32002D0990

Odločba Komisije

z dne 17. decembra 2002

o nadaljnjem pojasnilu Priloge A k Uredbi Sveta (ES) št. 2223/96 glede načel za spremljanje cen in količin v nacionalnih računih

(notificirana pod dokumentarno številko K(2002) 5054)

(Besedilo velja za EGP)

(2002/990/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računih v Skupnosti [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 359/2002 Evropskega parlamenta in Sveta [2], in zlasti člena 2(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba (ES) št. 2223/96 vsebuje referenčne okvire skupnih standardov, opredelitev, klasifikacij in računovodskih pravil pri sestavljanju računov držav članic za statistične potrebe Evropske skupnosti, da bi pridobili primerljive rezultate med državami članicami.

(2) Med državami članicami je nujno treba izboljšati primerljivost podatkov pri spremembah realnega bruto domačega proizvoda (BDP), tako zaradi uporabe člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7 julija 1997 o pospešitvi in pojasnitvi izvedbe postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem [3] in Resolucije Evropskega sveta o paktu za stabilnost in rast z dne 16. junija 1997 [4] kot tudi zaradi večstranskega splošnejšega nadzora.

(3) Uresničevanje in nadzor ekonomske in monetarne unije zahteva primerljive, najnovejše in zanesljive informacije o strukturi in spremembah gospodarskih razmer v vsaki državi članici.

(4) Realni gospodarski računi, ki so prilagojeni spremembam cen, so temeljno sredstvo za analizo gospodarskih in proračunskih razmer pod pogojem, da so sestavljeni na podlagi enotnih načel, ki niso izpostavljena različnim interpretacijam. V ta namen je treba priporočila za izračun podatkov pri stalnih cenah v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 2223/96 poglobiti in okrepiti.

(5) Odločba Komisija 98/715/ES z dne 30. novembra 1998 [5] pojasnjuje Prilogo A k Uredbi (ES) št. 2223/96 glede načel merjenja cen in količin. Slednja opredeljuje klasifikacijo najprimernejših metod za nekatere vrste proizvodov, druge možnosti, ki se lahko uporabijo, če primernih metod ni mogoče uporabiti, ter metode, ki se ne uporabljajo.

(6) Odločba Komisije 98/715/ES uvaja raziskovalni program za tiste proizvode, za katere ta klasifikacija ni potrjena. Rezultati raziskovalnega programa, ki je uresničen skupaj z državami članicami, so sedaj dosegljivi. Ta odločba opredeljuje zadevno klasifikacijo ob upoštevanju rezultatov raziskovalnega programa.

(7) Ta odločba bi morala uskladiti ukrepe v zvezi s cenami in količinami v nacionalnih računih brez poseganja v obstoječi pravni okvir za usklajene indekse porabniških cen, ki je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 2494/95 [6], ter njegove nadaljnje ali prihodnje spremembe.

(8) Ukrepi, predvideni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program in Odbora za monetarno, finančno in bilančno statistiko -

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Cilj

Namen te odločbe je nadalje pojasniti načela merjenja cen in količin iz poglavja 10 Priloge A k Uredbi (ES) št. 2223/96, zaradi potrebe po nadaljnji uskladitvi meril za cene in količino v skladu z rezultati raziskovalnega programa, predvidenega v členu 4 Odločbe 98/715/ES.

Člen 2

Klasifikacija metod

Klasifikacija metod za najprimernejše metode, druge možnosti, ki jih je mogoče rabiti, če najprimernejših metod ni možno uporabiti, in metode, ki se ne rabijo, so določene v Prilogi I k tej odločbi za proizvode ter kategorije transakcij, za katere ta klasifikacija še ni opredeljena z Odločbo 98/715/ES.

Člen 3

Časovni okvir izvedbe klasifikacij

Priloga II določa časovni okvir izvedbe klasifikacij iz člena 2.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 17. decembra 2002

Za Komisijo

Pedro Solbes Mira

Član Komisije

[1] UL L 310, 30.11.1996, str. 1.

[2] UL L 58, 28.2.2002, str. 1.

[3] UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

[4] UL C 236, 2.8.1997, str. 1.

[5] UL L 340, 16.12.1998, str. 33.

[6] UL L 257, 27.10.1995, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

1. KLASIFIKACIJA METOD

V nadaljevanju te priloge se uporablja naslednja klasifikacija:

Metode A: najprimernejše metode;

Metode B: tiste metode, ki se lahko uporabijo, če ene izmed metod A ni možno uporabiti;

Metode C: tiste metode, ki se ne uporabljajo.

2. NEKAJ OPREDELITEV METOD

Vzorčno oblikovanje cen. Kadar je vzorčni proizvod določen v nekaterih podrobnostih (običajno na podlagi dejanskih preteklih proizvodov), potem se cena za soudeležene elemente na novo oblikuje v zaporednih časovnih obdobjih. Primer za slednje je, kadar je recimo možno določiti tipično družinsko hišo, potem ponovno oblikovati cene vseh sestavnih elementov (na primer strehe, temeljev, kuhinje) te hiše v zaporednih obdobjih. Možno je, da za poslovne storitve obstaja standardna (ali splošna) pogodba, ki se lahko uporabi. Ključna merila za uporabo vzorčnega oblikovanja cen so:

- redno posodabljanje uporabljenih vzorcev,

- reprezentativnost vzorcev,

- uporaba dejansko zaračunanih cen ob upoštevanju stopnje dobička proizvajalcev in kakršen koli popust, ki je ponujen strankam,

- oblikovanje vzorca na podlagi rezultatov in ne vložkov.

Specifikacijsko oblikovanje cen. Kadar je dejanski proizvod razčlenjen na število ključnih elementov ali sestavin, za katere je cena oblikovana, potem se v zaporednih obdobjih posamezni projekti preverjajo in ključni elementi primerjajo. Odločilno je, da so elementi posamično razpoznavni, njihova kakovost in vpliv na končno uporabnost proizvoda merljivi, ter da so podatki o cenah na voljo za različna obdobja. Ta metoda se razlikuje od pristopa "vzorčnega oblikovanja cen", ker niso določeni nikakršni idealni modeli.

Zaračunana cena delovne ure in urna postavka. V nekaterih primerih se plačilo lahko nanaša na število delovnih ur (na primer pri odvetniku) namesto na ustvarjeni rezultat. V takem primeru se lahko uporabi zaračunana cena delovne ure (cena, ki je zaračunana za delovno uro) kot kazalec cene. Na podoben način se lahko urna postavka izračuna z deljenjem celotne realizacije s številom delovnih ur.

Metodi urne postavke in zaračunane cene delovne ure se razlikujeta od metode vložka, ki uporablja indekse plačne tarife, v tem, da so obratovalni presežki in drugi vložki, vključno z nadomestili za zaposlene, všteti v realizacijo. Vendar se bodo pri obeh metodah spremembe količine opravljenega dela na uro prej odražale kot spremembe cen, kot spremembe produktivnosti.

Metoda urne postavke se najuspešneje uporablja s čim natančnejšo opredelitvijo proizvodov in z ločevanjem med različnimi vrstami dela.

Reprezentativno oblikovanje cen. Ta izraz se uporablja za metode - zlasti za poslovne storitve - kadar se od proizvodnega podjetja zahteva, da izbere nekaj svojih proizvodov, ki so reprezentativni za njihovo celotno proizvodnjo. Cene, določene za take proizvode, kakor tudi značilnosti proizvodov, se stalno spremljajo, da bi nadzirali kakovost sprememb.

3. METODE A, B IN C ZA REZULTAT PO PROIZVODIH

3.1 CPA - sektor D - velika oprema

Najpomembnejše tukaj obravnavane proizvodne enote so ladje, letala, vlaki, naftne ploščadi in stroji za specializirane gospodarske panoge. Metode, ki se v celoti zanašajo na meritve vložkov ob uporabi neusklajenih količinskih kazalcev ali so utemeljene v merilih vrednosti elementov, se obravnavajo kot metode C.

Metode, ki so utemeljene v vzorčnem oblikovanju cen ali v specifikacijskem oblikovanju cen, se obravnavajo kot metode A, če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 2 te priloge.

Dve drugi možni metodi, ki se lahko uporabita:

- uporaba mednarodnih cen je lahko metoda B, če je cene moč obravnavati kot reprezentativne v zvezi z domačo proizvodnjo države članice (na najbolj podrobni proizvodni ravni) in čezmejnimi trgovinskimi tokovi: trgi morajo biti konkurenčni, podatki ustrezno stratificirani in ponderirani, ustrezna metoda uporabljena pri uskladitvi gibanj menjalnih tečajev ter naj bi zunanjetrgovinski podatki vključevali rabljeno opremo,

- uporaba posebnih in robustnih metod prilagoditve kakovosti so lahko metode A ali B glede na primernost gospodarske panoge, čeprav bi jih bilo idealno uporabiti v zvezi z razčlembo najpomembnejšega premoženja na njegove sestavne elemente.

Za ladje bi metoda A bila vzorčno oblikovanje cen, če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 2 te priloge.

Za naftne ploščadi je metoda A pristop specifikacijskega oblikovanja cen za identifikacijo modularnih elementov ploščadi, če je za elemente uporabljena kakovostna prilagoditev. Oblikovanje cen za sestavine s prilagoditvijo stopenj dobička podjetij in produktivnosti dela bi veljalo kot metoda B, kakor tudi raba mednarodnega indeksa za nekatere vrste ladij - velike ladje z modularno zgradbo - ki imajo značilnosti naftnih ploščadi.

Za letala mora biti vsaka uporabljena metoda A utemeljena v natančni stratifikaciji gospodarske panoge, mora upoštevati zahtevne pretoke, povezane s projekti sodelovanja, in se mora prilagoditi menjalnim tečajem za menjave, kadar so cene navedene v ameriških dolarjih. Metode A so tukaj pristopi vzorčnega oblikovanja cen in specifikacijskega oblikovanja cen ter bi morale izkoristiti prevlado komercialnih strank na letalskem trgu.

Metodi vzorčnega oblikovanja cen in prilagoditve kakovosti, utemeljeni v opcijskih cenah (t.j. oceni mejnih cen na podlagi dodatnih elementov), sta metodi A za vlake pod pogojem, da se stratifikacija razširi na tovorne vagone/potniške vagone/lokomotive ter na različne oblike pogonske tehnologije.

Metode A za stroje za posebne namene so pristopi vzorčnega ter specifikacijskega oblikovanja cen, vendar ko stroji niso primerni za metodo razčlembe, se metode ustrezne prilagoditve kakovosti lahko uporabljajo neposredno.

3.2 CPA 30.02 - Računalniki in druga oprema za obdelavo informacij

Metoda A je deflacija z indeksom cen industrijskih proizvajalcev (ICIP), ki uporablja postopek ustrezne prilagoditve kakovosti.

Metode B so manj ustrezni ICIP-ji, npr. z manj ustreznim postopkom prilagoditve kakovosti

Druga možna metoda B je uporaba informacij iz hedoničnega indeksa cen ZDA (indeksa hitro spreminjajočih se cen) za računalnike pod pogojem, da se lahko dokaže, da so dovolj reprezentativne za domače cene. Najustreznejša izbira v tem primeru je uporaba cen računalnikov v ZDA pri oblikovanju določenih kakovostnih prilagoditev podatkov o domačih cenah.. Uporabljen naj bi bil ustrezni mehanizem za upoštevanje različnih sprememb splošne ravni cen ali sprememb menjalnega tečaja.

Metode nadomestitve, kot so uporaba indeksov cen drugih elektronskih izdelkov, je treba klasificirati kot metode C. Ravno tako so metode, utemeljene v vrednosti enot, metode C. Uporaba indeksa cen, ki ne upošteva spremembe kakovosti, je tudi metoda C.

3.3 CPA 45 - Gradbena dela

Uporaba indeksov vložka za deflacijo rezultata se razume kot metoda C. Metode količine (kot je merjenje kubičnih metrov objekta ali števila izdanih gradbenih dovoljenj) je tudi treba obravnavati kot metode C.

Obstaja več možnih metod za oceno indeksov izhodnih cen, ki vodijo do metod A in B:

Za necivilno gradnjo:

- metoda "dejanskih cen" jemlje podatke iz resničnih projektov, začetih v določenem obdobju, ali prilagaja indekse ponudbenih cen zaradi uskladitve z zadevnim časovnim obdobjem in se lahko obravnava kot metoda A pod pogojem, da so zgradbe, za katere je oblikovana cena v različnih obdobjih, neposredno primerljive, ali če so cene primerno prilagojene kakovosti, kadar obstajajo spremembe na zgradbah, ki se primerjajo. Ta metoda A ni primerna, če so projekti resnično edinstveni,

- metoda "vzorčnega oblikovanja cen", če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 2 te priloge,

- "hedonična" metoda, ki poskuša opredeliti kakovost strukture z njenimi značilnostmi in jim z obratnim postopkom določiti ceno, se lahko obravnava kot metoda B.

Za nizko gradnjo:

Ti projekti so običajno veliki in edinstveni. Načela, določena v oddelku 3.1 te priloge glede oblikovanja cen edinstvenih proizvodov, veljajo tudi tukaj, zlasti razčlenitev projekta na nekaj merljivih komponent. Zbiranje podrobnih informacij o cenah v zvezi z upravnim nadzorom javnih gradbenih naročil se lahko obravnava kot metoda B, če so podatki reprezentativni.

Za popravila in vzdrževanje:

Metoda B je zbiranje podatkov o ceni delovne ure ali ponudbah izvajalcev za "vzorčna" dela in uporaba le-teh kot kazalcev cene.

3.4 CPA 64 - Poštne in telekomunikacijske storitve

3.4.1 Poštne in kurirske storitve

Uporaba ustreznih in reprezentativnih ICIP-jev, ki upoštevajo kakovostne spremembe, bi bila metoda A. Da bi veljali kot ustrezni in reprezentativni, bi ICIP-ji morali vsebovati celoten obseg opravljenih storitev ter upoštevati kakršne koli popuste.

ICIP-ji, ki ne vsebujejo celotnega obsega storitev ali ne upoštevajo kakovostnih sprememb, bi bili metoda B. Indeksi vrednosti enot (IVE) za resnično homogene proizvode bi tudi bili metoda B. Metode kazalcev količin, utemeljene v podrobnih kazalcih več vrst opravljenih storitev, na primer števila pisem/paketov, razčlenjenih po višini poštnine, so metode B.

Uporaba natančnih indeksov porabniških cen (IPC) za deflacijo rezultata, razen tistega, porabljenega v gospodinjstvih, je lahko metoda B, če se lahko dokaže, da je nastajanje cene podobno za gospodinjstva in podjetja. Uporaba IPC za poslovne nakupe, kadar je znano, da podjetja dobivajo popuste ali nakupujejo različne vrste proizvodov kot gospodinjstva, bi bila metoda C.

3.4.2 Telekomunikacijske storitve

Deflacija rezultata s kakovostno prilagoditvijo ICIP-ja bi bila metoda A. Uporaba ICIP-jev, kadar njihov obseg ni natančno usklajen s proizvodi, ali kadar ni nobene prilagoditve za kakovost, sodi v metodo B. IVE-ji za proizvode, ki so v celoti homogeni, bi tudi bili metoda B. Uporaba kazalcev količine, ki odražajo celotni obseg rezultatov, je metoda B.

Uporaba podrobnih IPC-jev za deflacijo rezultata, razen tistega, porabljenega v gospodinjstvih, je lahko metoda B, če se lahko dokaže, da je nastajanje cene podobno za gospodinjstva in podjetja. Uporaba IPC-jev za poslovne nakupe, kadar je znano, da podjetja dobivajo popuste ali nakupujejo različne vrste proizvodov kot gospodinjstva, bi bila metoda C.

3.5 CPA 65 - Storitve finančnega posredništva, razen storitev zavarovanja in pokojninskih skladov

3.5.1 Posredno merjene storitve finančnega posredništva (FISIM)

Ker za rezultate FISIM-a ni resnično reprezentativnih cen ali količin, se teoretično zdi, da primerne metode A za FISIM v sedanjosti ni mogoče identificirati. Zaradi tega morajo biti metode za merjenje FISIM-a pri stalnih cenah utemeljene v konvencijah, prav tako kot metode za merjenje FISIM-a v tekočih cenah. Doslej obstajata dva pristopa (poleg metod vložka) za deflacijo FISIM-a, ki ju je treba obravnavati kot B metodi.

Najprej bi lahko ustvarili metodo natančnih kazalcev rezultata. Kazalci rezultata morajo obsegati dejavnosti, ki generirajo FISIM. Primeri možnih kazalcev so številke bančnih računov, številke in vrednosti posojil in depozitov, številk obdelanih čekov itd. Vendar obstajajo pomembne razlike med poslovnim ter porabniškim trgom in se morajo odražati v različnih kazalcih rezultata za oba trga. Vrednost FISIM-a mora biti razčlenjena na različne dejavnosti, da bi se določil pomen združenih kazalcev rezultata.

Druga metoda A je uporaba obrestnih marž izhodiščnega obdobja za posojila in depozite za zaloge prevrednotenih posojil in depozitov (ob uporabi splošnega indeksa cen, kot je implicitni deflator cen za končno domače povpraševanje), da bi utemeljili cene obdobij, kakor je opisano v Uredbi Sveta (ES) št. 448/98 [1]. Ta metoda A ne upošteva kakovostnih sprememb dejansko opravljenih storitev. Nujno je opraviti deflacijo zalog posojil in depozitov s splošnim indeksom cen, da bi preprečili vpliv spremenjenih cen na zalogo. Indeksi cen, ki lahko veljajo za sprejemljive v ta namen, razvrščeni po primernosti so: deflator BDP-ja, deflator domačega končnega povpraševanja in celotni IPC.

3.5.2 Finančno posredništvo izven FISIM-a

Kadar obstajajo različne cene za katere koli storitve, ki kot deflator uporabljajo kakovostno prilagojeni indeks izhodnih cen nekaj teh reprezentativnih storitev, je to metoda A. Indeksi cen morajo vsebovati večji del celotnega obsega plačljivih storitev, da bi bili obravnavani kot reprezentativni. Kadar so dejavnosti zelo različne (npr. banke za poslovanje z občani, komercialne banke in hranilnice poslujejo na različen način), je nujno izbrati nekaj storitev za vsak del trga, da bi bile obravnavane kot reprezentativne. Neupoštevanje navedenih razlik je metoda B. Cena zavitkov proizvodov se lahko vključi, če vsebuje podobne storitve na celotnem trgu. V drugih primerih sta primerna hedonična metoda ali pristop vzorčne cene za primerjavo cen navedenih zavitkov. Uporaba natančnih kazalcev količine, ki primerno odražajo rezultat, bi bila metoda B.

Za zaračunavanje na osnovi vrednosti (ad valorem) je možno oblikovati indekse cen, ki odražajo tako spremembe zaračunanih odstotkov kot tudi spremembe vrednosti osnovnega premoženja (nepremičnega ali premičnega), za katerega se ti odstotki uporabljajo. To je metoda A. Uporaba kazalcev količine, ki primerno odražajo rezultat, bi bila metoda B. Primeri primernih kazalcev količine za različne proizvode so:

- za prenos denarnih sredstev (plačila itd.) je bodisi število prenosov ali kazalec količine, utemeljen v prenesenih zneskih, metoda B,

- za denarne sklade je uporaba zneskov, s katerimi upravljajo, deflacioniranih s splošnim indeksom cen (kakor je opisano v oddelku 3.5.1), primerni kazalec količine.

Za finančni lizing lahko cena lizinga združuje ceno storitve in FISIM-a. Kadar je možno ločiti ceno storitve od FISIM-a, potem se lahko uporabijo primerni indeksi cen za deflacijo elementa cene storitve, da bi to bila metoda A. Vendar je treba uporabo indeksov izhodne cene za deflacijo celotnega rezultata lizinga obravnavati kot metodo C, ker ne meri primerno rezultata FISIM-a. Vrednost neporavnanih kreditov, deflacioniranih s splošnim indeksom cen (kakor je opisano v oddelku 3.5.1), bi bila primeren kazalec količine za metodo B. Sprememba kakovosti se tukaj nanaša na kakovost storitve finančnega lizinga in ne na kakršno koli izboljšavo kakovosti osnovnega premoženja.

Izhodne cene ali kazalci količine, ki odražajo manjši, omejen obseg finančnih proizvodov ali storitev, metode vložkov ali uporaba splošnih indeksov cen so metode C.

3.6 CPA 66 - Storitve zavarovanja in pokojninskih skladov, razen storitev obveznega socialnega zavarovanja

Videti je, da ni možno uresničiti zamisli o deflacioniranju rezultata zavarovalne storitve na osnovi statistike izhodnih cen. Glavni razlog je, da za rezultat ni resnično reprezentativnih cen ali kakovosti.. Zato velja, da metoda A ni možna.

Metoda kazalcev količine, ki uporablja natančne kazalce, kot so pridobitev in upravljanje polic ter upravljanje s terjatvami, je metoda B. Za tako metodo (včasih imenovana kot metoda A neposrednih storitev) so potrebni zelo natančni kazalci, ki upoštevajo spremembe večjega števila različnih proizvodov.

Uporaba zalog, ki so prilagojene terjatvam, deflacioniranih s splošnim indeksom cen (kakor je opisano v oddelku 3.5.2), je tudi metoda B.

Za druga zavarovanja, razen življenjskega, število polic po proizvodih (gospodinjstvih, motornih vozilih, odgovornosti tretjih oseb itd.) in vrsti kupca tudi predstavljajo primerne kazalce količine in sodijo v metodo B. Za življenjsko zavarovanje in pokojninske sklade so to metode C.

3.7 CPA 67 - Pomožne storitve finančnega posredništva

V primeru fiksnih pristojbin, kadar obstajajo različne cene za plačljivo storitev, so tekoče izhodne cene, deflacionirane z ICIP-jem, metoda A, če se spremembe kakovosti odražajo, ali metoda B, če se spremembe kakovosti ne odražajo.

Za storitve, plačane po vrednosti (ad valorem), je uporaba kazalcev količine metoda B. Ti kazalci količine lahko vključujejo število transakcij, razčlenjenih po vrstah glede na višino vrednosti, ali zneske deflacioniranih transakcij. Za pomožne dejavnosti zavarovanja sodijo kazalci količine, utemeljeni v številu zavarovalnih polic po vrsti, ali bruto premijah, deflacioniranih s pomočjo indeksa cen za bruto premije, v metodo B.

3.8 CPA 70 - Nepremičninske storitve

Za storitve na podlagi provizij, kadar je provizija odstotek cene premoženja, bi primerni indeks cen združil spremembo provizije in spremembo cen hiš. To bi bila metoda A. Namesto merjenja dejanskih cen bi se od posrednikov nepremičnin lahko zahtevalo, da ponudijo prodajno ceno, npr. standardnega stanovanja. Ta pristop vzorčne cene bi lahko bila metoda A, če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 2 te priloge.

Metode nadomestitve (metode B) bi lahko bile uporaba indeksa cen naložb v nova stanovanja ali indeksa, utemeljenega v vrednosti premoženja (cenah hiš).

Slabša, vendar še vedno metoda B, je uporaba števila prodanih hiš ali števila notarskih transakcij, če so razčlenjene po vrstah hiš (npr. po velikosti).

Glede dela, ki se nanaša na oddajanje stanovanjskih objektov, so informacije o IPC-ju običajno dosegljive; to je metoda A. Za oddajanje nestanovanjskih objektov je uporaba IPC, na osnovi npr. najemnine za kvadratni meter pisarniškega prostora, metoda A pod pogojem, da je dosegljivih dovolj podrobnosti o različnih vrstah objektov in njihovi kakovosti.

Druga možnost je uporaba kazalcev količine v zvezi z razpoložljivim stanovanjskim ali nestanovanjskim premoženjem, ki bi lahko bila metoda B. V tem primeru bi lahko bilo nujno opraviti prilagoditve spremembam razmerja med najetimi stanovanji/stanovanji, v katerih živijo lastniki.

Nadomestitev sprememb cen nestanovanjskih objektov z IPC-jem za stanovanjske objekte je metoda C, če ni mogoče dokazati, da je osnovna predpostavka realistična.

3.9 CPA 71 - Storitve najemanja strojev in opreme brez delavcev ter blaga za osebno in gospodinjsko rabo

Metoda A za te storitve bi bilo zbiranje podatkov o dejanskih najemninah. Za storitve, zagotovljene v skladu s pogodbo, je treba sčasoma nadzorovati spremembe kakovosti. Omeniti velja, da naj bi tudi spremembe kakovosti najetih enot (ne le storitev najemanja), bile odražene v količini storitev najemanja. Za edinstvene storitve bi tudi uporaba vzorčnih cen, ki izpolnjujejo pogoje iz oddelka 2 te priloge, bila metoda A.

Glede storitev, ki se zagotavljajo le gospodinjstvom, so pogosto na voljo informacije o IPC-ju, in v tem primeru je uporaba IPC-ja, prilagojenega osnovnim cenam, metoda A za deflacioniranje rezultata. V primerih, ko se storitve zagotavljajo tako podjetjem kot zasebnim gospodinjstvom, je uporaba IPC-ja za deflacioniranje rezultata metoda B.

Če ni nobenih cen storitev pri najemanju, ki se lahko spremljajo, se indeks cen dejanskega proizvoda lahko obravnava kot metoda B.

3.10 CPA 72 - Računalniške in z njim povezane storitve

Za programske pakete je metoda A deflacioniranje s primernim ICIP-jem. Ustrezni postopek prilagoditve kakovosti (npr. utemeljen v hedoniki) je nujen.

Manj ustrezni ICIP-ji bodo metode B. Tudi uporaba indeksov ZDA, prilagojenih menjalnim tečajem ali različnim spremembam splošnih cen, je za programske pakete metoda B. Vendar je treba poskrbeti za odražanje različnih časovnih razporeditev objavljanja nove programske opreme v ZDA in Evropi.

Uporaba IPC-ja za programske pakete je metoda C za deflacioniranje rezultata.

Za storitve, prilagojene strankam (svetovanje za tako strojno kot tudi programsko opremo), bi se lahko preučil pristop, utemeljen v reprezentativnem oblikovanju cen (glej oddelek 2), in imel možnost biti metoda A. Druga metoda A bi lahko bil pristop, ki je utemeljen v vzorčnem oblikovanju cen, če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 2. Rezultat pristopa vzorčnega oblikovanja cen bi tudi lahko bil uporabljen kot nadomestitev za ceno programske opreme, izdelane za lastno rabo (metoda B), če se lahko pokaže, da bi za lastno rabo proizvedeno programsko opremo lahko bilo izdelalo tudi zunanje podjetje.

Za storitve pri dnevnem najemanju programerjev bi se kot metoda B lahko uporabljala metoda A zaračunane delovne ure.

Zaradi razlik v hitrosti sprememb kakovosti je uporaba indeksa za strojno opremo pri deflacioniranju programske opreme metoda C.

3.11 CPA 73 - Raziskovalne in razvojne storitve

Metoda A za raziskovalne in razvojne storitve (R in R) ne obstaja. Niti zbiranje dejanskih izhodnih cen, npr. v raziskovalnih inštitutih, niti "vzorčne cene" nimajo uporabne vrednosti, ker v dveh zaporednih obdobjih ni možno smiselno oblikovati cen za isti R in R rezultat.

Za tržni rezultat so zaračunane cene delovnih ur ali urnih postavk (glej oddelek 2) metode B.

Netržni del R in R je opravljanje kolektivnih storitev (glej ESR95, točka 3.85). Glede opredelitev metod A, B in C za skupne storitve glej oddelek 3.13.

3.12 CPA 74 - Druge poslovne storitve

3.12.1 CPA 74.11 - Pravne storitve

Za standardno vrsto storitev, ki se večinoma opravljajo za gospodinjstva, kot npr. sestavljanje pogodb za nakup hiš, oporok, ženitnih pogodb itd. ("notarske" storitve), pogosto obstajajo stalne tarife, ki so pogosto vsebovane v IPC-ju. Indeks, ki sledi tem tarifam, se lahko šteje kot metoda A. Poleg tega je za te standardne storitve zbiranje kazalcev količine (število sestavljenih pogodb itd.) metoda B, če ni na voljo metode za prilagoditev teh kazalcev spremembam kakovosti.

Del rezultata pravnih storitev se nanaša na stroške za objekte, ker so del stroškov prenosa pri nakupu premoženja. To pomeni, da je indeks cene ali količine, ki se nanaša na te objekte, lahko nadomestitev za ceno ali količino pravnih storitev. Kadar je zaračunano fiksno plačilo, zadostuje trajno spremljanje sprememb le-tega. Kadar je plačilo odstotek cene objekta, indeks cene bi moral združiti spremembe v odstotku plačila in cene objektov. Ker je spremembe kakovosti težko zajeti, bi v obeh primerih šlo za metodo B.

V zvezi s storitvami za podjetja obstajata dva osnovna cenovna mehanizma na tem trgu: pravniki se lahko najamejo proti plačilu na uro ali določenemu znesku na podlagi pogodbe. V prvem primeru se lahko pristopa zaračunane delovne ure ali urne postavke uporabita kot metoda B. V drugem primeru (storitve proti določenemu plačilu po pogodbi) bi metoda A bila natančno upoštevanje cen iz pogodbe, npr. upoštevanje pristopa reprezentativnega oblikovanja cen (glej oddelek 2 te pogodbe), če bi šlo za vsebinsko podobne pogodbe.. Pristop vzorčnega oblikovanja cen bi prav tako lahko bil uporaben in bi predstavljal metodo A, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz oddelka 2 te priloge.

3.12.2 CPA 74.12 - Storitve računovodstva, knjigovodstva in revizije; davčne svetovalne storitve

Za računovodske storitve bi metoda A bila oblikovanje deflatorjev na osnovi pogodbenih cen za obseg najpomembnejših storitev, ki jih je opravil računovodja po pogodbi, npr. ob uporabi pristopa reprezentativnega oblikovanja cen (glej oddelek 2 te priloge). Storitve, ki imajo oblikovano ceno, bi bilo treba redno spremljati, da bi zagotovili, da iz zunanjih vplivov kot so spremembe računovodskih standardov ali zakonske spremembe vodenja računovodstva (npr. za dohodnino), ne bi izhajale pomembnejše spremembe v rezultatih, ki se merijo, ali v spremembah kakovosti rezultata. Metoda A se lahko ravno tako dobi s pristopom vzorčnega oblikovanja cen.

Uporaba kazalcev količine, kot je število napovedi za dohodnino (razvrščenih v številne kategorije), bi za en del gospodarske panoge bila metoda B. Pri uporabi zaračunane delovne ure ali urne postavke bi šlo za metodo B, ker ne bi bile vštete nekatere spremembe produktivnosti.

3.12.3 CPA 74.14 - Storitve poslovnega in managerskega svetovanja

Metoda A za te storitve bi bilo zbiranje podatkov o dejanskih pogodbenih cenah. Nujno je trajno nadziranje sprememb kakovosti pogodb.

Zbiranje podatkov o vzorčnih cenah bi bila druga možnost za zbiranje podatkov o dejanskih cenah in bi to tudi bila metoda A, če izpolnjuje pogoje iz oddelka 2 te priloge.

Za storitve, opravljene na osnovi plačila na uro, bi se lahko zaračunane delovne ure ali urne postavke uporabljale za oblikovanje metode B.

Uporaba dejanskega indeksa izhodne cene kot nadomestila za bodisi pravne storitve ali dejavnosti računovodstva, knjigovodstva, revizije in davčnega svetovanja bi - zaradi determinant skupnih stroškov za te različne storitve - bila metoda B.

3.12.4 CPA 74.15 - Svetovanje na področju upravljanja družb

Metode A ne obstajajo za to kategorijo storitev zaradi njihove posebnosti. Kot izjema od splošnega pravila je metoda B, katero tvori uporaba metod natančnih vložkov na enak način kot je opisan za skupne storitve v oddelku 3.13 te priloge.

3.12.5 CPA 74.2 - Arhitekturno, inženirsko in zadevno tehnično svetovanje

Vzorčne cene dajo metodo A, če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 2 te priloge.

Uporaba zaračunane delovne ure ali urne postavke se lahko obravnava kot metoda B. Za raziskovanje mineralov je možno uporabiti merilo količine, na primer števila narejenih testnih vrtin ali pregledane površine, čeprav je potrebna razdelitev po vrsti minerala in metodi raziskovanja, da bi šlo za metodo B.

3.12.6 CPA 74 - Oglaševalske storitve

Oglaševalske storitve tvorijo dve različni in značilni storitvi. Na splošno so to "postavitev" - prodaja oglaševalskega prostora v katerem koli mediju in "ustvarjanje" - brez pripadajočih stroškov kot so filmska proizvodnja ali fotografske storitve.

Metoda A za "postavitev" je zbiranje podatkov o dejanskih pogodbenih cenah ob uporabi podatkov o ponudbah kot so cena za sekundo oglaševanja na TV, cena pol strani dolgega časopisnega oglasa, cena kvadratnega metra površine oglaševalskega panoja ali "gumba" ("button") na spletni strani. Pomembno je, da se število gledalcev oglasa upošteva kot vidik kakovosti. Vsaj nekaj napora je treba vložiti za prilagoditev razlik v zvezi s "časom največje gledanosti". Vzorčne cene bi tudi bile metoda A, če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 2. Količinska merila bi tudi lahko uporabili, vendar bi jih morali zbrati na zelo natančni in reprezentativni ravni z upoštevanimi spremembami količine, da bi bila metoda A.

Za "ustvarjanje" bi pogodbene cene tvorile metodo A, vendar bi morali biti pazljivi pri tolmačenju zbranih podatkov o cenah, da bi zagotovili, da ne vključujejo proizvodnih stroškov. Pristop vzorčnih cen bi tudi lahko bil veljaven kot metoda A, če izpolnjuje pogoje iz oddelka 2 te priloge. Zaračunana delovna ura ali urna postavka sta metodi B.

3.12.7 CPA 74.5 - Zaposlovanje delovne sile in kadrovske storitve

Kadar delojemalca plačuje agencija za zaposlovanje, so metode, ki so utemeljene v indeksih plačne tarife, ki se nanašajo na najeto osebje, metode B. Metoda A bi vključevala prilagoditve produktivnosti in kakovosti ter bi tudi odražala upravne stroške, ki jih zahteva zaposlovalna agencija. Če so kvalitativne spremembe ustrezno upoštevane, bi pogodbene cene, ki vštevajo ponudbe za posebne vrste delavcev, sodile v metode A. Vzorčne cene bi lahko bile metoda A, če so izpolnjeni pogoji iz oddelka 2 te priloge.

Kadar se odstotek plače zadrži, se uporabijo zgornje metode in klasifikacije, vendar bi se v tem primeru morale združevati z informacijo o odstotku plačila. Če informacija, ki se nanaša na odstotek ni dosegljiva, potem bi se lahko indeksi plačnih tarif obravnavali kot metoda B.

3.12.8 CPA 74.6 - Preiskovalne in varnostne storitve

Metoda A bi bilo zbiranje podatkov o pogodbenih cenah. Storitve, opravljene po teh pogodbah, se morajo natančno spremljati, da bi nadzirali spremembe kakovosti, če je to potrebno. Uporaba vzorčnih cen bi tudi bila metoda A ob pogojih iz oddelka 2 te priloge.

Za storitve, opravljene na osnovi plačila na uro, bi se lahko zaračunane delovne ure ali urne postavke uporabljale za oblikovanje metode B.

Uporabni kazalci količine varnostnih storitev bi lahko bile ure živega dela pri opazovanju ali varovanju in število primerov ali strank, za katere so delali zasebni preiskovalci. Če so dovolj primerni, so ti kazalci količine lahko metode B.

3.12.9 CPA 74.7 - Storitve čiščenja objektov in opreme

Za gospodinjske storitve kot so čiščenje oken in dimnikov bi se lahko uporabila informacija o porabniški ceni kot metoda A za gospodinjstva in kot metoda B za vmesno potrošnjo.

Za čistilne storitve bi se lahko uporabili kazalci očiščene pisarniške površine (v kvadratnih metrih) ali podobni kazalci. Če niso na voljo, se lahko predpostavi, da je količina čiščenja, ki jo je treba opraviti, sorazmerna s celotno površino pisarne, ali podobno.

3.12.10 Druge storitve iz CPA 74

Za tiste storitve iz CPA 74, ki niso izrecno naštete v oddelkih 3.12.1 do 3.12.9, se lahko razvrstitev v metode A, B ali C izpelje iz splošnih meril za primernost metod, kakor je določeno v Odločbi 98/715/ES. Na splošno so metode, ki so utemeljene v dejanskih (pogodbenih) cenah ali vzorčnih cenah (ob pogojih iz oddelka 2 te priloge), metode A. Če se za storitve plačuje na osnovi plačila na uro, sta zaračunana delovna ura ali urna postavka lahko metodi B. Kazalci količine, ki so reprezentativni za rezultat storitev, so tudi lahko metode B. Metode vložka so metode C.

3.13 CPA 75 - Storitve javne uprave in obrambne storitve, obvezne storitve socialnega varstva

Individualne storitve

Edine metode za individualne storitve, ki lahko izpolnijo pogoje za metode A ali B, so metode, ki merijo rezultat. Metode vložka so metode C.

Metoda kazalcev rezultata je metoda A, če kazalci izpolnjujejo naslednje pogoje:

- morali bi vsebovati vse storitve, ki jih opravijo ponudniki za zunanje uporabnike in samo le-te; dejavnosti, ki so pravzaprav pomožne glavnemu rezultatu, se ne bi smele vštevati,

- morali bi biti ponderirani s stroški vsake vrste rezultata v referenčnem letu,

- morali bi biti čim bolj opredeljeni,

- morali bi biti kakovostno prilagojeni.

Če pogojem ni v celoti zadoščeno, na primer, če bi stopnjo natančnosti lahko izboljšali, ali pri neupoštevanju sprememb kakovosti, metoda postane metoda B. Če metoda kazalcev količine ne meri proizvodnje, temveč vložke, dejavnosti ali rezultate (razen kadar se rezultat lahko tolmači kot kakovostno prilagojena proizvodnja) in/ali, če obseg proizvodnje ni reprezentativen, gre za metodo C.

Skupne storitve

Večina storitev znotraj CPA 75 so skupne storitve. Klasifikacija metod za skupne storitve je popolnoma enaka kot za individualne z dvema pomembnima izjemama, ki izhajata iz težav pri opredelitvi rezultata skupnih storitev:

- metode vložka za skupne storitve sodijo v metode B,

- uporaba kazalcev količine dejavnosti je metoda B.

Uporaba samo enega kazalca vložka količine ni metoda B: ko so uporabljene metode vložka, bi le-te morale ločeno ocenjevati količino vsakega vložka, upoštevajoč kvalitativne spremembe vložkov, zlasti sredstev za zaposlene.

Dodatne prilagoditve produktivnosti ali kakovosti vsote kakovostno prilagojenih vložkov naj ne bi bile izvedene.

3.14 CPA 80 - Izobraževalne storitve

Katera koli metoda A ali B bi morala izpolnjevati naslednje splošne pogoje:

- celotni ali skoraj celotni obseg,

- stratifikacijo vsaj naslednjih kategorij - predšolsko, osnovno, nižje srednje, višje srednje (splošno/poklicno), visokošolsko (univerza/drugo) in drugo izobraževanje. V primeru visokošolskih izobraževalnih tečajev je potrebna stratifikacija po predmetih (na primer razlikovanje med znanstvenimi in medicinskimi tečaji ter umetnostnimi tečaji).

Tržne storitve - Metoda A je deflacioniranje rezultata vseh vrst izobraževalnih storitev z ustreznim ICIP-jem. Indeksi cen bi morali upoštevati kakovost opravljenih storitev in kontrolo, da bi se prepričali, da so uporabljene osnovne cene (vključujoč morebitne subvencije za proizvode).

Metoda B naj bi uporabila ustrezne IPC-je, popravljene glede na vrednotenje osnovnih cen, ki naj bi odražale le kakovost zagotovljenih storitev.

Če te metode niso uporabne za tržne storitve, so sprejemljive tudi metode kazalcev rezultata A in B, opisane spodaj za netržne storitve. Katera koli metoda, utemeljena v vložkih, bo obravnavana kot metoda C.

Netržne storitve - Ker cene niso na voljo, je edina metoda A za netržni rezultat uporaba "učne ure", po potrebi kakovostno prilagojene s stratifikacijsko razčlenitvijo kot zgoraj. Metoda B natančno uporablja učne ure, brez kakovostne prilagoditve.

Za te metode je sprejemljiva uporaba števila učencev namesto učnih ur, če se lahko dokaže, da je število ur, med katerimi so učenci poučevani, zadosti enakomerno. To se priporoča za terciarno izobraževanje in učenje na daljavo.

Katera koli metoda, utemeljena v vložkih, je metoda C, kot tudi katera koli metoda, ki ne uporablja minimalne stratifikacijske razčlenitve ali ne obsega celotnega sektorja. Uporaba števila učiteljevih ur bi tudi bila metoda C.

3.15 CPA 85 - Zdravstvene in socialne storitve

3.15.1 CPA 85 - Bolnišnične storitve

Tržni rezultat

Deflacija tržnega rezultata bolnišnic z ustreznim ICIP-jem je metoda A. Uporaba IPC-ja je tudi metoda A, če so evidentirane bruto cene (brez zneskov za povračila), in je indeks prilagojen osnovnim cenam (v primeru subvencij za proizvode). Če so cene evidentirane v neto znesku, je uporaba IPC-ja metoda C. Uporaba manj primernih ICIP-jev velja za metodo B.

Metode kazalcev rezultatov, ki so spodaj klasificirane kot A ali B, so tudi pomembne za tržni rezultat.

Netržni rezultat

Razlikovati je treba med različnimi vrstami bolnišničnih storitev znotraj CPA 85.11, da bi upoštevali spremenljivo kompleksnost različnih vrst storitev. V vseh primerih so metode vložkov metode C.

(a) Storitve splošnih bolnišnic in klinik za hospitalizirane paciente

Uporaba v celoti kakovostno prilagojenih kazalcev količine, utemeljenih v klasifikaciji skupin po diagnozi (SPD), je metoda A.

Če so upoštevane le spremembe v kombinaciji zdravljenj glede na SPD, so izpolnjene zahteve za metodo B.

Metode, ki uporabljajo Mednarodno klasifikacijo bolezni (ICD)- zakaj angl. kratica? za razvrstitev odpustnic, so tudi lahko metoda B, pod pogojem, da so diagnoze natančno evidentirane in uporabljeni ustrezni stroškovni dejavniki.

Uporaba približnih kazalcev rezultata kot je število odpustnic, se klasificira kot metoda C.

(b) Storitve psihiatričnih klinik

Natančni kazalci, utemeljeni v SPD s popolno kakovostno prilagoditvijo in ustreznimi stroškovnimi dejavniki, sodijo v metodo A.

V SPD utemeljeni kazalci z le delno kakovostno prilagoditvijo so metode B. Nekoliko slabša metoda, vendar še vedno obravnavana kot B je število dni zasedenosti (dni hospitalizacije) po ravni oskrbe, ponderirano z zadevnimi stroški.

Metode rezultata, ki sploh ne razlikujejo ravni oskrbe, se klasificira kot metode C.

(c) Rehabilitacijske storitve v rehabilitacijskih centrih/bolnišnicah

SPD, ki v celoti upoštevajo kakovostne spremembe, so metoda A.

Če so kakovostne spremembe zajete le deloma, se v SPD utemeljene metode kazalcev rezultata klasificirajo kot metode B. Enako velja, če je uporabljeno število zasedenosti po ravni oskrbe. Če se lahko nazorno pokaže, da so različne rehabilitacijske storitve relativno homogene, potem bi lahko bilo število dni zasedenosti sprejeto kot metoda B.

(d) Negovalne storitve (pod zdravniškim nadzorom)

Dnevi zasedenosti, kvalitativno prilagojeni z ravnijo oskrbe, so priporočena metoda A. Različne ravni oskrbe so lahko zajete neposredno s sistematično uporabo klasifikacij ali posredno z razvrščanjem ustanov, ki zagotavljajo enako raven oskrbe.

Dnevi zasedenosti, neprilagojeni z ravnijo oskrbe, izpolnjujejo pogoje za metodo B. V razmerah, kadar obstaja relativna homogenost storitev, število dni zasedenosti se lahko sprejme kot metoda B.

3.15.2 CPA 85.12 - Medicinske storitve

Tržni rezultat

Uporaba ICIP-ja je metoda A. Uporaba IPC-ja je tudi metoda A, če so cene evidentirane v bruto znesku, brez kakršnih koli povračil ali nadomestil. IPC-ji, ki evidentirajo cene v neto znesku, po nakazanih povračilih, so metoda C. Primerne so tudi vse metode netržnega rezultata, ki so spodaj klasificirane kot A ali B.

Netržni rezultat

Najbolj pomembna je razlika med storitvami splošnih zdravnikov na eni strani in storitvami specialistov na drugi.

(a) Storitve splošnih zdravnikov

Metoda A je število posvetovanj po vrsti zdravljenja, prilagojenih kakovostnim spremembam. V primeru nadomestitve dejavnikov ali le delne kakovostne prilagoditve, je število posvetovanj med zdravljenjem metoda B. Število posvetovanj se tudi lahko sprejme kot metoda B, če so različne vrste zdravljenj dovolj homogene glede na potrebna sredstva (podobne stroškovne dejavnike).

(b) Storitve medicinskih specialistov

Število prvih obiskov, razčlenjenih po vrsti specialista in vrsti zdravljenja, kakovostno prilagojeni ter ponderirani z ustreznimi stroškovnimi dejavniki, je metoda A. Isti kazalec brez kakovostne prilagoditve bi bila metoda B. Če razlike po vrsti zdravljenja ni mogoče ugotoviti, število prvih obiskov ni primeren kazalec. Ob teh pogojih se skupno število obiskov šteje za metodo B. Razlikovanje med specialisti je nujno potrebno za metodo B.

3.15.3 CPA 85.13 - Zobozdravniške storitve

Večina zobozdravniških storitev so tržne storitve. Metoda A je uporaba IPC-ja, prilagojenega osnovnim cenam in kakovostnim spremembam. Evidentirane morajo biti bruto cene (brez zneskov za povračila), in IPC mora biti natančno izračunan.. Če so cene evidentirane v neto znesku, po nakazanih povračilih, je uporaba IPC-ja metoda C. Metoda kazalcev rezultata, ki izpolnjuje pogoje za metodo A, je kakovostno prilagojeno število zdravljenj glede na vrsto zdravljenja. Kakor v primeru medicinskih specialistov se za število prvih obiskov lahko predpostavlja, da kaže število zdravljenj v celoti.

Število prvih obiskov glede na vrsto zdravljenja (neprilagojenih kakovostnim spremembam) je metoda B. Če ni mogoče ugotoviti razlike po vrsti zdravljenja, ni smiselno šteti le prvih obiskov. Ob teh pogojih se celotno število posvetovanj (obiskov) šteje za metodo B.

3.15.4 CPA 85.14 - Druge zdravstvene storitve in CPA 85.15 - veterina

Skoraj vse te storitve se opravljajo kot tržne storitve, tako da je uporaba ustreznih elementov IPC-ja priporočeni pristop. Če je opravljena prilagoditev cen, je to metoda A, če ne, je metoda B.

3.15.5 CPA 85.31 - Socialne storitve z nastanitvijo

Za tržni rezultat je deflacija z ustreznim elementom IPC-ja (ki je prilagojen osnovnim cenam) metoda A. Dnevi zasedenosti po vrsti ustanove in popolna prilagojenost kakovostnim spremembam ravno tako izpolnjujeta pogoje za metodo A.

Če ni opravljena kakovostna prilagoditev, je to metoda B. Tudi skupno število dni zasedenosti lahko klasificiramo kot B metodo.

3.15.6 CPA 85.32 - Socialne storitve brez nastanitve

Če so te storitve tržne, je uporaba zadevnega elementa IPC-ja, prilagojenega osnovnim cenam, metoda A. Brez te vrednostne prilagoditve IPC-ja, dobimo metodo B.

Število oskrbovanih oseb po ravni oskrbe je metoda A za netržni rezultat. Uporaba skupnega števila oskrbovanih oseb se obravnava kot metoda B.

3.16 CPA 90 - Komunalne, sanitarne in podobne storitve

Metode A vključujejo uporabo primernih ICIP-jev, kadar so na voljo, ter kazalce količine rezultata (na primer tone zbranih odpadkov), prilagojenih kakovostnim spremembam nekaterih elementov storitve, kot sta rednost zbiranja in ravnanje s posebnimi odpadki (npr. strupenim odpadom).

Metode B vključujejo uporabo podrobnih IPC-jev za gospodinjstva in gospodarsko porabo (kadar se pokaže, da je evolucija cen za storitve v gospodarstvu podobna tisti za storitve v gospodinjstvih). Za netržne storitve bi uporaba kazalcev količine rezultata veljala kot metoda B, če navedeni kazalci zagotavljajo zadosten obseg in so dovolj natančni.

3.17 CPA 91 - Storitve organizacij s članstvom (razen socialnih, kulturnih in športnih)

Tukaj je metoda A pridobivanje podrobnih informacij o zagotavljanju storitev, dejansko opravljenih za člane, zelo natančno razčlenjenih in ponderiranih s stroški izvedbe. Na primer, ko strokovna organizacija, ki opravlja pravne, konferenčne, izpitne in zastopniške storitve za svoje člane, zagotavlja podatke za vsako od teh dejavnosti ali ko verska organizacija zagotovi podatke o prisotnosti na obredih ali številu opravljenih obredov.

Metodo B dobimo, ko uporabimo število članov kot nadomestilo za rezultat, vendar je treba vključiti različne vrste članstva, če ustvarjajo bistveno različno upravičenost do koriščenja storitev, in mora biti razvidno, da se povprečno koriščenje storitev s strani članov bistveno ne spreminja iz leta v leto.

3.18 CPA 92 - Rekreativne, kulturne in športne storitve

Storitve, namenjene občinstvu

Metoda A za storitve, ki so namenjene le gospodinjstvom, uporabi podrobne CPI-je, prilagojene osnovnim cenam, ki služijo kot deflatorji vrednosti prodanih vstopnic. Metoda bi morala upoštevati znižane cene vstopnic in vse druge elemente, ki imajo pomemben vpliv na kakovost (na primer brezplačne programe ali rezervacije po telefonu).

Metode B uporabljajo IPC za storitve, namenjene gospodarstvu (pod pogojem, da je moč dokazati, da gre za upravičeno predpostavko), ali število prodanih vstopnic, razčlenjenih po vrsti sedežev in prireditev, kot merila za količino. Če so podatki o vstopnicah nedosegljivi, bi kot metodo B lahko uporabili število prireditev.

Knjižnice

Metoda A za knjižnice je združevanje podatkov o posojanju (razčlenjenih po najpomembnejših vrstah enot) s podatki o obisku, prilagojenih kakovostnim dejavnikom, kot je na primer obseg dosegljivega zadevnega materiala. To združevanje je najlažje doseči z uporabo pristopa ponderiranih stroškov. Katera koli opravljena tržna storitev bi morala biti izmerjena z vrednostjo prodaje, deflacionirana z ustreznim cenovnim indeksom.

Metoda B za knjižnice je uporaba podatkov o posojanju (razčlenjenih po najpomembnejših vrstah enot) kot kazalca celotnega rezultata knjižnic.

Storitve iger na srečo in stav

Metoda A za storitve na področju iger na srečo in stav je neposredna deflacija podatkov o zaračunanih storitvah s cenovnim indeksom teh storitev s prilagoditvijo za kakovostne spremembe, če je to potrebno.

Metoda B za stavne dejavnosti je uporaba števila sklenjenih stav kot kazalca količine. Razlikovati je treba vsako vrsto stavnega mesta (telefon, internet, trgovine), kot tudi (zaželeno) različne vrste iger s ponderiranjem, ki se zagotovi s sorazmerjem celotnega zneska stav v referenčnem obdobju. Metoda B za igralnice je uporaba podatkov o številu obiskovalcev.

Storitve proizvodnje in obdelave filmov, radijske in TV storitve

Metode B za proizvodnjo filmov in TV/radio programa so zbiranje podatkov o cenah za nekatere vzorčne proizvode (npr. pol ure domače TV komedije, ura radijskega programa) ali uporaba podatkov o kakovosti programa, razčlenjenih po najpomembnejših kategorijah programa in ocenjenih glede na delež v vrednosti celotnega programa.

Poročevalske agencije

Metoda A je uporaba metode vzorčnega oblikovanja cen, utemeljene v številu naročnin poročevalske agencije. Metoda vzorčnega oblikovanja cen bi morala biti usklajena s splošnimi načeli, določenimi v oddelku 2 te priloge.

Metoda B za poročevalske agencije je uporaba količinskih in kakovostnih kazalcev, ki jih uporabljajo tudi podjetja za merjenje rezultata, če se lahko upravičeno primerjajo v celotnem gospodarstvu.

Športni objekti

Metoda A tukaj je uporaba natančnih podatkov iz IPC-ja, prilagojenih osnovnim cenam, ali uporaba števila prodanih vstopnic, razčlenjenih po vrsti vstopnic in, če je možno, izvedenih dejavnostih. Nekaj prilagoditev je treba opraviti v zvezi s kakovostjo objektov, in šteti gledalce, ki so plačali vstopnice, ločeno od igralcev..

Metoda B je uporaba števila prodanih vstopnic, ki niso zadosti razčlenjene, da bi odražale različne vrste storitev, ali ki uporabljajo natančne podatke IPC-ja, nereprezentativne za dejavnosti.

3.19 CPA 93 - Druge storitve

Ta skupina proizvodov vsebuje široko paleto storitev; o najpomembnejših storitvah, vključenih v ta oddelek, se govori spodaj.

Storitve pranja in kemičnega čiščenja

Za gospodinjstva bi IPC v zvezi s temi storitvami lahko bil na voljo (stroški za uporabo pralnega avtomata in za kemično čiščenje standardnih kosov). Za poslovne storitve pogosto obstaja pogodbeni odnos in sta ustrezna kazalca količine lahko število kilogramov opranega materiala ali število standardnih "polnitev". Tako uporaba IPC-ja kot tudi podatki o količini veljata kot metoda B.

Friziranje

Friziranje se skoraj v celoti opravlja za gospodinjstva in je zajeto v IPC-ju. Najboljša metoda je uporaba "vzorčne cene", kadar je vzorec standardni reprezentativni proizvod, kot sta šampon in striženje. Uporaba podatkov iz IPC-ja predstavlja metodo A, če je opravljena prilagoditev osnovnim cenam.

Pogrebi

Pogrebi se v celoti opravljajo za gospodinjstva in so zajeti v IPC-ju. Obstajajo standardni proizvodi, na voljo v industriji, tako da je oblikovanje cen enostavno in uporaba podatkov iz IPC-ja predstavlja metodo A, če so prilagojeni osnovnim cenam.

Druge storitve

Te zajemajo različne storitve, ki se večinoma ponudijo kot standardni proizvodi (npr. kozmetična nega, agencije za organiziranje zmenkov, astrologi, prostitutke), za katere se lahko oblikujejo cene v različnih časovnih obdobjih ter sestavi indeks cen. Uporaba teh standardnih proizvodov bi bila metoda A, če bi bili upoštevani vsi učinki na kakovost, sicer pa metoda B.

4. A, B IN C METODE ZA NEKATERE KATEGORIJE TRANSAKCIJ

4.1 Vmesna potrošnja

Metoda A za deflacioniranje vmesne potrošnje izpolnjuje naslednje pogoje:

- deflacija se izvaja proizvod za proizvodom,

- domači proizvodi in uvoženi proizvodi se deflacionirajo ločeno,

- uporabijo se bodisi pravi podatki o cenah vmesne potrošnje,ali za doma proizvedene proizvode metode A, opredeljene za vsak proizvod (ob upoštevanju različnih osnov vrednotenja), ter za uvožene proizvode metode A, opisane v naslednjem oddelku.

Lahko da metode B ne ločijo domačih od uvoženih proizvodov ali uporabljajo metode, razvrščene kot metode B za zadevne proizvode.

Če je vmesna potrošnja deflacionirana na ravni celotne vsote brez natančnih podatkov o proizvodih, je to metoda C. Če so uporabljene deflatorne metode, klasificirane kot metode C za te proizvode, so to ravno tako metode C za vmesno potrošnjo.

4.2 Izvoz in uvoz blaga

Metode A bi morale biti utemeljene v uporabi kakovostno prilagojenih indeksov cen za ves izvoz in uvoz. Indeksi cen bi morali biti skladni s klasifikacijo proizvodov, ki se uporabljajo pri deflacioniranju podatkov o vrednosti. Njihovo vrednotenje bi moralo ustrezati vrednotenju, ki se uporablja za podatke o tekočih cenah, tj. fob za izvoz in bodisi fob ali cif za uvoz.

Deflacija z indeksi cen, ki ustrezno ne odražajo sprememb kakovosti, bi se morale obravnavati kot metode B.

Za skupine proizvodov, ki so dolgoročno zadosti homogeni, se tudi IVE-ji lahko obravnavajo kot metode B. Pri določanju primernosti IVE-ov se ne bi smeli zanašati samo na razumevanje vsebine kakšne posebne trgovske skupine, temveč preverjati spremenljivost IVE-jev.

Primernost ICIP-jev je treba oceniti od primera do primera, preden se lahko obravnavajo kot primerni. Predvsem bi moral biti ustrezen obseg uporabljenih indeksov. Kadar so cene na domačem in uvoznem trgu podobne zaradi konkurence, potem je neposredna uporaba ICIP-ja lahko obravnavana kot primerna, ker bo razlika v ceni zelo majhna. Kadar so tržne razmere take, da domače cene ustrezno ne odražajo cen uvoženega ali izvoženega blaga, potem je ICIP-je treba prilagoditi tako, da odražajo te razlike, preden se lahko obravnavajo kot primerne metode B. Če so nihanja menjalnega tečaja edini dejavnik, ki vpliva na uvozne ali izvozne cene, potem bi ICIP moral biti za to prilagojen, da bi ga obravnavali kot metodo B. Kadar drugi dejavniki vplivajo na cene, so nujne zahtevnejše prilagoditve ICIP-ja, preden se ga lahko obravnava kot primernega.

Uporaba izvoznih cen tuje države za deflacijo uvoza je metoda B, ko je obseg proizvoda natančen ter so po potrebi že narejene prilagoditve za nihanje menjalnega tečaja in različne spremembe vseh cen med dvema državama.

Metode C bi vključevale uporabo IVE-jev za nezadostno homogene skupine proizvodov.

4.3 Izvoz in uvoz storitev

Ustrezne metode za ocenjevanje cen in količin za izvoz in uvoz storitev bi morale odražati metode, ki so opredeljene za rezultat vsake od teh storitev. Vendar, kadar indeksi cen niso priporočeni, bi ti morali odražati dejansko plačane izvozne ali uvozne cene, če te niso uporabljene za deflacijo izvoza ali uvoza storitev.

Poraba nerezidentov (bodisi posameznikov ali vlad) na domačem ozemlju bi morala biti deflacionirana ob uporabi IPC-ja v skladu z obsegom proizvodov, ki jih kupijo nerezidenti, da bi to bila metoda A. Če so uporabljeni IPC-ji, ki imajo ožji ali širši obseg proizvodov kot tisti, ki so jih kupili nerezidenti, bi to bila metoda B.

Za porabo domačih rezidentov v tujini (posameznikov ali vlade) bi uporaba podrobnega in ustreznega IPC-ja za obiskano državo, prilagojenega menjalnim tečajem, bila metoda A. Uporaba IPC-ja tuje države, ki imajo širši ali ožji obseg, bi bila metoda B.

Za trgovino so primerne metode trgovinskih marž za prodajo na debelo in drobno.

4.4 Prevzem manjših prodaj dragocenosti

Metoda A, ki se lahko uporablja za proizvodnjo dragocenosti, je, če obstaja, primerni ICIP za gospodarsko panogo proizvodnje dragocenosti, prilagojen kakovostnim spremembam (na primer možno za gospodarsko panogo nakita). Za nekatere vrste dragocenosti bi lahko pristop vzorčnega ali specifikacijskega oblikovanja cen bila metoda A, če izpolnjuje pogoje iz oddelka 2 te priloge.

Za storitve na osnovi provizije, kadar je provizija odstotek vrednosti obravnavanega artikla, bi primerni indeks cen združeval spremembo odstotka provizije in spremembe vrednosti (te posebne podskupine) dragocenosti. To bi predstavljalo A metodo.

Metode B za proizvodnjo dragocenosti so primerjave z zelo sorodnimi proizvodi (bodisi doma ali mednarodno) kot so slike istega slikarja ter razstavljanje na sestavne elemente (bolj primerno za nakit in kompleksne proizvode).

Metode B za provizije in trgovinske marže so uporaba indeksa, utemeljenega v vrednosti dragocenosti. Ker so posredniške provizije za dragocenosti pogosto odstotki vrednosti dragocenosti, je upravičeno domnevati, da sta dovolj soodnosna, da utemeljujeta metodo B. Potemtakem je samoumevno, da je odstotek provizije stalen.

Slabša, vendar še vedno metoda B je uporaba števila enot dragocenosti, s katerimi se trguje, razčlenjenih po vrsti. To je bolj primerno za homogene proizvode.

Uporaba indeksa splošnih cen je metoda C.

[1] UL L 58, 27.2.1998, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

ČASOVNI OKVIR IZVEDBE KLASIFIKACIJ

Datum izvedbe npr. 2004 za določeni proizvod pomeni, da bi podatki o letni stalni ceni, predloženi Eurostatu v skladu z Uredbo Sveta 2223/96 leta 2004 in pozneje, morali biti usklajeni s klasifikacijo A/B/C, opredeljeno za ta proizvod. Konkretno to pomeni, da od tega datuma metode C niso več dovoljene za ta proizvod.

Skupine proizvodov | Datum izvedbe |

Velika oprema | 2006 |

CPA 30.02: Računalniki in druga oprema za obdelavo informacij | 2004 |

CPA 45: Gradbena dela | - |

CPA 64: Poštne in telekomunikacijske storitve | 2005 |

CPA 65: Storitve finančnega posredništva, razen storitev zavarovanja in pokojninskih skladov | 2005 |

CPA 66: Storitve zavarovanja in pokojninskih skladov, razen storitev obveznega socialnega varstva | 2005 |

CPA 67: Pomožne storitve finančnega posredništva | 2005 |

CPA 70: Nepremičninske storitve | 2004 |

CPA 71: Storitve najemanja strojev in opreme brez delavcev in osebja ter blaga za gospodinjstva | 2004 |

CPA 72: Računalniške in z njim povezane storitve | 2005 |

CPA 73: Raziskovalne in razvojne storitve - tržni del | 2006 |

CPA 73: Raziskovalne in razvojne storitve - netržni del | 2004 |

CPA 74: Druge poslovne storitve | 2006 |

CPA 75: Storitve javne uprave in obrambne storitve, obvezne storitve socialnega varstva - če zadevajo skupne storitve | 2004 |

CPA 75: Storitve javne uprave in obrambne storitve, obvezne storitve socialnega varstva - če zadevajo individualne storitve | 2006 |

CPA 80: Izobraževalne storitve | 2006 |

CPA 85: Zdravstvene in socialne storitve | 2006 |

CPA 90-93: Druge družbene, socialne in osebne storitve | 2006 |

Vrsta transakcije | Datum izvedbe |

Vmesna potrošnja | 2006 |

Izvoz in uvoz blaga - razen velike opreme | 2004 |

Izvoz in uvoz velike opreme | 2006 |

Izvoz in uvoz storitev | 2006 |

Prevzem manjših prodaj dragocenosti | 2006 |

Odobrene izjeme:

Avstrija

CPA 70 in 72: 2006

Danska

CPA 75 (individualne), 80 in 85: 2012

Nemčija

Vse kategorije proizvodov in transakcij (če se metode C še uporabljajo): 2005, razen CPA 72: 2006

Grčija

CPA 30.02, 73 (netržne), 75 (skupne) ter izvoz in uvoz blaga, razen velike opreme: 2005, ostalo 2006

Španija

CPA 70: 2005, CPA 30.02, 65, 66, 67, 72, 73 (netržne) in 75 (skupne): 2006

Irska

CPA 30.02: 2005, CPA 64, 65, 66, 67, 70 in 72 ter izvoz in uvoz blaga, razen velike opreme: 2006

Luksemburg

Vse kategorije proizvodov in transakcij, razen CPA 71: 2006

Portugalska

CPA 30.02, 64, 65, 66, 67, 70 in 72: 2006

Združeno kraljestvo

CPA 65: 2006

--------------------------------------------------