This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 32005H0925
Commission Recommendation of 14 December 2005 on the coordinated inspection programme in the field of animal nutrition for the year 2006 in accordance with Council Directive 95/53/EC
Priporočilo Komisije z dne 14. decembra 2005 o usklajenem programu nadzora na področju prehrane živali za leto 2006 v skladu z Direktivo Sveta 95/53/ES
Priporočilo Komisije z dne 14. decembra 2005 o usklajenem programu nadzora na področju prehrane živali za leto 2006 v skladu z Direktivo Sveta 95/53/ES
UL L 337, 22.12.2005, p. 51–59
(ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
UL L 349M, 12.12.2006, p. 688–696
(MT)
In force
22.12.2005 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 337/51 |
PRIPOROČILO KOMISIJE
z dne 14. decembra 2005
o usklajenem programu nadzora na področju prehrane živali za leto 2006 v skladu z Direktivo Sveta 95/53/ES
(2005/925/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive Sveta 95/53/ES z dne 25. oktobra 1995 o določitvi načel izvajanja uradnega nadzora na področju prehrane živali (1), in zlasti člena 22(3) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Leta 2005 so države članice opredelile nekatere zadeve, primerne za usklajen program nadzora, ki ga je treba izvesti v letu 2006. |
(2) |
Čeprav določa Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/32/ES z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (2) največjo vsebnost aflatoksina B1 v krmi, ne obstajajo predpisi Skupnosti za druge mikotoksine, kot so ohratoksin A, zearalenon, deoksinivalenol, fumonizini in toksini T-2 in HT-2. Zbiranje podatkov o prisotnosti navedenih mikotoksinov na podlagi naključnega vzorčenja lahko zagotovi koristne podatke za oceno stanja in nadalje za razvoj zakonodaje. Poleg tega so nekatera posamična krmila, na primer žita in oljna semena, zaradi pogojev spravila, skladiščenja in prevoza pridelka posebno izpostavljena kontaminaciji z mikotoksini. Ker koncentracija mikotoksinov iz leta v leto niha, je primerno zbrati podatke za vse navedene mikotoksine iz nekaj zaporednih let. |
(3) |
Prejšnji rezultati pregledov za ugotavljanje prisotnosti antibiotikov in kokcidiostatikov v posameznih krmilih, namenjenih živalskim vrstam ali kategorijam, za katere navedene snovi niso dovoljene, so pokazali, da še vedno prihaja do tovrstnih kršitev. Poleg tega je v skladu z določbami člena 11(2) Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (3) pomembno zagotoviti, da se učinkovito izvaja postopno opuščanje antibiotikov kot krmnih dodatkov. |
(4) |
Pomembno je zagotoviti, da se učinkovito izvajajo omejitve uporabe posamičnih krmil živalskega izvora v krmi, kakor določa ustrezna zakonodaja Skupnosti. |
(5) |
Primerno je zagotoviti, da vsebnost bakra in cinka, ki sta elementa v sledovih, v krmni mešanici za prašiče ne presega zgornje mejne vrednosti, določene z Uredbo Komisije (ES) št. 1334/2003 z dne 25. julija 2003 o spremembi pogojev za dovoljenje več dodatkov v krmi, ki spadajo v skupino elementov v sledovih (4). |
(6) |
Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali – |
PRIPOROČA, DA DRŽAVE ČLANICE:
1. |
V letu 2006 izvedejo usklajeni program nadzora, katerega namen je preveriti:
|
2. |
Vključijo rezultate usklajenega programa nadzora, predvidenega v odstavku 1, v posebno poglavje v letnem poročilu o inšpekcijskih dejavnostih, ki ga je treba predložiti do 1. aprila 2007 in v najnovejšo različico usklajenega vzorca za poročanje. |
V Bruslju, 14. decembra 2005
Za Komisijo
Markos KYPRIANOU
Član Komisije
(1) UL L 265, 8.11.1995, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/46/ES (UL L 234, 1.9.2001, str. 55).
(2) UL L 140, 30.5.2002, str. 10. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2005/8/ES (UL L 27, 29.1.2005, str. 44).
(3) UL L 268, 18.10.2003, str. 29. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 378/2005 (UL L 59, 5.3.2005, str. 8).
(4) UL L 187, 26.7.2003, str. 11. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2112/2003 (UL L 317, 2.12.2003, str. 22).
PRILOGA I
Koncentracija nekaterih mikotoksinov (aflatoksina B1, ohratoksina A, zearalenona, deoksinivalenola, fumonizinov in toksinov T-2 in HT-2) v krmi
Posamezni rezultati vseh testiranih vzorcev; vzorec za poročila iz odstavka 1(a)
Krma |
Vzorčenje (naključno ali ciljno) |
Vrsta in koncentracija mikotoksinov (μg/kg pri krmi z deležem vlage 12 %) |
|||||||
Razred (1) |
Vrsta (2) |
Država porekla |
Aflatoksin B1 |
Ohratoksin A |
Zearalenon |
Deoksinivalenol |
Fumonizini (3) |
toksini T-2 in HT-2 (4) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pristojni organ mora navesti tudi:
— |
ukrepe, ki so bili izvedeni ob prekoračitvi zgornje mejne vrednosti aflatoksina B1, |
— |
uporabljene analizne metode, |
— |
meje zaznavnosti. |
(1) Izberite enega od naslednjih razredov: posamično krmilo, krmni dodatek, premiks, dopolnilno krmilo, popolno krmilo, krmna mešanica.
(2) Izberite eno od naslednjih vrst: (a) pri posamičnem krmilu ime posamičnega krmila, kakor je določeno v delu B Priloge k Direktivi Sveta 96/25/ES (UL L 125, 23.5.1996, str. 35.); (b) pri drugih posamičnih krmilih ciljne vrste.
(3) Namesto koncentracij fumonizinov B1 in B2 se lahko navede vsota obeh.
(4) Namesto koncentracij toksinov T-2 in HT-2 se lahko navede vsota obeh.
PRILOGA II
Prisotnost nekaterih zdravilnih učinkovin, ki niso dovoljene kot krmni dodatki
Nekatere zdravilne snovi so lahko zakonito prisotne kot dodatki v premiksih in krmnih mešanicah za nekatere živalske vrste in kategorije živali, če izpolnjujejo zahteve iz člena 10 Uredbe (ES) št. 1831/2003.
Prisotnost nedovoljenih zdravilnih snovi v krmnih mešanicah za nekatere živalske vrste in kategorije živali pomeni kršitev.
Iz naslednjega seznama je treba izbrati zdravilne snovi, nad katerimi se izvaja nadzor:
1. |
Zdravilne snovi, ki so dovoljene kot krmni dodatki le za nekatere živalske vrste ali kategorije:
|
2. |
Zdravilne snovi, ki niso več dovoljene kot krmni dodatki:
|
3. |
Zdravilne snovi, ki niso bile nikoli dovoljene kot krmni dodatki: druge snovi. Posamezni rezultati vseh vzorcev, ki niso v skladu z zahtevami; vzorec za poročila, kakor je naveden v odstavku 1(b):
Pristojni organ mora navesti tudi:
|
(1) Razlog za prisotnost nedovoljene snovi v krmi, kakor je bilo ugotovljeno po preiskavi, ki jo je opravil pristojni organ.
PRILOGA III
Omejitve proizvodnje in uporabe posamičnih krmil živalskega izvora
Brez poseganja v člen 3 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 882/2004 (1) morajo države članice v letu 2006 izvesti usklajeni program nadzora, da bi ugotovile, ali so bile omejitve proizvodnje in uporabe posamičnih krmil živalskega izvora upoštevane.
Zlasti zato, da bi zagotovili učinkovito izvajanje prepovedi krmljenja nekaterih živali s predelanimi živalskimi beljakovinami, kakor določa Priloga IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 (2), morajo države članice izvajati poseben program nadzora, ki temelji na usmerjenem nadzoru. V skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 882/2004 mora navedeni program nadzora temeljiti na strategiji upoštevanja tveganj ter vključevati vse stopnje proizvodnje in vse vrste prostorov, v katerih krmo proizvajajo, z njo rokujejo in upravljajo. Države članice morajo posebno pozornost usmeriti na opredelitev meril, ki jih je mogoče povezati s tveganjem. Ponder, določen za vsako merilo, mora biti sorazmeren s tveganjem. Pogostnost inšpekcijskega nadzora in število vzorcev, analiziranih v prostorih, se mora ujemati z vsoto ponderjev, ki so določeni za navedene prostore.
Kot okvir za oblikovanje programa nadzora se upoštevajo naslednji prostori in merila:
Prostori |
Merila |
Ponder |
||||||||||
Obrati za proizvodnjo krme |
|
|
||||||||||
Mejne kontrolne točke in druge vstopne točke v Skupnost |
|
|
||||||||||
Kmetije |
|
|
||||||||||
Trgovci |
|
|
||||||||||
Premične mešalne naprave |
|
|
||||||||||
Prevozna sredstva |
|
|
Namesto navedenih prostorov in meril lahko države članice do 31. marca 2006 pošljejo Komisiji svojo oceno tveganja.
Vzorčenje mora biti usmerjeno na serije ali primere, pri katerih je najbolj verjetna navzkrižna kontaminacija s prepovedanimi predelanimi beljakovinami (prva serija po prevozu krme, ki vsebuje živalske beljakovine, prepovedane za to serijo, tehnične težave ali spremembe proizvodnih linij, spremembe skladiščnih prostorov ali silosov za snovi v razsutem stanju).
Nadzor je mogoče razširiti na analizo prahu v vozilih, opremi za proizvodnjo in skladiščih.
Najmanjše število inšpekcijskih nadzorov na leto v državi članici mora biti 10 na 100 000 ton proizvedene krmne mešanice. Najmanjše število uradnih vzorcev na leto v državi članici mora biti 20 na 100 000 ton proizvedene krmne mešanice. Do odobritve drugih metod je treba za analizo vzorcev uporabljati mikroskopsko identifikacijo in oceno, kakor je opredeljeno v Direktivi Komisije 2003/126/ES (3). Ugotovljena prisotnost živalskih beljakovin se razlaga v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 999/2001.
Rezultate programov nadzora je treba sporočiti Komisiji in pri tem uporabiti naslednje vzorce.
Zbirni seznam pregledov v zvezi z omejitvami krmljenja s krmo živalskega izvora (krmljenje s prepovedanimi predelanimi živalskimi beljakovinami)
A. Dokumentirani inšpekcijski nadzor
Stopnja |
Število inšpekcijskih nadzorov, vključno s preverjanjem prisotnosti predelanih živalskih beljakovin |
Število kršitev na podlagi pregleda dokumentov itd., in ne na podlagi laboratorijskega testiranja |
Uvoz posamičnih krmil |
|
|
Skladiščenje posamičnih krmil |
|
|
Obrati za proizvodnjo krme |
|
|
Domače mešalne naprave/premične mešalne naprave |
|
|
Posredniki za krmo |
|
|
Prevozna sredstva |
|
|
Kmetije z neprežvekovalci |
|
|
Kmetije s prežvekovalci |
|
|
Drugo:… |
|
|
B. Vzorčenje in testiranje posamičnih krmil ter krmnih mešanic na predelane živalske beljakovine
Prostori |
Število uradnih vzorcev, testiranih na predelane živalske beljakovine |
Število vzorcev, ki niso v skladu z zahtevami |
|||||||
Prisotnost predelanih živalskih beljakovin kopenskih živali |
Prisotnost predelanih živalskih beljakovin rib |
||||||||
Posamična krmila |
Krmne mešanice |
Posamična krmila |
Krmne mešanice |
Posamična krmila |
Krmne mešanice |
||||
za prežvekovalce |
za neprežvekovalce |
za prežvekovalce |
za neprežvekovalce |
za prežvekovalce |
za neprežvekovalce |
||||
Ob uvozu |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Obrati za proizvodnjo krme |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Posredniki/skladiščenje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Prevozna sredstva |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Domače mešalne naprave/premične mešalne naprave |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Na kmetiji |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Drugo:… |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
C. Zbirni seznam prepovedanih predelanih živalskih beljakovin v vzorcih krme, namenjene za prežvekovalce
|
Mesec odvzema vzorca |
Vrsta, stopnja in izvor kontaminacije |
Uporabljene sankcije (ali drugi ukrepi) |
1 |
|
|
|
2 |
|
|
|
3 |
|
|
|
4 |
|
|
|
5 |
|
|
|
… |
|
|
|
|
|
|
|
(1) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.
(2) UL L 147, 31.5.2001, str. 1.
(3) UL L 339, 24.12.2003, str. 78.
PRILOGA IV
Posamezni rezultati vseh vzorcev (vzorcev, ki so v skladu z zahtevami in vzorcev, ki niso) v zvezi z vsebnostjo bakra in cinka v krmni mešanici za prašiče
Vrsta krmne mešanice (živalska kategorija) |
Element v sledovih (baker ali cink) |
Ugotovljena vsebnost (mg/kg popolne krmne mešanice) |
Razlog za prekoračitev največje vsebnosti (1) |
Izvedeni ukrep |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(1) Kakor je bilo ugotovljeno po preiskavi, ki jo je opravil pristojni organ.