32002R0072

Uredba Komisije (ES) št. 72/2002

z dne 16. januarja 2002

o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 530/1999 glede vrednotenja kakovosti strukturne statistike plač

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 530/1999 z dne 9. marca 1999 o strukturni statistiki plač in stroškov dela [1], zlasti člena 11 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Izvedbeni ukrepi za Uredbo (ES) št. 530/1999 so potrebni v zvezi z vsebino in merili vrednotenja poročila o kakovosti, ki se pošlje Evropski komisiji (Eurostatu) po vsakem referenčnem obdobju.

(2) Informacije v tem poročilu naj se navezujejo na spremenljivke, opredeljene v Uredbi Komisije (ES) št. 1916/2000 z dne 8. septembra 2000 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 530/1999 o strukturni statistiki plač in stroškov dela v zvezi z opredelitvijo in prenosom informacij o strukturi plač [2].

(3) Izvedljivost in pomen nekaterih poljubnih postavk, podanih za prvo poročilo o kakovosti, naj pregledajo Eurostat in nacionalni statistični uradi glede na informacije, ki jih pošljejo države članice.

(4) Ukrepi, predvideni v tej uredbi so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Vsebina in merila vrednotenja poročila o kakovosti iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 530/1999 so določena v delih A in B priloge k tej uredbi.

Navedene spremenljivke so tiste, ki so opredeljene v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1916/2000.

2. Potrebne so informacije in poljubne značilnosti ali razčlenitve, določene v prilogi, kolikor to omogočajo odstopanja v zakonodaji Skupnosti o strukturni statistiki stroškov dela in plač, anketi o delovni sili, strukturni statistiki podjetij in narodnogospodarski bilanci.

Člen 2

Prvo poročilo o kakovosti se predloži za anketo o strukturi plač za referenčno leto 2002.

Poročilo se pošlje Eurostatu skupaj s podatki najkasneje 24 mesecev po koncu referenčnega obdobja, za katerega so se podatki zbirali.

Člen 3

Izvedljivost in pomen poljubnih postavk, določenih v delu B priloge, se pregledata glede na informacije, ki jih dejansko pošljejo države članice.

Pregled opravijo Eurostat in nacionalni statistični uradi.

Člen 4

Ta Uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. januarja 2002

Za Komisijo

Pedro Solbes Mira

Član Komisije

[1] UL L 63, 12.3.1999, str. 6.

[2] UL L 229, 9.9.2000, str. 3.

--------------------------------------------------

PRILOGA

VSEBINA IN MERILA VREDNOTENJA POROČILA O KAKOVOSTI ZA STRUKTURNO STATISTIKO PLAČ

DEL A

Anketa o strukturi plač: zaokroženi rezultati: tabelarne analize

Frekvenčne porazdelitve in povezane aritmetične sredine in mediane [1] naj se zagotovijo vsaj za:

(a) število zaposlenih s polnim delovnim časom; in

(b) število zaposlenih s skrajšanim delovnim časom;

ki so razčlenjeni za vsako od naslednjih spremenljivk:

- razred bruto plače na uro in spol,

- razred mesečne bruto plače in spol,

- razred letne bruto plače in spol,

- razred letnega dopusta (< 10, 10-19, 20-24, 25-29, 30-34, ≥ 35 dni) in spol,

- razred mesečnih plačanih ali opravljenih ur (< 130, 130-139, 140-149, 150-159, 160-169, 170-179, ≥ 180 ur) in spol,

- razdelek NACE Rev.1 in NUTS raven 1,

- razdelek NACE Rev.1 in spol,

- poklic (ISCO-88 na enomestni ravni) in spol,

- izobrazba (ISCED 0 do 6) in spol,

- starostni razred (15-24, 25-54, 55-64, ≥ 65 let) in spol,

- delovna doba (< 10 let, 10-19, 20-29, 30-39, ≥ 40 let) in spol,

- velikost podjetja glede na število zaposlenih [2].

Na primer, za bruto plačo na uro in spol:

(a) število zaposlenih s polnim delovnim časom

Razred plače na uro | Moški+ženske | Samo moški | Samo ženske |

Pogostnost (%) | Pogostnost (%) | Pogostnost (%) |

Pod 5 EUR 5 do 10 EUR 10 do 15 EUR 15 do 20 EUR 20 do 30 EUR 30 do 40 EUR 40 do 50 EUR 50 in več EUR | Ti razredi urnih plač so ilustrativni. Vsaka država naj uporabi razrede, ki enakomerno porazdelijo pogostnosti glede na urne, mesečne in letne plače. Če je nujno, naj se uporabijo tudi razredi, ki niso navedeni zgoraj za letne dopuste in za mesečne plačane ali opravljene ure. |

pogostost | 100 % | 100 % | 100 % |

Skupno število zaposlenih | | | |

Aritmetična sredina (evro) | | | |

Vrednost mediane (evro) | | | |

DEL B

1. Pomen (poljubna postavka)

Povzetek z opisom uporabnikov in njihovih potreb (po glavnih skupinah uporabnikov) in ocena zadovoljitve njihovih potreb.

2. Točnost

2.1 Napake vzorčenja

2.1.1 Verjetnostno vzorčenje

2.1.1.1 Pristranskost (poljubna postavka)

Ocena morebitnih pristranskosti zaradi metode vrednotenja.

2.1.1.2 Varianca

- Koeficienti variacije [3] pri skupnih bruto plačah, z navedbo ločenih podatkov vsaj za mesečne plače (podatki za urne in letne plače so poljubni) za:

(a) zaposlene s polnim delovnim časom; in

(b) zaposlene s skrajšanim delovnim časom;

ki so razčlenjeni po:

- razdelku NACE Rev.1 in spolu,

- poklicu (ISCO-88 na enomestni ravni) in spolu,

- starostnem razredu (15-24, 25-54, 55-64, ≥ 65 let) in spolu,

- razdelku NACE Rev.1 in NUTS raven 1 (poljubna postavka),

- izobrazbi (ISCED 0 do 6) in spolu (poljubna postavka).

- Koeficienti variacije, z navedbo podatkov za mesečne ure za:

zaposlene s polnim delovnim časov, razčlenjene po:

- razdelku NACE Rev.1 in spolu,

- poklicu (ISCO-88 na enomestni ravni) in spolu,

- starostnem razredu (15-24, 25-54, 55-64, ≥ 65 let) in spolu,

- razdelku NACE Rev.1 in NUTS raven 1 (poljubna postavka),

- izobrazbi (ISCED 0 do 6) in spolu (poljubna postavka).

2.1.2 Ne-verjetnostno vzorčenje

Če se uporablja ne-verjetnostno vzorčenje, naj se zagotovi opis možnih vzrokov manjše natančnosti.

2.2 Nevzorčne napake

2.2.1 Napake zajetja

- Opis glavne napačne klasifikacije, problemov prevelikega in premajhnega zajetja "Koeficient variacije" je razmerje kvadratnega korena variance cenilke do pričakovane vrednosti. Oceni se ga z razmerjem kvadratnega korena ocene variance vzorčnih ocen do pričakovane vrednosti. Navedeta naj se tako števec kot imenovalec skupaj s končnim koeficientom variacije. Pri oceni variance vzorčnih ocen je treba upoštevati vzorčni načrt. [4], ki so se pojavili pri zbiranju podatkov.

- Opis metod za obdelavo teh napak.

- Stopnje napačne klasifikacije, premajhnega in prevelikega zajetja (poljubna postavka).

Opomba:

Kadar se uporabljajo posamezni administrativni podatki, je treba poročati o podobni analizi na podlagi administrativne referenčne datoteke.

2.2.2 Napake merjenja

- Opis metod za oceno napak merjenja "Napačna klasifikacija" se nanaša na nepravilno klasifikacijo enot, ki pripadajo ciljni populaciji. "Premajhno zajetje" se nanaša na (nove) enote, ki so nastale na novo ali so posledica razdružitve in niso vključene v okvir, in na napačno klasificirane enote. Siva ekonomija tu ni upoštevana."Preveliko zajetje" se nanaša bodisi na napačno klasificirane enote, ki ne spadajo v področje (npr. dejanska dejavnost lokalne enote ni v C-K NACE Rev.1), ali na enote, ki dejansko ne obstajajo. [5].

- Ocena pristranskosti in opis cenilk, uporabljenih za popravek pristranskosti osnovne spremenljivke, na primer mesečnih plač.

2.2.3 Napake obdelave (poljubne postavke)

Napake obdelave so napake v postopkih po zbiranju podatkov, kot so vnos podatkov, kodiranje, urejanje, uteževanje in tabeliranje.

- Stopnje napak pri vnašanju ali kodiranju za osnovne spremenljivke, npr:

- skupna bruto plača za referenčno leto,

- skupna bruto plača za reprezentativni mesec,

- število plačanih ali opravljenih ur v reprezentativnem mesecu.

- Metodološke opombe o oceni teh stopenjNapake merjenja so napake, ki se pojavijo pri zbiranju podatkov. Obstajajo številni viri napak merjenja, vključno z instrumenti ankete (obrazec ali vprašalnik), anketirancem, informacijskim sistemom, načinom zbiranja podatkov in anketarjem. [6].

- Ocena pristranskosti in varianca zaradi napak pri obdelavi.

2.2.4 Napake zaradi neodgovora

- Stopnja neodgovora enoteZa merjenje stopenj napak se lahko uporabijo standardne tehnike kontrole kakovosti, na primer preverjanje kakovosti podvzorca obdelanih vprašalnikov (da bi preverili število napak med vnosom ali med obdelavo popravkov, ki jo opravi osebje nacionalnega statističnega urada).Za merjenje stopenj napak se lahko uporabijo standardne tehnike kontrole kakovosti, na primer preverjanje kakovosti podvzorca obdelanih vprašalnikov (da bi preverili število napak med vnosom ali med obdelavo popravkov, ki jo opravi osebje nacionalnega statističnega urada). [7]

- Stopnje odgovora na vprašanje za osnovne spremenljivke (na primer, mesečna in letna plača in število opravljenih ur). Stopnja je razmerje števila odgovorov na eno vprašanje do števila zadevnih anketirancev.

- Opis metod za pripisovanje in/ali ponovno uteževanje pri neodgovoru.

Opomba:

Kadar se uporabljajo posamezni administrativni podatki, nerazpoložljivost administrativnih podatkov zamenjuje neodgovor.

- Opis razlogov za neodgovor in ocena pristranskosti zaradi neodgovora za enega od pomembnejših vprašanj v vprašalniku, na primer glede mesečnih ali letnih plač ali opravljenih ur.

2.2.5 Napake v predvidevanjih modela

PoročiloStopnja je razmerje števila zadevnih anketirancev do števila vprašalnikov, poslanih izbrani populaciji. [8] o uporabi naslednjih modelov:

- za zagotovitev izbire reprezentativnega meseca,

- za prilagoditev poslovnega ali proračunskega leta koledarskemu letu,

- za zagotovitev, da so razdelki C do K Nace Rev.1 v celoti zajeti za vsa podjetja (kot minimum, za podjetja z 10 ali več zaposlenimi),

- za kombiniranje podatkov iz administrativnih virov in anket.

Opomba:

Kadar se uporabljajo posamezni administrativni podatki, naj se podajo komentarji o ujemanju med administrativnimi koncepti in teoretičnimi statističnimi koncepti.

3. Pravočasnost in točnost

- Ključni datumi zbiranja podatkov: npr. rok za poročevalske enote v državah članicah, ko so se vprašalniki in opomini ter nadaljnji dokumenti poslali in ko se je delalo na terenu.

- Ključni datumi za fazo po zbiranju podatkov: npr. začetni in zaključni datumi za preverjanje popolnosti, kodiranja in verodostojnosti, datum kontrole kakovosti (skladnost podatkov) in ukrepov varovanja tajnosti.

- Ključni datumi objave: npr. ko so se izračunali in objavili prvi in podrobni rezultati.

Opomba:

Pravočasnost prenosa podatkov Eurostatu se bo ocenila v skladu z uredbo, ki določa periodiko in zamude pri posredovanju podatkov.

4. Dostopnost in jasnost

- Kopija publikacije ali sklic na mesto objave.

- Informacije o tem, kateri rezultati, če sploh, se pošljejo poročevalskim enotam, vključenim v vzorec.

- Informacije o sistemu objave rezultatov (npr. komu se podatki pošljejo).

- Kopija metodoloških dokumentov, ki se nanašajo na navedeno statistiko ali sklicevanje nanje.

5. Primerljivost

5.1 Teritorialna primerljivost

Poročati je treba o primerjavi med nacionalnimi in evropskimi koncepti, če obstajajo razlike, še zlasti pri opredelitvi statističnih enot, referenčne populacije, klasifikacij in opredelitvah spremenljivk v posredovanih rezultatih. Razlike je treba kvantificirati.

Opomba:

Kadar klasifikacije in enote izhajajo iz registra, naj se kakovost teh informacij določi na podlagi poročila o kakovosti tega registra.

5.2 Primerljivost skozi čas

Podrobnosti o spremembah definicij, zajetjih ali metodah v primerjavi s prejšnjo strukturo ankete o plačah in ocena posledic bistvenih sprememb.

6. Koherenca

Opomba:

Ta postavka ima dva cilja. Prvi je informirati uporabnike o konceptualnih razlikah, ki obstajajo med več viri za spremenljivke, ki so si zelo podobne in ki imajo v statističnih publikacijah navadno isto ime, in jim priskrbeti informacije o načinu prehoda z enega koncepta na drugega. Drugi cilj je preveriti, da statistika, ki je konceptualno načeloma koherentna, daje primerljive rezultate za isto leto in referenčno populacijo. S temi cilji naj se statistika strukture plač primerja z drugo statistiko, poslano Eurostatu, upoštevajoč, na primer, da anketa o strukturi plač (ASP) temelji na lokalnih enotah, ki pripadajo podjetjem z 10 ali več zaposlenimi.

6.1 Koherenca s strukturo zaposlenih v anketi o delovni sili za isto referenčno obdobje

Strukturo ankete o strukturi plač (ASP) naj se primerja s strukturo ankete o delovni sili (ADS), saj imata obe anketi več skupnih spremenljivk. Zlasti naj se navzkrižne analize porazdelitve zaposlenih v anketi o strukturi plač (ASP) in anketi o delovni sili (ADS) izrazijo v odstotkih in opravijo posebej za zaposlene s polnim delovnim časom in zaposlene s skrajšanim delovnim časom. Navzkrižne tabele naj uporabijo naslednje spremenljivke:

- spol, starost in ekonomska dejavnost (NACE Rev.1, na ravni razdelka),

- spol, starost in raven izobrazbe (ISCED 0 do 6),

- spol, starost in poklic (ISCO-88 na enomestni ravni).

Za starost je treba uporabiti naslednje razrede (15-24, 25-54, 55-64, 65 ali več let).

6.2 Koherenca z absolutnimi številkami iz ankete o delovni sili za isto referenčno obdobje (poljubna postavka za anketo o strukturi dohodkov 2002)

Naslednja tabela povzema točke, ki so skupne obema viroma.

| Anketa o strukturi plač (ASP) | Anketa o delovni sili (ADS) |

Statistična enota | | Lokalna enota | Gospodinjstvo |

Zajetje dejavnosti | | NACE Rev. 1, razdelki C-K, M-O | NACE Rev. 1, razdelki C-K, M-O |

Spremenljivke, ki jih je treba primerjati med obema viroma | | Število zaposlenih, posebej za polni in skrajšani delovni čas, in po spolu | Število zaposlenih, posebej za polni in skrajšani delovni čas, in po spolu |

| Število opravljenih ur v reprezentativnem mesecu (ali v standardnem delovnem mesecu) | Število običajno opravljenih ur na teden, pretvorjenih v ure na mesec |

Zahtevana razčlenitev po poklicu | | ISCO-88 na enomestni ravni | ISCO-88 na enomestni ravni |

Zahtevana razčlenitev po dejavnosti | | NACE Rev.1, na ravni razdelka | NACE Rev.1, na ravni razdelka |

Zahtevana teritorialna razčlenitev | | NUTS raven 1 | NUTS raven 1 |

Spremenljivki "število zaposlenih" (posebej loči med zaposlenimi s polnim delovnim časom in zaposlenimi s skrajšanim delovnim časom in po spolu) ter "število opravljenih ur" naj se razčlenita po poklicu, regiji in dejavnosti NACE (priznano je, da so NACE razdelki M-O poljubni za ASD 2002). Navzkrižne tabele med poklicem, regijo in ekonomsko dejavnostjo niso potrebne.

6.3 Koherenca s strukturno statistiko podjetij za isto leto: regionalni podatki (poljubna postavka za anketo o strukturi plač 2002)

Uredba o strukturni statistiki podjetij [9] vključuje vse tržne dejavnosti v razdelkih C do K NACE Rev. 1, razen razdelka J. Naslednja tabela povzema točke, ki so skupne obema viroma.

| Anketa o strukturi plač (ASP) | Anketa o strukturi podjetij (ASP) (letna regionalna statistika) |

Statistična enota | | Lokalna enota | Lokalna enota |

Zajetje dejavnosti | | NACE Rev. 1, razdelki C-K | NACE Rev. 1, razdelki C-K, razen J |

Spremenljivke za primerjavo med obema viroma | | Število lokalnih enot v populaciji | 11 21 0: Število lokalnih enot |

| Skupna bruto letna plača v referenčnem letu | 13 32 0: Plače |

Zahtevana razčlenitev po dejavnosti | | NACE Rev.1, na ravni razdelka | NACE Rev.1, na ravni razdelka |

Zahtevana teritorialna razčlenitev | | NUTS raven 1 | NUTS raven 1 |

Spremenljivki "število lokalnih enot" in "skupna bruto plača" naj se razčlenita po dejavnosti NACE in regiji. Pri razlagi glavnih razlik v zvezi s temi spremenljivkami naj se upoštevajo razlike v konceptih, opredelitvah, točnost in zajetjih za vsak vir. Navzkrižne tabele naj se naredijo, če je mogoče, po dejavnosti NACE in regiji.

6.4 Koherenca s strukturno statistiko podjetij za isto leto: nacionalni podatki po razredu velikosti podjetja (poljubna postavka za anketo o strukturi plač 2002)

| Anketa o strukturi plač (ASP) | Anketa o strukturi podjetij (ASP) (letna podjetniška statistika po razredu velikosti) |

Statistična enota | | Lokalna enota | Podjetje |

Zajetje dejavnosti | | NACE Rev. 1, razdelki C-K | NACE Rev. 1, razdelki C-K |

Spremenljivke za primerjavo med obema viroma | | Skupno število podjetij v populaciji | 11 11 0: Število podjetij |

| Skupno število zaposlenih v populaciji | 16 13 0: Število zaposlenih |

| Skupna bruto letna plača v referenčnem letu | 13 32 0: Plače |

Zahtevana razčlenitev po dejavnosti | | NACE Rev.1, na ravni razdelka | NACE Rev.1, na ravni razdelka |

Zahtevana razčlenitev po velikosti podjetja | | Število zaposlenih: 1-9 [10], 10-49, 50-249, 250-499, 500-999 in 1000+ | Število zaposlenih: 1-9, 10-49, 50-249, 250-499, 500-999 in 1000+ |

Spremenljivke "število podjetij", "število zaposlenih" in "skupna bruto letna plača" naj se razčlenijo po dejavnosti NACE in po velikosti podjetja. Pri razlagi glavnih razlik v zvezi s temi spremenljivkami naj se upoštevajo razlike v konceptih, definicijah, točnost in zajetjih za vsak vir. Na primer, za ASP, število podjetij (11 11 0), število zaposlenih (spremenljivka 16 13 0) in plače (spremenljivka 13 32 0) niso na voljo za vse NACE razdelke C do K.

6.5 Koherenca z narodnogospodarsko bilanco za isto leto: nacionalni podatki (poljubna postavka za anketo o strukturi plač 2002)

Naslednja tabela povzema točke, ki so skupne obema viroma.

| Anketa o strukturi plač (ASP) | Narodnogospodarska bilanca (Tabela 3: Tabele po industriji — letna dejavnost [11]) |

Zajetje dejavnosti | | NACE Rev. 1, razdelki C-K, M-O | NACE Rev. 1, razdelki C-K, M-O |

Spremenljivke za primerjavo med obema viroma | | Skupno število zaposlenih | Skupno število zaposlenih |

| Skupni bruto letni dohodek v referenčnem letu | D11 Plače |

Zahtevana razčlenitev po dejavnosti | | NACE Rev.1, na ravni razdelka | NACE Rev.1, na ravni razdelka |

Spremenljivki "število zaposlenih" in "skupna bruto letna plača" naj se vsaka razčleni po dejavnosti NACE. Pri razlagi glavnih razlik med spremenljivkami za oba vira naj se upoštevajo razlike v konceptih in zajetjih ter, če so na voljo, točnost vsake statistike. Za ASP 2002 so razdelki M do O NACE Rev. 1 poljubni.

7. Popolnost

Seznam spremenljivk in/ali razčlenitev, ki jih zahteva uredba, ki niso na voljo, in izboljšanja, predvidena za odpravo teh pomanjkljivosti.

[1] Za vsako določeno porazdelitev naj se zagotovi naslednje: skupno število zaposlenih, relativne pogostnosti (%) za vsako območje, aritmetična sredina in vrednost mediane. (Aritmetične sredine in mediane niso pomembne za spremenljivke NACE Rev.1, NUTS 1, poklic ali izobrazbo.)

[2] Šest razredov glede na skupno število zaposlenih: 1-9, 10-49, 50-249, 250-499, 500-999, 1000 in več. Prvo od teh šestih razredov je poljubno za anketo o strukturi plač 2002

[3] "Koeficient variacije" je razmerje kvadratnega korena variance cenilke do pričakovane vrednosti. Oceni se ga z razmerjem kvadratnega korena ocene variance vzorčnih ocen do pričakovane vrednosti. Navedeta naj se tako števec kot imenovalec skupaj s končnim koeficientom variacije. Pri oceni variance vzorčnih ocen je treba upoštevati vzorčni načrt.

[4] "Napačna klasifikacija" se nanaša na nepravilno klasifikacijo enot, ki pripadajo ciljni populaciji. "Premajhno zajetje" se nanaša na (nove) enote, ki so nastale na novo ali so posledica razdružitve in niso vključene v okvir, in na napačno klasificirane enote. Siva ekonomija tu ni upoštevana."Preveliko zajetje" se nanaša bodisi na napačno klasificirane enote, ki ne spadajo v področje (npr. dejanska dejavnost lokalne enote ni v C-K NACE Rev.1), ali na enote, ki dejansko ne obstajajo.

[5] Napake merjenja so napake, ki se pojavijo pri zbiranju podatkov. Obstajajo številni viri napak merjenja, vključno z instrumenti ankete (obrazec ali vprašalnik), anketirancem, informacijskim sistemom, načinom zbiranja podatkov in anketarjem.

[6] Za merjenje stopenj napak se lahko uporabijo standardne tehnike kontrole kakovosti, na primer preverjanje kakovosti podvzorca obdelanih vprašalnikov (da bi preverili število napak med vnosom ali med obdelavo popravkov, ki jo opravi osebje nacionalnega statističnega urada).

[7] Stopnja je razmerje števila zadevnih anketirancev do števila vprašalnikov, poslanih izbrani populaciji.

[8] Komentarji naj na primer zajemajo: postopek izbire teh modelov (zakaj je imel določen model prednost pred drugimi); če je potrebno, napaka ocene zadevnih ocen; preverjanje predvidevanj, na katerih temelji model; preizkus napovedovalne moči modela na podlagi historičnih podatkov; primerjava rezultatov modela z drugimi povezanimi viri podatkov; uporaba screeninga in navzkrižnih študij, preizkusi občutljivosti modela na oceno parametrov; in validacija vnosa podatkov v model.

[9] UL L 14, 17.1.1997, str. 1.

[10] Poljubno za anketo o strukturi plač (ASP) 2002.

[11] Evropski sistem računov ESA 95, program prenosa podatkov, Evropske skupnosti 1997 (glej tudi vprašalnik ESA 95).

--------------------------------------------------