane vrednosti delnice odmerijo šele, ko zaposlenci zaključijo določeno obdobje službovanja, mora podjetje pripoznati prejete storitve in obveznosti plačila zanje, ko zaposlenci v tem obdobju opravijo storitve. |
33 |
Obveznost mora biti izmerjena na začetku in nato na vsak datum poročanja, dokler ni poravnana, in sicer po pošteni vrednosti pravic do povečane vrednosti delnice, pri čemer se uporabi model določanja vrednosti opcij ob upoštevanju pogojev, na osnovi katerih so bile pravice do povečane vrednosti delnice podeljene, in v kolikšni meri so zaposlenci pravočasno opravili storitve. |
PLAČILNE TRANSAKCIJE Z DELNICAMI Z DENARNO ALTERNATIVO
34 |
Pri plačilnih transakcijah z delnicami, pri katerih določbe dogovora dopuščajo bodisi podjetju bodisi nasprotni stranki izbiro glede tega, ali podjetje poravna transakcijo z denarjem (ali drugim sredstvi) ali z izdajo kapitalskih inštrumentov, mora podjetje obračunati takšno transakcijo ali sestavino le-te kot z denarjem poravnano plačilno transakcijo z delnicami, če in v obsegu kot je podjetje dolžno poravnati obveznost z denarjem ali drugimi sredstvi ali kot s kapitalom poravnano plačilno transakcijo z delnicami, če se dolg ni pojavil. |
Plačilne transakcije z delnicami, pri katerih ima nasprotna stranka zagotovljeno izbiro poravnave z določili dogovora
35 |
Če podeli podjetje nasprotni stranki pravico, da lahko izbere ali bo plačilna transakcija z delnicami poravnana z denarjem (3) ali preko izdaje kapitalskih inštrumentov, potem podjetje podeli sestavljen finančni inštrument, ki vključuje dolgovno sestavino (t. j. pravica nasprotne stranke, da zahteva denarno plačilo) in kapitalsko sestavino (t. j. pravica nasprotne stranke da zahteva namesto poravnave z denarjem poravnavo s kapitalskimi inštrumenti). Za transakcije s strankami, ki niso zaposlenci in pri katerih je poštena vrednost prejetega blaga ali storitev izmerjena neposredno, mora podjetje izmeriti kapitalsko sestavino sestavljenega finančnega inštrumenta kot razliko med pošteno vrednostjo prejetega blaga ali storitev in pošteno vrednostjo dolgovne sestavine na datum, ko je bilo blago ali storitev prejeta. |
36 |
Za druge transakcije, vključno s transakcijami z zaposlenci, mora podjetje izmeriti pošteno vrednost sestavljenega kapitalskega inštrumenta na datum merjenja, pri čemer se upoštevajo pogoji, na podlagi katerih so bile podeljene pravice do udenarjenja oz. do kapitalskih inštrumentov. |
37 |
Za uporabo 36. člena mora podjetje najprej izmeriti pošteno vrednost dolgovne sestavine, nato pa pošteno vrednost kapitalske sestavine, pri čemer mora upoštevati, da se nasprotni stranki odvzame pravica prejetja denarja, če želi prejeti kapitalski inštrument. Poštena vrednost sestavljenega finančnega inštrumenta je vsota poštenih vrednosti obeh sestavin. Toda plačilne transakcije z delnicami, pri katerih ima nasprotna stranka možnost izbire poravnave, so pogosto strukturirane tako, da je poštena vrednost ene poravnave enaka drugi. Na primer, nasprotna stranka ima možnost prejetja delniških opcij ali z denarjem poravnanih pravic do dvignjene vrednosti delnice. V takih primerih je poštena vrednost kapitalske sestavine nič, zato je poštena vrednost sestavljenega finančnega inštrumenta enaka pošteni vrednosti dolgovne sestavine. In nasprotno, če poštene vrednosti alternativnih poravnav niso enake, je poštena vrednost kapitalske sestavine ponavadi večja od nič in v takem primeru je poštena vrednost sestavljenega kapitalskega inštrumenta večja od poštene vrednosti dolgovne sestavine. |
38 |
Podjetje mora posebej obračunati pridobljeno blago ali prejete storitve glede na posamezno sestavino sestavljenega finančnega inštrumenta. Pri dolgovni sestavini mora podjetje pripoznati pridobljeno blago ali storitev in obveznost plačila za to blago ali storitev, ko nasprotna stranka dobavi blago ali storitev v skladu z zahtevami, ki veljajo za z denarjem poravnane plačilne transakcije z delnicami (členi 30-33). Pri kapitalski sestavini (če obstaja) mora podjetje pripoznati pridobljeno blago ali storitev in povečanje kapitala, ko nasprotna stranka dobavi blago ali opravi storitev v skladu z zahtevami, ki veljajo za s kapitalom poravnane plačilne transakcije z delnicami (členi 10-29). |
IFRS 2 |
Na datum poravnave mora podjetje ponovno izmeriti dolg po pošteni vrednosti Če podjetje pri poravnavi izda kapitalski inštrument namesto denarnega plačila, se obveznost plačila za izdane kapitalske inštrumente prenese neposredno na kapital. |
40 |
Če podjetje poravna dolg z denarjem, namesto da izda kapitalske inštrumente, se smatra, da je s tem plačilom dolg v celoti poravnan. Vsaka kapitalska sestavina, ki je bila predhodno pripoznana, ostane v okviru kapitala. Če nasprotna stranka na poravnavi izbere denarno plačilo, izgubi pravico do prejetja kapitalskih inštrumentov. Vendar pa ta zahteva ne preprečuje podjetju, da pripozna prenos znotraj kapitala, t. j. prenos iz ene sestavine kapitala na drugo. |
Plačilne transakcije z delnicami, pri katerih ima podjetje zagotovljeno izbiro poravnave z določili dogovora
41 |
Pri plačilnih transakcijah z delnicami, kjer določila dogovora zagotavljajo podjetju, da lahko izbira med poravnavo z denarjem in izdajo kapitalskih inštrumentov, mora podjetje ugotoviti ali ima sedanjo obvezo poravnave z denarjem in plačilno transakcijo z delnicami temu primerno obračuna. Podjetje ima sedanjo obvezo poravnave z denarjem, če izbira poravnave s kapitalskimi inštrumenti nima trgovalne vsebine (t. j. podjetju je zakonsko prepovedano izdajati delnice) ali če ima podjetje navado iz preteklosti ali določeno politiko poravnave z denarjem ali na splošno poravna dolg z denarjem, ko nasprotna stranka prosi za poravnavo z denarjem. |
42 |
Če ima podjetje sedanjo obvezo denarnega plačila, mora transakcijo obračunati v skladu z zahtevami, ki veljajo za z denarjem poravnane plačilne transakcije z delnicami iz členov 30-33. |
43 |
Če taka obveza ne obstaja, podjetje obračuna transakcijo v skladu z zahtevami, ki veljajo za s kapitalom poravnane plačilne transakcije z delnicami iz členov 10-29. Po poravnavi velja:
|
RAZKRITJA
44 |
Podjetje razkrije informacije, ki omogočajo uporabnikom njegovih računovodskih izkazov, da razumejo naravo in obseg dogovorov za plačilo z delnicami, ki so obstajali v obdobju. |
45 |
Za doseganje učinka načela iz 44. člena podjetje razkrije vsaj naslednje:
|
46 |
Podjetje razkrije informacije, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo razumevanje, kako je bila v obdobju določena poštena vrednost prejetega blaga ali storitev ali poštena vrednost podeljenih kapitalskih inštrumentov. |
47 |
Če je podjetje izmerilo pošteno vrednost prejetega blaga in storitev kot plačilo za kapitalske inštrumente podjetja posredno, s sklicevanjem na pošteno vrednost danih kapitalskih inštrumentov, podjetje za upoštevanje načela iz 46. člena razkrije vsaj naslednje:
|
48 |
Če je podjetje neposredno izmerilo pošteno vrednost prejetega blaga ali storitev v obdobju, potem razkrije, kako je bila poštena vrednost določena, npr. ali je bila poštena vrednost izmerjena po tržnih cenah za to blago ali storitve. |
49 |
Če je podjetje ovrglo domnevo iz 13. člena, potem to dejstvo razkrije in poda razlago, zakaj je bila domneva ovržena. |
50 |
Podjetje razkrije informacije, ki omogočajo uporabnikom njegovih računovodskih izkazov, da razumejo učinek plačilnih transakcij z delnicami na poslovni izid podjetja v obdobju in na njegov finančni položaj. |
51 |
Za upoštevanje načela iz 50. člena podjetje razkrije vsaj naslednje:
|
52 |
Če v kakršnem koli primeru informacije, ki jih je treba razkriti v skladu s tem MSRP, ne zadovoljujejo načel, opredeljenih v 44., 46. in 50. členu, podjetje razkrije dodatne informacije, ki so potrebne za zadovoljitev teh načel. |
PREHODNE DOLOČBE
53 |
Podjetje uporabi ta MSRP za s kapitalom poravnane plačilne transakcije z delnicami za podelitev delnic, delniških opcij ali drugih kapitalskih inštrumentov, ki so bili podeljeni po 7. novembru 2002 in še niso odmerjeni ob dnevu uveljavitve tega MSRP. |
54 |
Podjetje se spodbuja, a se od njega ne zahteva uporaba tega MSRP za drugo podelitev kapitalskih inštrumentov, če je podjetje javno razkrilo pošteno vrednost teh kapitalskih inštrumentov, določeno na datum merjenja. |
55 |
Za vse podelitve kapitalskih inštrumentov, za katera se uporablja ta MSRP, podjetje na novo oblikuje primerjalne informacije in, če je ustrezno, prilagodi začetni saldo zadržanega čistega dobička za najbolj zgodnje predstavljeno obdobje. |
56 |
Za vse podelitve kapitalskih inštrumentov, za katera se ne uporablja ta MSRP (npr. kapitalski inštrumenti podeljeni na ali pred 7. novembrom 2002), podjetje vseeno razkrije informacije, ki jih zahtevata 44. in 45. člen. |
57 |
Če podjetje po tem, ko ta MSRP stopi v veljavo, spremeni pogoje podeljenih kapitalskih inštrumentov, za katere se ta MSRP ni uporabil, podjetje vseeno uporabi člene 26-29 za obračun takšnih sprememb. |
IFRS 2 |
Za obveznosti, izhajajoče iz plačilnih transakcij z delnicami, ki obstajajo na datum uveljavitve tega MSRP, podjetje uporabi ta MSRP za nazaj. Za te obveznosti, podjetje na novo oblikuje primerjalne informacije, vključno s prilagoditvijo začetnega salda zadržanega čistega dobička iz najbolj zgodnjega predstavljenega obdobja, za katerega so bile primerjalne informacije na novo oblikovane, vendar pa podjetje ni dolžno na novo oblikovati primerjalnih informacij, kolikor se te informacije nanašajo na obdobje sli datum, ki je pred 7. novembrom 2002. |
59 |
Podjetje se spodbuja, a se od njega ne zahteva uporaba tega MSRP za nazaj za druge obveznosti, ki izhajajo iz plačilnih transakcij z delnicami, na primer za obveznosti, ki so bile poravnane v obdobju, za katerega so predstavljene primerjalne informacije. |
DATUM UVELJAVITVE
60 |
Podjetje začne uporabljati ta MSRP za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2005 ali kasneje. Uporaba pred tem datumom je priporočljiva. Če podjetje uporabi ta MSRP za obdobje, ki se začne pred 1. januarjem 2005, mora to dejstvo razkriti. |
(1) Ta MSRP uporablja izraz „s sklicevanjem“ namesto „z/s“, saj je transakcija na koncu izmerjena z množenjem poštene vrednosti podeljenih kapitalskih instrumentov, izmerjeno na datum, določen v 11. ali 13. členu (kar od tega je ustrezno), s številom kapitalskih instrumentov, ki so odmerjeni, kot je opisano v 19. členu.
(2) V nadaljevanju tega MSRP se vsa sklicevanja na zaposlence nanašajo tudi na druge, ki opravljajo podobne storitve.
(3) V členih 35-43 sklicevanja na denar vključujejo tudi druga sredstva podjetja.
PRILOGA A
Opredeljeni izrazi
Ta priloga je sestavni del MSRP.
z denarjem poravnane plačilne transakcije z delnicami |
Plačilna transakcija z delnicami, pri kateri pridobi podjetje blago ali storitve, pri čemer nastane obveznost glede prenosa denarja ali drugih sredstev dobavitelju tega blaga ali storitev za zneske, ki temeljijo na tečaju (ali vrednosti) delnice ali drugega kapitalskega inštrumenta podjetja. |
zaposlenci in drugi, ki opravljajo podobne storitve |
posamezniki, ki nudijo osebne storitve podjetju in so bodisi (a) posamezniki, ki se štejejo kot zaposlenci za pravne ali davčne namene, (b) posamezniki, ki delajo za podjetje pod njegovim vodstvom na isti način kot posamezniki, ki se štejejo kot zaposlenci za pravne ali davčne namene ali (c) opravljene storitve, ki so podobne tistim, ki jih opravljajo zaposlenci. Izraz na primer vključuje vse poslovodno osebje, t. j. osebe, ki imajo pooblastila in odgovornost za načrtovanje, usmerjanje in nadzor dejavnosti podjetja, vključno s člani nadzornega sveta. |
kapitalski inštrument |
pogodba, ki dokazuje preostali delež v sredstvih podjetja po odštetju vseh njegovih dolgov (1). |
podeljeni kapitalski inštrument |
Pravica (pogojna ali brezpogojna) do kapitalskega inštrumenta podjetja, ki jo podjetje podeli drugi stranki v skladu z dogovorom o plačilu z delnicami. |
s kapitalom poravnane plačilne transakcije z delnicami |
Plačilna transakcija z delnicami, pri kateri prejme podjetje blago ali storitve kot plačilo za kapitalski inštrument podjetja (vključno z delnicami ali delniškimi opcijami). |
poštena vrednost |
Znesek, za katerega je mogoče izmenjati sredstvo, poravnati obveznost ali izmenjati podeljen kapitalski inštrument med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu. |
datum podelitve |
Datum, na katerega se podjetje in druga stranka (vključno z zaposlencem) dogovorita o dogovoru o plačilu z delnicami, kar pomeni, da se podjetje in druga oseba med seboj strinjata glede pogojev dogovora. Na datum podelitve podjetje nasprotni stranki zagotovi pravico do denarja, drugih sredstev ali kapitalskih inštrumentov podjetja, pod pogojem, da so izpolnjeni določeni odmerni pogoji, če obstajajo. Če za ta dogovor velja proces odobritve (na primer s strani delničarjev), je datum podelitve tisti datum, ko je ta odobritev pridobljena. |
notranja vrednost |
Razlika med pošteno vrednostjo delnic, do katerih ima nasprotna stranka (pogojno ali brezpogojno) pravico vpisa ali, ki jih ima pravico prejeti, in tečajem (če obstaja), ki ga mora (ali ga bo morala) nasprotna stranka plačati za te delnice. Na primer, delniška opcija z izpolnitveno ceno 15 DE (2) za delnico s pošteno vrednostjo 20 DE ima notranjo vrednost 5 DE. |
tržna okoliščina |
Okoliščina, od katere je odvisna izpolnitvena cena, podelitev ali izpolnljivost kapitalskega inštrumenta, ki je povezana s tržnim tečajem kapitalskih inštrumentov podjetja, kot je doseganje določenega tečaja za delnico ali določen znesek notranje vrednosti delniške opcije ali doseganje določenega cilja, ki temelji na tržnem tečaju kapitalskih inštrumentov podjetja, relativno glede na tržne tečaje kapitalskih inštrumentov drugih podjetij. |
datum merjenja |
Datum, na katerega je poštena vrednost danih kapitalskih inštrumentov merjena za namene tega MSRP. Za transakcije z zaposlenci in drugimi, ki opravljajo podobne storitve, je datum merjenja enak datumu podelitve. Za transakcije z drugimi osebami, ki niso zaposlenci (in tisti, ki opravljajo podobne storitve) je datum merjenja enak datumu, ko podjetje pridobi blago ali ko nasprotna stranka opravi storitev. |
lastnost ponovne podelitve |
Lastnost, ki omogoča avtomatsko dajanje dodatnih delniških opcij, kadarkoli imetnik opcije uveljavi predhodno podeljene opcije z uporabo delnic podjetja namesto denarja za uveljavitev izpolnitvene cene. |
možnost ponovne podelitve |
Nova delniška opcija, podeljena, ko je delnica uporabljena za uveljavitev izpolnitvene cene predhodne delniške opcije. |
dogovor o plačilu z delnicami |
Dogovor med podjetjem in drugo stranko (vključno z zaposlencem) o vstopu v plačilno transakcijo z delnicami, ki daje drugi stranki pravico, da prejme denar ali druga sredstva podjetja za zneske, ki imajo podlago v tečaju delnic ali drugih kapitalskih inštrumentov podjetja, ali da prejme kapitalske inštrumente podjetja, pod pogojem, da so izpolnjeni določeni odmerni pogoji, če obstajajo. |
plačilna transakcija z delnicami |
Transakcija, pri kateri pridobi podjetje blago ali storitve kot plačilo za kapitalske inštrumente podjetja (vključno z delnicami ali delniškimi opcijami), ali prejme blago ali storitve z nastankom obveznosti do dobavitelja tega blaga ali storitev za zneske, ki temeljijo na tečaju delnice ali drugega kapitalskega inštrumenta podjetja. |
delniška opcija |
Pogodba, ki daje v določenem časovnem obdobju imetniku pravico, ne pa tudi obvez, da vpiše delnice podjetja po fiksnem ali določljivem tečaju. |
podeliti |
Pridobiti pravico. V skladu z dogovorom o plačilu z delnicami gre za pravico nasprotne stranke, da prejme denar, druga sredstva ali kapitalske inštrumente podjetja, ki je odvisna od izpolnitve določenih odmernih pogojev. |
odmerni pogoji |
Pogoji, ki jih mora izpolniti nasprotna stranka, da pridobi pravico prejeti denar, druga sredstva ali kapitalske inštrumente podjetja v skladu z dogovorom o plačilu z delnicami. Odmerni pogoji vključujejo pogoje glede dela, ki zahtevajo od druge stranke, da zaključi določeno obdobje službovanja in pogoje glede uspešnosti, ki zahtevajo izpolnitev določenih ciljev glede uspešnosti (npr. določeno povečanje dobička podjetja v določenem časovnem obdobju). |
odmerna doba |
Obdobje, v katerem morajo biti izpolnjeni določeni odmerni pogoji dogovora o plačilu z delnicami. |
(1) Okvirna navodila opredeljujejo dolg kot sedanjo obveznost podjetja, ki izhaja iz preteklih poslovnih dogodkov, njena poravnava pa bo po pričakovanju zmanjšala tiste dejavnike v podjetju, iz katerih pritekajo gospodarske koristi (t. j. odtok denarja ali drugih sredstev podjetja).
(2) V tej prilogi so denarni zneski denominirani v „denarnih enotah“ (DE).
IFRS 2
PRILOGA B
Napotki za uporabo
Ta priloga je sestavni del MSRP.
Ocena poštene vrednosti danih kapitalskih inštrumentov
B1 |
Členi B2-B41 te priloge obravnavajo merjenje poštene vrednosti podeljenih delnic in delniških opcij, pri čemer se osredotočajo na posebne pogoje, ki so običajni pri podeljevanju delnic in delniških opcij zaposlencem. Zatorej ne vključujejo vsega. Nadalje se, ker se spodaj obravnavana vprašanja glede vrednotenja osredotočajo na delnice in delniške opcije podeljene zaposlencem, predpostavlja, da se poštena vrednost delnic ali delniških opcij meri na datum podelitve. Vendar pa mnoga spodaj obravnavana vprašanja glede vrednotenja (npr. določitev pričakovane nihajnosti) veljajo tudi v kontekstu ocenjevanja poštene vrednosti delnic ali delniških opcij, podeljenih drugim strankam, ki niso zaposlenci, na datum, ko podjetje pridobi blago ali ko nasprotna stranka opravi storitev. |
Delnice
B2 |
Pri delnicah, podeljenih zaposlencem, se poštena vrednost delnic izmeri kot tržni tečaj delnic podjetja (ali ocenjen tržni tečaj, če delnice podjetja ne kotirajo na borzi), prilagojen tako, da upošteva pogoje, pod katerimi so bile delnice podeljene (z izjemo odmernih pogojev, ki so izključeni iz merjenja poštene vrednosti v skladu s členi 19-21). |
B3 |
Na primer, če zaposlenec ni upravičen do prejemanja dividend med odmerno dobo, se ta dejavnik upošteva ob ocenjevanju poštene vrednosti podeljenih delnic. Podobno se, če za delnice veljajo omejitve glede prenosa po datumu odmere, ta dejavnik upošteva, a le kolikor po-zajamčene omejitve vplivajo na ceno, ki jo je dobro obveščen in voljan udeleženec na trgu pripravljen plačati za to delnico. Na primer, če se z delnicami aktivno trguje na delujočem trgu, imajo lahko po-odmerjene omejitve majhen, ali pa nikakršen, vpliv na ceno, ki jo je dobro obveščen in voljan udeleženec na trgu pripravljen plačati za to delnico. Omejitve glede prenosa in druge omejitve, ki obstajajo med odmerno dobo, se ne upoštevajo ob ocenjevanju poštene vrednosti podeljenih delnic na datum podelitve, saj te omejitve izhajajo iz obstoja odmernih pogojev, ki so upoštevani v skladu s členi 19-21. |
Delniške opcije
B4 |
Za delniške opcije, podeljene zaposlencem, tržni tečaji v mnogih primerih niso na voljo, saj za podeljene opcije veljajo pogoji, ki ne veljajo za opcije, s katerimi se trguje. Če ne obstajajo opcije s katerimi se trguje, s podobnimi pogoji, se poštena vrednost podeljenih opcij oceni z uporabo modela za določanje vrednosti opcij. |
B5 |
Podjetje upošteva dejavnike, ki bi jih pri izbiri modela za določanje vrednosti opcij upošteval dobro obveščen in voljan udeleženec na trgu. Mnogo opcij zaposlencev ima na primer dolgo trajanje, je običajno izpolnljivih v obdobju med datumom podelitve in koncem trajanja opcije in je pogosto uveljavljenih predčasno. Te dejavnike je treba upoštevati pri ocenjevanju poštene vrednosti opcij na datum podelitve. Za mnoga podjetja to lahko prepreči uporabo formule Black-Scholes-Merton, ki ne dopušča možnosti uveljavitve pred koncem trajanja opcije in lahko ne odraža v zadostni meri učinkov pričakovane predčasne uveljavitve. Ta formula tudi ne dopušča možnosti, da se lahko pričakovana nihajnost in drugi vložki podatkov v model v času trajanja opcije spreminjajo. Vendar pa lahko za delniške opcije z relativno kratko pogodbeno dobo ali tiste, ki morajo biti uveljavljene v kratkem času po datumu podelitve, zgoraj opredeljeni dejavniki ne veljajo. V teh primerih lahko formula Black-Scholes-Merton prinese vrednost, ki je v bistvu enaka kot pri uporabi bolj prožnega modela za določanje vrednosti opcij. |
B6 |
Vsi modeli za določanje vrednosti opcij upoštevajo vsaj naslednje dejavnike:
|
B7 |
Upoštevati je treba tudi druge dejavnike, ki bi jih pri določanju cene upošteval dobro obveščen in voljan udeleženec na trgu (z izjemo odmernih pogojev in lastnosti ponovnega dajanja, ki so izključeni iz merjenja poštene vrednosti v skladu s členi 19-22). |
B8 |
Na primer, delniška opcija, podeljena zaposlencu, običajno ne more biti uveljavljena v določenih obdobjih (npr. med odmerno dobo ali med obdobji, ki jih določijo urejevalci vrednostnic). Ta dejavnik se upošteva, če bi uporabljen model za določanje vrednosti opcij sicer predpostavljal, da je opcijo mogoče uveljaviti kadar koli med njenim trajanjem. Vendar pa ni v primeru, da podjetje uporablja model za določanje vrednosti opcij, ki vrednoti opcije, ki se lahko uveljavijo le ob koncu trajanja opcije, potrebna nikakršna prilagoditev za nezmožnost uveljavitve med odmerno dobo (ali drugimi obdobji v času trajanja opcije), saj model predpostavlja, da opcij ni mogoče uveljaviti med temi obdobji. |
B9 |
Podobno je drug dejavnik, običajen za delniške opcije zaposlencev, možnost predčasnega uveljavljanja opcije, na primer, ker opcija ni prosto prenosljiva ali ker mora zaposlenec uveljaviti vse podeljene opcije ob prenehanju zaposlitve. Učinke pričakovanega predčasnega uveljavljanja se upošteva, kot je obravnavano v členih B16-B21. |
B10 |
Dejavnike, ki jih dobro obveščen in voljan udeleženec na trgu ne bi upošteval pri določanju cene delniške opcije (ali drugega kapitalskega inštrumenta), se ne upošteva pri ocenjevanju poštene vrednosti podeljenih delniških opcij (ali drugih kapitalskih inštrumentov). Pri delniških opcijah, podeljenih zaposlencem, na primer, dejavniki ki vplivajo na vrednost opcije zgolj z vidika posameznega zaposlenca, niso relevantni pri ocenjevanju cene, ki bi jo določil dobro obveščen in voljan udeleženec na trgu. |
Vložki podatkov v model za določanje vrednosti opcij
B11 |
Pri ocenjevanju pričakovane nihajnosti delnic in dividend od teh delnic je cilj približati se pričakovanjem, ki bi se odražala v trenutni tržni ali izpogajani menjalni vrednosti za opcijo. Podobno je pri ocenjevanju učinkov predčasne uveljavitve delniških opcij zaposlencev cilj približati se pričakovanjem, ki bi jih razvil zunanji opazovalec z dostopom do podrobnih podatkov o izpolnitvenem obnašanju zaposlencev na podlagi informacij, ki so na voljo ob datumu podelitve. |
B12 |
Pogosto je verjetno, da bo obstajal razpon razumnih pričakovanj glede prihodnje nihajnosti, dividend in izpolnitvenega obnašanja. Če je temu tako, je treba pričakovano vrednost izračunati z obtežitvijo vsakega zneska znotraj razpona z njegovo verjetnostjo uresničitve. |
B13 |
Pričakovanja glede prihodnosti v glavnem temeljijo na izkušnjah in so spremenjena, če se razumno pričakuje, da se bo prihodnost razlikovala od preteklosti. V nekaterih okoliščinah lahko opredeljivi dejavniki kažejo na to, da so neprilagojene pretekle izkušnje relativno slab napovedovalec bodočnosti. Če na primer podjetje z dvema izrazito različnima dejavnostma odtuji tisto, ki je bila znatno manj tvegana od druge, pretekla nihajnost morda ni najboljša informacija, na kateri bi temeljili pričakovanja glede prihodnosti. |
B14 |
V drugačnih okoliščinah podatki iz preteklosti morda niso na voljo. Tako, na primer, za novo uvrščeno podjetje obstaja malo ali nič podatkov iz preteklosti glede nihajnosti njenega delniškega tečaja. Podjetja, ki ne kotirajo na borzi oz. kotirajo na novo, so obravnavana spodaj. |
B15 |
Če povzamemo, podjetje ne bi smelo temeljiti svoje ocene nihajnosti, izpolnitvenega obnašanja in dividend zgolj na informacijah iz preteklosti brez upoštevanja tega, koliko je razumno pričakovati, da bodo pretekle izkušnje napovedovale prihodnost. |
IFRS 2
Pričakovana predčasna uveljavitev
B16 |
Zaposlenci zaradi vrste razlogov pogosto predčasno uveljavijo delniške opcije. Delniške opcije zaposlencev so na primer običajno neprenosljive. To ima velikokrat za posledico, da zaposlenci predčasno uveljavijo svoje opcije, saj je to edina možnost za zaposlence, da svoj položaj uveljavijo. Prav tako morajo običajno zaposlenci, ki jim preneha zaposlitev, uveljaviti vse podeljene opcije v kratkem času, sicer se le-te odvzamejo. Ta dejavnik tudi povzroča predčasno uveljavitev delniških opcij zaposlencev. Drugi dejavniki, ki so vzrok za predčasno uveljavljanje, so izogibanje tveganjem in premajhna razpršitev premoženja. |
B17 |
Metode, s katerimi se upošteva pričakovano predčasno uveljavitev, so odvisne od vrste uporabljenega modela za določitev vrednosti opcij. Pričakovano predčasno uveljavljanje se lahko na primer upošteva z uporabo ocene pričakovanega trajanja opcije (ki je za delniške opcije zaposlencev obdobje med datumom podelitve in datumom, na katerega se pričakuje uveljavitev opcije) kot vhodnega podatka za model za določitev vrednosti opcije (npr. formulo Black-Scholes-Merton). Lahko pa se pričakovano predčasno uveljavitev modelira tudi kot binomski ali podoben model za določitev vrednosti opcije, ki kot vhodni podatek uporablja pogodbeno dobo. |
B18 |
Dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju predčasnega uveljavljanja, vključujejo naslednje:
|
B19 |
Kot je navedeno v členu B17, se lahko učinke predčasne uveljavitve upošteva z uporabo ocene pričakovanega trajanja opcije kot vhodnega podatka v model za oceno vrednosti opcije. Ob oceni pričakovanega trajanja delniških opcij, podeljenih skupini zaposlencev, lahko podjetje zasnuje to oceno na ustrezno tehtanih povprečnih trajanjih za celotno skupino zaposlencev ali na ustrezno tehtanih povprečnih trajanjih za podskupine zaposlencev znotraj skupine na podlagi bolj podrobnih podatkov o izpolnitvenem ravnanju zaposlencev (obravnavano spodaj). |
B20 |
Ločevanje podeljenih opcij na skupine zaposlencev z relativno homogenim izpolnitvenim ravnanjem zna biti pomembno. Vrednost opcije ni linearna funkcija trajanja opcije, vrednost narašča počasneje s podaljševanjem trajanja. Na primer, čeprav je ob enakih drugih predpostavkah dvoletna opcija vredna več kot enoletna, ni vredna dvakrat toliko. To pomeni, da bi izračun ocenjene vrednosti opcije na podlagi enega samega tehtanega povprečnega trajanja, ki vključuje zelo različna posamezna trajanja, precenil skupno pošteno vrednost podeljenih delniških opcij. Razdelitev podeljenih opcij v več skupin, od katerih ima vsaka relativno ozek razpon trajanj, vključenih v njeno tehtano povprečno trajanje, zmanjša takšno precenitev. |
B21 |
Podobno velja za uporabo binomskega ali podobnega modela. Na primer, izkušnje podjetja, ki podeljuje opcije široko vsem ravnem zaposlencev, lahko kaže na to, da višji poslovodni delavci obdržijo svoje opcije dlje časa kot poslovodni delavci srednje ravni in da zaposlenci na nižjih ravneh težijo k temu, da uveljavijo svoje opcije prej kot vsaka druga skupina. Poleg tega zaposlenci, ki so spodbujani ali se od njih zahteva, da obdržijo minimalen znesek kapitalskih inštrumentov svojega delodajalca, vključno z opcijami, lahko v povprečju uveljavijo opcije kasneje kot zaposlenci, za katere takšen pogoj ne velja. V takšnih primerih bo ločevanje opcij glede na skupine prejemnikov z relativno homogenim izpolnitvenim obnašanjem imelo za posledico bolj natančno oceno skupne poštene vrednosti podeljenih delniških opcij. |
IFRS 2
Pričakovana nihajnost (volatilnost)
B22 |
Pričakovana nihajnost je mera zneska, ki predstavlja pričakovano nihanje tečaja v nekem obdobju. Mera nihajnosti, ki se uporablja pri modelih za določanje cen opcij, je letno standardno odstopanje od stalno natekajočih se stopenj donosa na delnico v nekem obdobju. Nihajnost se tipično izraža na letni ravni, primerljivi ne glede na časovno obdobje, ki se uporabi pri izračunu, na primer dnevnih, tedenskih ali mesečnih spremljanj tečajev. |
B23 |
Mera donosnosti (ki je lahko pozitivna ali negativna) delnice v nekem obdobju kaže, kolikšna je korist delničarja od dividend in kakšno je povečanje vrednosti (ali zmanjšanje) tečaja delnice. |
B24 |
Pričakovana nihajnost na letni ravni predstavlja območje, v katerem naj bi se nahajala stalna letna mera donosnosti približno dve tretjini obdobja. Na primer, delnica s pričakovano stalno natekajočo se mero donosnosti 12 % ima nihajnost 30 %, kar pomeni, da znaša verjetnost, da bo mera donosnosti delnice v enem letu med 18 % (12 % – 30 %) in 42 % (12 % + 30 %) približno dve tretjini. Če na začetku leta tečaj delnice znaša 100 DE in se ne izplačajo nobene dividende, bo pričakovan tečaj delnice ob koncu leta med 83,53 DE (100 DE × e– 0,18) in 152,20 DE (100 DE × e0,42) približno dve tretjini obdobja. |
B25 |
Dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri ocenjevanju pričakovane nihajnosti:
|
Podjetja, ki na novo kotirajo na borzi
B26 |
Kot navaja člen B25, mora podjetje upoštevati preteklo nihajnost tečaja delnice v zadnjem obdobju, ki je na splošno sorazmerna s pričakovano dospelostjo opcije. Če podjetje, ki na novo kotira na borzi, nima zadostnih informacij o pretekli nihajnosti, jo mora vseeno izračunati za najdaljše obdobje, v katerem je mogoče trgovati. Upoštevati mora tudi preteklo nihajnost podobnih podjetij glede na primerljivo obdobje njihovega obstoja. Na primer, podjetje, ki kotira na borzi samo eno leto in podeli opcijo s pričakovano povprečno dobo petih let, lahko upošteva vzorec in raven pretekle nihajnosti podjetij v isti panogi za prvih šest let, v katerih se je z delnicami teh podjetij javno trgovalo. |
Podjetja, ki ne kotirajo na borzi
B27 |
Podjetje, ki ne kotira na borzi, ne razpolaga s preteklimi informacijami, ki bi jih upoštevalo pri ocenjevanju pričakovane nihajnosti. Spodaj je naštetih nekaj dejavnikov, ki jih je treba upoštevati namesto tega. |
B28 |
V nekaterih primerih lahko podjetje, ki ne kotira na borzi in ki redno izdaja opcije ali delnice zaposlencem (ali drugim strankam), vzpostavi notranji trg za lastne delnice. Nihajnost tečajev teh delnic je treba upoštevati pri ocenjevanju pričakovane nihajnosti. |
IFRS 2 |
Druga možnost je, da podjetje pri oceni pričakovane nihajnosti upošteva preteklo ali implicitno nihajnost podobnih podjetij, ki kotirajo na borzi, za katere so na voljo tečaji delnic ali informacije o ceni opcij. To bi bilo ustrezno, če bi podjetje določilo tečaj delnic na podlagi tečajev delnic podobnih podjetij, ki kotirajo na borzi. |
B30 |
Če vrednost delnic podjetja ne temelji na tečajih delnic podobnih podjetij, ki kotirajo na borzi, in podjetje namesto tega uporablja drugo metodiko vrednotenja vrednosti svojih delnic, lahko določi oceno pričakovane nihajnosti v skladu s to metodiko vrednotenja. Na primer, podjetje lahko ovrednoti svoje delnice na osnovi čistih sredstev ali dobička. Upoštevati mora pričakovano nihajnost vrednosti teh čistih sredstev ali dobička. |
Pričakovane dividende
B31 |
Ali je treba pričakovane dividende upoštevati pri merjenju poštene vrednosti delnic ali podeljenih opcij, je odvisno od tega, ali je nasprotna stranka upravičena do dividend oz. njihovih ustreznikov. |
B32 |
Na primer, če se zaposlencem podelijo opcije in so upravičeni do dividend za delnice oz. njihovih ustreznikov (ki se lahko izplačajo v denarju ali odštejejo od izpolnitvene cene) med datumom podelitve in izvršitvenim datumom, je treba podeljene opcije vrednotiti, kot da ne bodo za delnice izplačane nobene dividende, t. j. prispevek za pričakovane dividende mora biti nič. |
B33 |
Podobno, pri ocenjevanju poštene vrednosti delnic podeljenih zaposlencem, na datum podelitve ni potreben noben preračun za pričakovane dividende, če je zaposlenec upravičen do prejema dividend, izplačanih v odmerni dobi. |
B34 |
Nasprotno pa je treba v primeru, ko zaposlenci niso upravičeni do dividend oz. njihovih ustreznikov v odmerni dobi (ali pred uveljavitvijo v primeru opcije), pri vrednotenju pravic do delnic ali opcij na datum podelitve upoštevati pričakovane dividende. To pomeni, da je treba pri ocenjevanju poštene vrednosti podeljene opcije v model za določanje vrednosti opcij vključiti pričakovane dividende. Če se ocenjuje poštena vrednost podeljene delnice, je treba ovrednoteno vrednost zmanjšati za sedanjo vrednost dividend, za katere se pričakuje, da bodo izplačane v odmerni dobi. |
B35 |
Modeli za določanje vrednosti opcij ponavadi zahtevajo pričakovano dividendno donosnost. Vendar pa je mogoče modele spremeniti, tako da se namesto donosnosti uporabi pričakovan znesek dividend. Podjetje lahko uporabi bodisi pričakovani donos bodisi pričakovana plačila. Če uporabi slednje, mora upoštevati vzorec povečanja dividend v preteklosti. Na primer, če je politika podjetja na splošno taka, da poveča dividende za približno 3 % letno, pri ocenjeni vrednosti opcij ne sme predpostavljati, da bo znesek dividend v celotnem obdobju trajanja opcije enak, razen če obstajajo dokazi v prid tovrstni predpostavki. |
B36 |
Na splošno mora predpostavka o pričakovanih dividendah temeljiti na javno dostopnih informacijah. Podjetje, ki ne izplačuje dividend in jih niti ne namerava, mora predpostaviti, da je pričakovana dividendna donosnost nič. Vendar pa nastajajoče podjetje, ki v preteklosti ni izplačevalo dividend, lahko pričakuje, da bo začelo izplačevati dividende v pričakovani dobi veljavnosti delniških opcij svojih zaposlencev. Ta podjetja lahko uporabijo povprečje pretekle dividendne donosnosti (nič) in povprečno dividendno donosnost ustrezno primerljive enakovredne skupine. |
Obrestna mera brez tveganja
B37 |
Obrestna mera brez tveganja je tipično implicitni donos, ki je trenutno na voljo za izdaje državnih vrednostnic brez kupona v državi, v katere valuti je izražena izpolnitvena cena, s preostalo dospelostjo enako pričakovani dospelosti opcije, ki se vrednoti (na podlagi preostale pogodbene veljavnosti opcije in ob upoštevanju vplivov pričakovanega predhodnega uveljavljanja opcije). Morda bo treba uporabiti ustrezen nadomestek, če takšna izdaja državnih vrednostnic ne obstaja ali če okoliščine kažejo, da implicitni donos izdaje državnih vrednostnic brez kupona ni reprezentativen za obrestno mero brez tveganja (na primer, v gospodarstvih z visoko inflacijo). Prav tako je treba uporabiti ustrezen nadomestek, če tržni udeleženci tipično določijo obrestno mero brez tveganja z uporabo tega nadomestka in ne na podlagi implicitnega donosa izdaje državnih vrednostnic brez kupona, kadar se ocenjuje poštena vrednost opcije z dospelostjo, enako pričakovani dospelosti opcije, ki se vrednoti. |
IFRS 2
Učinki kapitalske strukture
B38 |
Delniške opcije, s katerimi se trguje, praviloma izdajo tretje osebe in ne podjetje. Ko se te delniške opcije uveljavijo, izdajatelj imetniku opcije preda delnice. Te delnice se pridobijo od obstoječih delničarjev. Zato uveljavljanje delniških opcij, s katerimi se trguje, nima popravljalnega učinka. |
B39 |
Nasprotno se v primeru, ko delniške opcije izda podjetje, nove delnice izdajo, ko se uveljavijo te delniške opcije (bodisi dejansko ali imaginarno, če se uporabijo predhodno ponovno kupljene lastne delnice). Glede na to, da se delnice izdajo po izpolnitveni ceni in ne po veljavnem tržnem tečaju na izvršitveni datum, lahko ta dejanski ali potencialni popravek zniža tečaj delnic, tako da imetnik opcije ne zasluži toliko z uveljavitvijo kot z uveljavitvijo drugih podobnih opcij, s katerimi se trguje in ki ne povzročijo popravka tečajev delnic. |
B40 |
Ali to bistveno vpliva na vrednost podeljenih delniških opcij, je odvisno od različnih dejavnikov, kot so število novih delnic, ki bodo izdane ob uveljavitvi opcij, v primerjavi s številom že izdanih delnic. Poleg tega se je lahko v primeru, da trg že pričakuje podelitev opcij, na njem že izoblikoval potencialni popravek tečajev delnic na datum podelitve. |
B41 |
Vendar mora podjetje preučiti, ali lahko morebitni popravljalni učinek bodoče uveljavitve podeljenih delniških opcij vpliva na njihovo ocenjeno pošteno vrednost na datum podelitve. Modeli za določanje vrednosti opcij se lahko spremenijo, tako da upoštevajo ta potencialni popravljalni učinek. |
Spremembe, s kapitalom poravnanih plačilnih transakcij z delnicami
B42 |
27. člen zahteva, da mora podjetje, ne glede na kakršnekoli spremembe pogojev, pod katerimi so bili podeljeni kapitalski inštrumenti, ali preklic ali poravnavo teh podeljenih kapitalskih inštrumentov, pripoznati najmanj storitve, prejete in merjene na datum podelitve po pošteni vrednosti danih kapitalskih inštrumentov, razen če se ti kapitalski inštrumenti ne odmerijo, ker ne izpolnjujejo odmernega pogoja (razen tržne okoliščine), ki je bil določen na datum podelitve. Poleg tega mora podjetje pripoznati učinke sprememb, ki povečujejo celotno pošteno vrednost dogovora za plačilo z delnicami ali so sicer v korist zaposlencu. |
B43 |
Za uporabo zahtev iz 27. člena:
|
IFRS 2 |
Poleg tega v primeru, da podjetje spremeni pogoje danih kapitalskih inštrumentov, tako da zmanjša celotno pošteno vrednost dogovora za plačilo z delnicami ali tako, da to ni v korist zaposlencu, podjetje vseeno še naprej obračunava storitve, prejete kot plačilo za dane kapitalske inštrumente, če do te spremembe ni prišlo (razen preklica nekaterih ali vseh danih kapitalskih inštrumentov, ki se obračuna v skladu z 28. členom). Na primer:
|
IFRS 2
PRILOGA C
Spremembe drugih MSRP
Spremembe v tej prilogi se uporabljajo za obračunska obdobja, ki se začnejo s 1. januarjem 2005 ali pozneje. Če podjetje ta MSRP uporabi za obdobje pred tem, se te spremembe uporabljajo za to predhodno obdobje.
C1 |
MRS 12 Davek iz dobička se spremeni, da se glasi takole: V 57. členu se sklicevanje na 58. do 68. člen spremeni v sklicevanje na člene 58 do 68C. Členi 68A-68C in podnaslov se vstavijo na sledeči način: „Odmerjeni in odloženi davek iz plačilnih transakcij z delnicami
|
C2 |
V 6. členu MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva, 7. členu MRS 38 Neopredmetena sredstva in 5. členu MRS 40 Naložbene nepremičnine, spremenjenem v letu 2003, se opredelitev nabavne vrednosti spremeni, da se glasi takole: „ Nabavna vrednost je znesek denarnih sredstev ali denarnih ustreznikov ali pa poštena vrednost drugih nadomestil, plačana oziroma dana za pridobitev sredstva v času njegove nabave ali gradnje ali, kjer je primerno, znesek, pripisan k temu sredstvu ob začetnem pripoznanju v skladu s posebnimi zahtevami drugih MSRP, npr. MSRP 2 Plačilo z delnicami.“ |
IFRS 2 |
MRS 19 Zaslužki zaposlencev se spremeni, kot je opisano spodaj. Uvod2. člen se spremeni, da se glasi takole:
11. odstavek se črta. Standard1. člen se spremeni, da se glasi takole:
3. člen se spremeni, da se glasi takole:
4. člen se spremeni, da se glasi takole:
V 7. členu:
V 22. členu se zadnji stavek črta. Črta se 144.-152. člen. |
IFRS 2 |
V MRS 32 Finančni inštrumenti: Razkrivanje in predstavljanje se doda nov člen 4(f), kot sledi:
|
C5 |
MRS 33 Davek iz dobička se spremeni, kot je opisano spodaj. Člen 47A se vstavi, kot sledi:
|
C6 |
V MRS 38 Neopredmetena sredstva se 26. člen črta. |
C7 |
V MRS 39 Finančni inštrumenti: Razkrivanje in predstavljanje se doda nov člen 2(j), kot sledi:
|
C8 |
MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja se spremeni, kot je opisano spodaj. V 12. členu se sklicevanje na člene 13-25A spremeni v sklicevanje na člene 13-25C. Člen 13(f) in (g) se spremeni in vstavi se nova točka (h), kot sledi:
Nova člena 25B in 25C se vstavita, kot sledi:
|