32002D0682

Sklep Sveta

z dne 22. julija 2002

o sprejetju poslovnika Sveta

(2002/682/ES, Euratom)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 207(3) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 121(3) Pogodbe,

ker se poslovnik Sveta v skladu s členoma 28(1) in 41(1) Pogodbe o Evropski uniji za Svet uporablja na področjih iz naslovov V in VI Pogodbe,

SKLENIL:

Edini člen

Poslovnik Sveta z dne 5. junija 2000 (2000/396/ES, ESPJ, Euratom) [1] se nadomesti z naslednjimi določbami, ki začnejo veljati 23. julija 2002:"

Poslovnik sveta

Člen 1

Sklic in kraj sej

1. Svet se sestane, ko ga skliče predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo enega od njegovih članov ali Komisije [2] Ta odstavek ustreza členu 204 Pogodbe ES..

2. Sedem mesecev pred začetkom svojega mandata, po posvetovanju s predsedstvom pred oziroma po svojem mandatu, kadar je to potrebno, predsedstvo objavi datume, ki jih predvideva za seje, na katerih se bo Svet sestal, da bi opravil svoje zakonodajno delo ali sprejel operativne odločitve.

3. Svet ima sedež v Bruslju. V mesecu aprilu, juniju in oktobru se Svet sestaja v Luxembourgu [2].

V izjemnih okoliščinah in iz ustrezno utemeljenih razlogov lahko Svet ali Odbor stalnih predstavnikov (Coreper) soglasno sklene, da bo seja Sveta potekala drugje.

Člen 2

Sestave Sveta, vloga Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose ter planiranje dela

1. Svet se glede na obravnavano vsebino lahko sestaja v različnih sestavah. Svet v sestavi za splošne zadeve in zunanje odnose (v nadaljevanju: Svet za splošne zadeve in zunanje odnose), sklican skladno z odstavkom (2)(a), določi seznam teh sestav, ki je opredeljen v Prilogi I.

2. Svet za splošne zadeve in zunanje odnose je pristojen za naslednji dve glavni področji delovanja, za kateri se sestaja ločeno, z ločenimi dnevnimi redi in po možnosti na različne datume, pri čemer obravnava:

(a) priprave za zasedanja Evropskega sveta in nadaljnje ukrepanje, vključno s potrebno koordinacijo vsega pripravljalnega dela, splošno koordinacijo politik, institucionalnih in administrativnih vprašanj, gradiv, ki zadevajo več politik Unije, ter vseh drugih gradiv, za katere ga zadolži Evropski svet, ob upoštevanju operativnih pravil ekonomske in monetarne unije;

(b) vse zunanje politične ukrepe Unije, in sicer skupno zunanjo in varnostno politiko, Evropsko varnostno in obrambno politiko, zunanjo trgovino, razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč.

3. Za pripravo zasedanj Evropskega sveta Svet za splošne zadeve in zunanje odnose, sklican skladno z odstavkom (2)(a), stori naslednje:

(a) najmanj štiri tedne pred zasedanjem Evropskega sveta na predlog predsedstva pripravi obrazložen osnutek dnevnega reda;

(b) dan pred zasedanjem Evropskega sveta se sestane na končni pripravljalni seji in potrdi dnevni red.

Prispevki drugih sestav Sveta k zasedanjem Evropskega sveta se pošljejo Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose, sklicanemu skladno z odstavkom (2)(a), najmanj dva tedna pred zasedanjem Evropskega sveta.

Razen zaradi nujnih in nepredvidljivih razlogov, povezanih na primer s trenutnim mednarodnim dogajanjem, se med končno pripravljalno sejo iz pododstavka (b) in zasedanjem Evropskega sveta ne sme sestati niti Svet v kaki drugi sestavi niti pripravljalni odbor Sveta.

4. Na podlagi skupnega predloga, ki ga v dogovoru s Komisijo pripravijo zadevna predsedstva, Svet za splošne zadeve in zunanje odnose, sklican skladno z odstavkom (2)(a), priporoči Evropskemu svetu v sprejem večletni strateški program za naslednja tri leta.

5. Na podlagi tega večletnega programa in po ustreznih posvetovanjih predsedstvi, ki bosta imeli mandat v prihodnjem letu, skupaj predložita osnutek letnega operativnega programa, ki vsebuje dejavnosti Sveta za omenjeno leto. Ta osnutek programa se vsako leto decembra predloži Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose. V tem osnutku so med drugim upoštevani tudi zadevni izidi dialoga o političnih prednostnih nalogah za to leto, ki se odvija na pobudo Komisije. Na podlagi razprave Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose, sklicanega skladno s členom (2)(a), obe zadevni predsedstvi dokončno določita program.

6. Novo predsedstvo izdela okvirne začasne dnevne rede za seje Sveta, predvidene v prihodnjem obdobju šestih mesecev, skupaj z navedbo načrtovanega zakonodajnega dela in operativnih odločitev. Predsedstvo izdela te začasne dnevne rede najpozneje en teden pred začetkom mandata na podlagi letnega operativnega programa in po posvetovanju s Komisijo. Po potrebi je možno poleg predhodno načrtovanih sej Sveta predvideti tudi dodatne seje.

Podobne okvirne začasne dnevne rede za seje Sveta, predvidene v obdobju šestih mesecev, ki sledi tistemu iz prvega pododstavka, zadevno predsedstvo po posvetovanju s Komisijo in z naslednjim predsedstvom izdela najpozneje en teden pred začetkom mandata.

Če se v obdobju šestih mesecev katera od sej, predvidenih za ta čas, izkaže za neutemeljeno, je predsedstvo ne skliče.

[3]

Dnevni red

1. Na podlagi letnega programa Sveta predsednik določi začasni dnevni red za vsako sejo. Dnevni red se pošlje drugim članom Sveta in Komisiji najmanj 14 dni pred začetkom seje.

2. Začasni dnevni red vsebuje točke, v zvezi s katerimi je generalni sekretariat od člana Sveta ali od Komisije najmanj 16 dni pred začetkom omenjene seje prejel prošnjo za uvrstitev na dnevni red skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo. V začasnem dnevnem redu morajo biti z zvezdico označene tudi točke, glede katerih lahko predsedstvo, član Sveta ali Komisija zahteva glasovanje. Takšna oznaka se napravi, potem ko so bile upoštevane vse postopkovne zahteve, določene v pogodbah.

3. Točke, ki se nanašajo na sprejetje akta ali skupnega stališča glede zakonodajnega predloga ali predloga ukrepa, ki ga je treba sprejeti na podlagi naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, se na začasni dnevni red za odločanje uvrstijo šele po poteku roka šestih tednov, predvidenega v točki 3 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji.

Svet lahko soglasno odstopa od obdobja šestih tednov, če je uvrstitev točke izjemni primer zaradi nujnih razlogov v smislu točke 3 omenjenega protokola.

4. Na omenjeni dnevni red se lahko uvrstijo le točke, v zvezi s katerimi je bila dokumentacija poslana članom Sveta in Komisiji najpozneje do dneva, ko se pošlje začasni dnevni red.

5. Generalni sekretariat obvesti člane Sveta in Komisijo o prošnjah za uvrstitev točke na dnevni red in zadevni dokumentaciji, glede katerih zgornji roki niso bili upoštevani.

Če Coreper do konca tedna pred tednom, ki teče pred sejo Sveta, ne zaključi obravnave zakonodajnih točk v smislu člena 7, predsedstvo umakne točke z začasnega dnevnega reda, razen če zaradi nujnosti ni potrebno ravnati drugače in ne glede na odstavek 2.

6. Začasni dnevni red se deli na del A in del B. Točke, glede katerih je odobritev Sveta možna brez razprave, se vključijo v del A, vendar to ne izključuje možnosti, da član Sveta ali Komisija ob odobritvi teh točk izrazi svoje mnenje in da se njegova izjava vključi v zapisnik.

7. Svet sprejme dnevni red na začetku vsake seje. Za uvrstitev točke, ki ni navedena v začasnem dnevnem redu, na dnevni red je potrebna soglasna odločitev Sveta. O tako uvrščenih točkah se lahko glasuje, če so izpolnjene vse postopkovne zahteve, predvidene v pogodbah.

8. Vendar pa se točko pod "A" umakne z dnevnega reda, če bi stališče v zvezi s točko pod "A" lahko privedlo do nadaljnje razprave o tej točki ali če tako zahteva član Sveta ali Komisija, razen če Svet ne odloči drugače.

9. Vsaki prošnji za uvrstitev točke "razno" je treba priložiti obrazložitveni dokument.

Člen 4

Zastopanje člana Sveta

Ob upoštevanju določb člena 11 o prenosu glasovalnih pravic lahko član Sveta, ki se ne more udeležiti seje, poskrbi, da je zastopan.

Člen 5

Seje

1. Seje Sveta niso javne razen v primerih iz člena 8.

2. Komisija je vabljena, da se udeleži sej Sveta. Enako velja za Evropsko centralno banko v primerih, kjer uresničuje pravico do pobude. Vendar pa lahko Svet sklene, da bo razpravljal brez navzočnosti Komisije ali Evropske centralne banke.

3. Člane Sveta in Komisije lahko spremljajo uradniki, ki jim pomagajo. Njihova imena in funkcije se vnaprej sporočijo generalnemu sekretariatu. Največje število oseb na delegacijo, ki se v sejni sobi Sveta nahajajo ob istem času, vključno s člani Sveta, lahko določi Svet.

4. Dostop na seje Sveta je dovoljen ob predložitvi dovolilnice, ki jo izda generalni sekretariat.

Člen 6

Poslovna tajnost in predložitev dokumentov v sodnih postopkih

1. Brez poseganja v člena 8 in 9 ter v določbe o dostopu javnosti do dokumentov velja za posvetovanja Sveta obveznost varovanja poslovne tajnosti, razen kolikor Svet ne odloči drugače.

2. Svet ali Coreper lahko dovoli, da se v sodnih postopkih predloži kopija ali izpisek dokumentov Sveta, ki za javnost še niso bili izdani v skladu s predpisi o dostopu javnosti do dokumentov.

Člen 7

Primeri, v katerih Svet odloča kot zakonodajni organ

Svet odloča kot zakonodajni organ v smislu drugega pododstavka člena 207(3) Pogodbe ES, kadar sprejema predpise, ki so pravno zavezujoči v državah članicah ali za njih, v obliki uredb, direktiv, okvirnih sklepov ali sklepov in odločb, na podlagi ustreznih določb pogodb, z izjemo razprav, ki vodijo k sprejetju notranjih ukrepov, administrativnih ali proračunskih aktov, aktov, ki se nanašajo na medinstitucionalne ali mednarodne odnose, ali aktov, ki niso zavezujoči (kot so sklepi, priporočila ali resolucije).

Kadar so Svetu predloženi zakonodajni predlogi ali pobude, se ta vzdrži sprejetja aktov, ki niso predvideni v pogodbah, kot so resolucije ali deklaracije razen tistih iz člena 9.

Člen 8

Posvetovanja Sveta, odprta za javnost, in javne razprave

1. Posvetovanja Sveta o aktih, ki jih je treba sprejeti v skladu s postopkom soodločanja iz člena 251 Pogodbe ES, so odprta za javnost na naslednji način:

(a) predstavitev najpomembnejših zakonodajnih predlogov Komisije in razprava v Svetu, ki ji sledi, sta odprti za javnost. Seznam takih predlogov na priporočilo predsedstva in po posvetovanju s Komisijo sprejme Svet za splošne zadeve in zunanje odnose, sklican skladno s členom 2(2)(a), na začetku vsakega obdobja šestih mesecev;

[4].

V takšnih primerih so posvetovanja Sveta odprta za javnost s prenašanjem seje Sveta preko avdiovizualnih sredstev, zlasti v dvorani, namenjeni poslušanju. Izidi glasovanja se prikažejo vizualno.

Generalni sekretariat, kolikor je to mogoče, vnaprej obvešča javnost o datumih in približnih urah takih avdiovizualnih prenosov in sprejme vse praktične ukrepe za zagotovitev ustreznega izvajanja tega odstavka.

2. Svet za splošne zadeve in zunanje odnose, sklican skladno s členom 2(2)(a), vsako leto pripravi javno orientacijsko razpravo o letnem operativnem programu Sveta in po potrebi o letnem delovnem programu Komisije. Ta letna orientacijska razprava se javno prenaša prek avdiovizualnih sredstev.

3. V skladu z odločitvijo, ki jo s kvalificirano večino sprejme Svet ali Coreper, Svet pripravi najmanj eno javno razpravo o pomembnih novih zakonodajnih predlogih razen predlogov iz odstavka 1.

Svet ali Coreper lahko v posameznih primerih s kvalificirano večino odloči, da se pripravijo druge javne razprave o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo interese Unije.

Naloga predsedstva, katerega koli člana Sveta ali Komisije je predlagati vprašanja ali specifične teme za take razprave.

Take razprave se javno prenašajo preko avdiovizualnih sredstev.

Člen 9

Objava glasovanj, obrazložitev glasov in zapisnikov

1. Poleg primerov, v katerih so posvetovanja Sveta odprta za javnost v skladu s členom 8(1), se v primerih, kadar Svet v skladu s členom 7 odloča kot zakonodajni organ, objavijo izidi glasovanj in obrazložitve glasov članov Sveta ter izjave v zapisniku Sveta in točke zapisnika, ki se nanašajo na sprejemanje zakonodajnih aktov.

Enako pravilo velja za:

(a) izide glasovanj in obrazložitve glasov ter izjave v zapisniku Sveta in točke zapisnika, ki se nanašajo na sprejemanje skupnega stališča v skladu s členom 251 ali 252 Pogodbe ES;

(b) izide glasovanj in obrazložitve glasov članov Sveta ali njihovih zastopnikov v Spravnem odboru, ustanovljenem v skladu s členom 251 Pogodbe ES, ter izjave v zapisniku Sveta in točke zapisnika, ki se nanašajo na sejo Spravnega odbora;

(c) izide glasovanj in obrazložitve glasov ter izjave v zapisniku Sveta in točke zapisnika, ki se nanašajo na pripravo konvencije s strani Sveta na podlagi naslova VI Pogodbe o Evropski uniji.

2. Objavijo se tudi izidi glasovanj:

(a) kadar Svet odloča skladno z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji, na podlagi soglasnega sklepa Sveta ali Corepera, sprejetega na zahtevo enega izmed njunih članov;

(b) kadar Svet sprejme skupno stališče v smislu naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, na podlagi soglasnega sklepa Sveta ali Corepera, sprejetega na zahtevo enega izmed njunih članov;

(c) v drugih primerih na podlagi sklepa Sveta ali Corepera, sprejetega na zahtevo enega izmed njunih članov.

Kadar se izid glasovanja v Svetu objavi v skladu s pododstavki (a), (b) in (c), se na zahtevo zadevnih članov Sveta objavijo tudi obrazložitve glasov, podane ob glasovanju, z ustreznim upoštevanjem tega poslovnika, pravne varnosti in interesov Sveta.

Izjave, vključene v zapisnik Sveta, in točke zapisnika, ki se nanašajo na sprejemanje aktov iz pododstavkov (a), (b) in (c), se objavijo na podlagi sklepa Sveta ali Corepera, sprejetega na zahtevo enega izmed njunih članov.

3. Glasovanja se ne objavijo pri razpravah, ki vodijo do poskusnih glasovanj ali do sprejema pripravljalnih aktov.

Člen 10

Dostop javnosti do dokumentov Sveta

Posebne določbe glede dostopa javnosti do dokumentov Sveta so navedene v Prilogi II.

Člen 11

Način glasovanja in sklepčnost

1. Svet glasuje na pobudo predsednika.

Predsednik mora postopek glasovanja uvesti tudi na pobudo člana Sveta ali Komisije, če tako odloči večina članov Sveta.

2. Člani Sveta glasujejo po vrstnem redu držav članic, določenem v členu 203 Pogodbe ES, začenši s članom, ki po omenjenem vrstnem redu sledi predsedujočemu članu.

3. Pri glasovanju lahko član Sveta glasuje tudi v imenu največ enega drugega člana [5].

4. Da bi Svet lahko glasoval, je potrebna navzočnost večine članov Sveta, ki imajo v skladu s pogodbami pravico do glasovanja. Pri glasovanju predsednik s pomočjo generalnega sekretariata preveri, ali je Svet sklepčen.

[6]

Pisni postopek

1. Akti Sveta v zvezi z nujnimi zadevami se lahko sprejmejo s pisnim glasovanjem, kadar Svet ali Coreper soglasno sklene, da se bo uporabil ta postopek. V posebnih okoliščinah lahko uporabo tega postopka predlaga tudi predsednik; v tem primeru se lahko pisno glasuje, kadar se vsi člani Sveta strinjajo s tem postopkom.

2. Kadar se pisno glasuje o zadevi, ki jo je Svetu predložila Komisija, je za uporabo pisnega postopka potrebna privolitev Komisije.

3. Generalni sekretariat vsak mesec pripravi seznam aktov, ki so bili sprejeti po pisnem postopku.

[7].

5. Generalni sekretariat ugotovi, da so pisni postopki zaključeni.

Člen 13

Zapisnik

1. Za vsako sejo se sestavi zapisnik, ki ga, potem ko je potrjen, podpiše generalni sekretar/visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko (v nadaljevanju "generalni sekretar") ali namestnik generalnega sekretarja. Pooblastilo za podpisovanje lahko preneseta na generalne direktorje generalnega sekretariata.

Zapisnik za vsako točko dnevnega reda praviloma navaja:

- dokumente, predložene Svetu,

- sprejete sklepe ali zaključke, do katerih je Svet prišel,

- izjave Sveta in izjave, katerih vključitev je zahteval član Sveta ali Komisija.

2. Osnutek zapisnika pripravi generalni sekretariat v 15 dneh in ga predloži Svetu ali Coreperu v odobritev.

3. Pred odobritvijo lahko član Sveta ali Komisija zahteva, da se v zapisnik vključi več podrobnosti v zvezi s katero koli točko dnevnega reda. Omenjene zahteve se lahko dajo v Coreperu.

Člen 14

Posvetovanja in odločitve na podlagi dokumentov in osnutkov, sestavljenih v jezikih, ki jih določajo veljavna jezikovna pravila

1. Razen če Svet iz nujnih razlogov soglasno ne odloči drugače, Svet razpravlja in sprejema odločitve samo na podlagi dokumentov in osnutkov, sestavljenih v jezikih, ki jih določajo veljavna jezikovna pravila.

2. Vsak član Sveta lahko ugovarja razpravi, če besedila predlaganih sprememb niso sestavljena v jezikih iz odstavka 1, ki jih lahko določi.

Člen 15

Podpisovanje aktov

Besedila aktov, ki jih sprejme Svet, in aktov, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet, podpišeta predsednik, ki ima mandat v času njihovega sprejema, in generalni sekretar ali namestnik generalnega sekretarja. Generalni sekretar in namestnik generalnega sekretarja lahko pooblastilo za podpisovanje preneseta na generalne direktorje generalnega sekretariata.

[8]

Nezmožnost sodelovanja pri glasovanju

Pri uporabi tega poslovnika je treba v skladu s Prilogo III ustrezno upoštevati primere, v katerih po pogodbah eden ali več članov Sveta ne smejo sodelovati pri glasovanju.

Člen 17

Objava aktov v Uradnem listu

V Uradnem listu se na zahtevo generalnega sekretarja ali njegovega namestnika objavijo:

(a) akti iz člena 254(1) in (2) Pogodbe ES;

(b) akti iz prvega odstavka člena 163 Pogodbe Euratom;

(c) skupna stališča, ki jih Svet sprejme v skladu s postopki iz členov 251 in 252 Pogodbe ES, ter razloge, na katerih omenjena skupna stališča temeljijo;

(d) okvirni sklepi in sklepi iz člena 34(2) Pogodbe o Evropski uniji;

(e) konvencije, ki jih Svet pripravi v skladu s členom 34(2) Pogodbe o Evropski Uniji.

V Uradnem listu se navede začetek veljavnosti teh konvencij;

(f) konvencije, podpisane med državami članicami na podlagi člena 293 Pogodbe ES.

V Uradnem listu se navede začetek veljavnosti teh konvencij;

(g) mednarodne sporazume, ki jih sklene Skupnost.

V Uradnem listu se navede začetek veljavnosti teh sporazumov;

(h) mednarodne sporazume, sklenjene skladno s členom 24 Pogodbe o Evropski uniji, razen če Svet ne odloči drugače na podlagi členov 4 in 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. [9]

V Uradnem listu se navede začetek veljavnosti teh sporazumov.

2. Razen če Svet ali Coreper ne odloči drugače, generalni sekretar ali namestnik generalnega sekretarja v Uradnem listu objavi naslednje:

(a) pobude, ki jih država članica predloži Svetu na podlagi člena 67(1) Pogodbe ES;

(b) pobude, ki jih država članica predloži Svetu na podlagi člena 34(2) Pogodbe o Evropski uniji;

(c) skupna stališča iz člena 34(2) Pogodbe o Evropski uniji;

(d) direktive razen tistih iz člena 254(1) in (2) Pogodbe ES, odločbe razen tistih iz člena 254(1) Pogodbe ES, priporočila in mnenja.

3. Svet ali Coreper v posameznih primerih soglasno odloči, ali naj generalni sekretar ali namestnik generalnega sekretarja v Uradnem listu objavi skupne strategije, skupne ukrepe in skupna stališča iz člena 12 Pogodbe o Evropski uniji;

4. Svet ali Coreper v posameznih primerih in ob upoštevanju morebitne objave temeljnega akta odloči, ali naj generalni sekretar ali namestnik generalnega sekretarja v Uradnem listu objavi naslednje:

(a) ukrepe za izvajanje skupnih ukrepov iz člena 12 Pogodbe o Evropski uniji;

(b) skupne ukrepe, skupna stališča ali druge sklepe, sprejete na podlagi skupne strategije, kakor je določeno v prvi alinei člena 23(2) Pogodbe o Evropski uniji;

(c) ukrepe za izvajanje sklepov iz člena 34(2) Pogodbe o Evropski uniji in ukrepe za izvajanje konvencij, ki jih Svet sestavi v skladu s členom 34(2) Pogodbe o Evropski uniji;

(d) druge akte Sveta, kot so sklepi sui generis ali resolucije.

5. Kadar se na podlagi sporazuma, sklenjenega med Skupnostmi in eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami, ustanovi organ s pristojnostmi odločanja, Svet ob sklenitvi takega sporazuma odloči, ali naj se sklepi, ki jih sprejema ta organ, objavijo v Uradnem listu.

Člen 18

Obveščanje o aktih

1. Generalni sekretar, namestnik generalnega sekretarja ali generalni direktor v njunem imenu naslovnike uradno obvesti o direktivah razen o tistih iz člena 254(1) in (2) Pogodbe ES ter o odločbah razen o tistih iz člena 254(1) Pogodbe ES.

2. Generalni sekretar, namestnik generalnega sekretarja ali generalni direktor v njunem imenu naslovnike uradno obvesti o naslednjih aktih, kadar se ti ne objavijo v Uradnem listu:

(a) priporočilih;

(b) skupnih strategijah, skupnih ukrepih in skupnih stališčih iz člena 12 Pogodbe o Evropski uniji;

(c) skupnih stališčih iz člena 34(2) Pogodbe o Evropski uniji;

(d) ukrepih za izvajanje aktov, sprejetih na podlagi členov 12 in 34 Pogodbe o Evropski uniji.

3. Generalni sekretar, namestnik generalnega sekretarja ali generalni direktor v njunem imenu pošlje vladam držav članic in Komisiji verodostojne kopije direktiv Sveta razen tistih iz člena 254(1) in (2) Pogodbe ES ter odločb in priporočil Sveta.

Člen 19 [10]

Coreper, odbori in delovne skupine

[11] zagotavlja doslednost politik in ukrepov Unije ter skrbi za spoštovanje naslednjih načel in predpisov:

(a) načel zakonitosti, subsidiarnosti, sorazmernosti in obrazložitve aktov;

(b) predpisov, ki določajo pristojnosti institucij in organov Unije;

(c) proračunskih določb;

(d) postopkovnih predpisov, transparentnosti in sprejemanja kakovostnih pravnih aktov.

2. Vse točke na dnevnem redu seje Sveta predhodno obravnava Coreper, razen če ta ne odloči drugače. Coreper si prizadeva doseči soglasje na svoji ravni, zato da bi besedila lahko predložil Svetu v sprejem. Skrbi za to, da so gradiva predložena Svetu v predpisani obliki in, kjer je to primerno, predstavi smernice, možnosti ali predlagane rešitve. V nujnih primerih lahko Svet soglasno odloči, da bo o zadevi razpravljal brez predhodne obravnave.

3. Odbore ali delovne skupine lahko ustanovi Coreper, ali pa se ustanovijo s privolitvijo Corepera, zato da bi izvedli vnaprej opredeljeno pripravljalno delo ali študijo.

Generalni sekretariat dopolnjuje in objavlja seznam pripravljalnih teles. Kot pripravljalna telesa Sveta se lahko sestajajo samo odbori in delovne skupine z omenjenega seznama.

4. Odvisno od točk dnevnega reda Coreperu predseduje stalni predstavnik ali namestnik stalnega predstavnika države članice, ki predseduje Svetu. Razen če Svet ne odloči drugače, predstavnik omenjene države članice predseduje tudi odborom, predvidenim v pogodbah. Enako velja za odbore in delovne skupine iz odstavka 3, razen če Coreper ne odloči drugače.

5. Za pripravo sej Sveta v tistih sestavah, v katerih se ta sestane vsakih šest mesecev in katerih seje potekajo v prvi polovici tega obdobja, lahko sejam odborov, razen Corepera, ter sejam delovnih skupin, ki potekajo v predhodnih šestih mesecih, predseduje predstavnik države članice, ki je na vrsti za predsedovanje omenjenim sejam Sveta.

6. Kadar naj bi bil postopek obravnave gradiva pretežno opravljen v teku šestih mesecev, lahko predstavnik države članice, ki predseduje v tem obdobju, že v predhodnem obdobju šestih mesecev predseduje sejam odborov, razen Corepera, in delovnih skupin, kadar ti razpravljajo o tem spisu. O praktični izvedbi tega pododstavka se sporazumeta obe zadevni predsedstvi.

V posebnem primeru obravnave proračuna Skupnosti za določeno proračunsko leto sejam pripravljalnih teles Sveta, razen Corepera, na katerih se pripravljajo točke dnevnega reda Sveta o obravnavi proračuna, predseduje predstavnik države članice, ki bo predsedovala Svetu v drugem šestmesečnem obdobju leta, ki teče pred zadevnim proračunskim letom. Enako v soglasju z drugim predsedstvom velja za predsedovanje sejam Sveta tedaj, ko teče razprava o omenjenih proračunskih točkah. Zadevni predsedstvi se posvetujeta o praktičnih ukrepih.

[12]:

(a) sklep o poteku seje Sveta drugje kot v Bruslju ali Luxembourgu (člen 1(3));

(b) pooblastilo za predložitev prepisa ali izpiska iz dokumenta Sveta za rabo v sodnih postopkih (člen 6(2));

(c) sklep o poteku javne razprave v Svetu (člen 8(3));

(d) sklep o objavi izidov glasovanja v primerih, določenih v členu 9(2) in (3);

(e) sklep o uporabi pisnega postopka (člen 12(1));

(f) odobritev ali sprememba zapisnika Sveta (člen 13(2) in (3));

(g) sklep, da se besedilo ali akt objavi oziroma ne objavi v Uradnem listu (člen 17(2), (3) in (4));

(h) sklep o posvetovanju z institucijo ali organom;

(i) sklep o določitvi ali podaljšanju roka za posvetovanje z institucijo ali organom;

(j) sklep o podaljšanju rokov, določenih v členu 251(7) Pogodbe ES;

(k) odobritev besedila pisma, ki bo poslano instituciji ali organu.

Člen 20

Predsedstvo in pravilen potek razprav

1. Predsedstvo skrbi za uporabo tega poslovnika in zagotavlja, da razprave pravilno potekajo. Razen če Svet ne odloči drugače, lahko predsedstvo sprejme kakršne koli ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da je razpoložljivi čas med sejami kar najbolje izrabljen, in sicer zlasti:

(a) ob obravnavi določene točke omeji število v sejni dvorani navzočih oseb na delegacijo in se odloči, ali bo dovolilo odprtje dvorane, namenjene poslušanju;

(b) določi vrstni red obravnave točk in trajanje razprave o njih;

(c) razporedi čas, namenjen razpravi o določeni točki, in sicer zlasti tako, da omeji čas, v katerem lahko udeleženci govorijo, in določi vrstni red, v katerem imajo besedo;

(d) prosi delegacije, da do določenega datuma predložijo svoje predloge za spremembe obravnavanega besedila v pisni obliki, po potrebi skupaj s kratko obrazložitvijo;

(e) prosi delegacije, ki imajo enaka ali podobna stališča o določeni točki, besedilu ali delu besedila, da izmed sebe izberejo eno, ki bo njihovo skupno stališče predstavila na seji ali v pisni obliki pred sejo.

2. Ne glede na določbe člena 19(4) do (6) ter pooblastila in splošno politično odgovornost predsedstva slednjemu pomaga predstavnik države članice, ki bo nasledila predsedstvo. Ta na zahtevo predsedstva in po njegovih navodilih nadomešča predsedstvo, kot in kadar je to potrebno, ga po potrebi razbremeni določenih administrativnih nalog in zagotavlja kontinuiteto postopkov v Svetu.

[14]

Poročila odborov in delovnih skupin

Ne glede na druge določbe tega poslovnika predsedstvo organizira seje odborov in delovnih skupin tako, da so njihova poročila na voljo pred sejami Corepera, na katerih bodo obravnavana.

Razen če ni zaradi nujnosti potrebno kaj drugega, predsedstvo preloži vse zakonodajne točke v smislu člena 7, glede katerih odbor ali delovna skupina nista končala obravnave najmanj pet delovnih dni pred sejo Corepera, na naslednjo sejo Corepera.

Člen 22

[15]

Pravna služba je na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 22. decembra 1998 pristojna za preverjanje kakovosti osnutkov in predlogov pravnih aktov v posameznih fazah in v zvezi s tem za pravočasno posredovanje predlogov za izboljšanje besedil Svetu in njegovim telesom, da bi s tem pomagala Svetu pri sprejemanju kakovostnih pravnih aktov iz njegove pristojnosti.

Službe, ki v okviru Sveta pripravljajo predloge besedil, skrbijo v celotnem zakonodajnem postopku posebej za kakovost besedil.

Člen 23

Generalni sekretar in generalni sekretariat

1. Svetu pomaga generalni sekretariat, za katerega je odgovoren generalni sekretar, temu pa pomaga namestnik generalnega sekretarja, ki je odgovoren za vodenje generalnega sekretariata. Generalnega sekretarja in namestnika generalnega sekretarja imenuje Svet soglasno.

2. Svet odloča o organizaciji generalnega sekretariata [16].

Pod nadzorom Sveta sprejmeta generalni sekretar in namestnik generalnega sekretarja vse potrebne ukrepe za zagotovitev nemotenega vodenja generalnega sekretariata.

3. Generalni sekretariat je tesno in neprestano vključen v organizacijo, usklajevanje in zagotavljanje skladnosti dela Sveta ter izvajanje njegovega letnega programa. Pod odgovornostjo in po navodilih predsedstva generalni sekretariat slednjemu pomaga pri iskanju rešitev.

V skladu z določbami Pogodbe o Evropski uniji generalni sekretar pomaga Svetu in predsedstvu pri zadevah, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko, vključno z usklajevanjem dela posebnih predstavnikov.

Če je to primerno, lahko generalni sekretar prosi predsedstvo, naj skliče sejo odbora ali delovne skupine, zlasti v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko, ali pa naj uvrsti točko na dnevni red odbora ali delovne skupine.

4. Generalni sekretar ali namestnik generalnega sekretarja predloži Svetu osnutek načrta odhodkov Sveta dovolj zgodaj, da se zagotovi upoštevanje rokov, določenih v finančnih določbah.

5. Generalni sekretar, ki mu pomaga namestnik generalnega sekretarja, je v celoti odgovoren za upravljanje proračunskih sredstev iz oddelka II – Svet in sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega pravilnega vodenja. Zadevna proračunska sredstva izvršuje v skladu z določbami Finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

Člen 24

Varnost

Varnostne predpise sprejme Svet s kvalificirano večino.

Člen 25

Dolžnosti depozitarja sporazumov in konvencij

Če je generalni sekretar Sveta imenovan za depozitarja sporazuma, sklenjenega v skladu s členom 24 Pogodbe o Evropski uniji ali sklenjenega med Skupnostjo in eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami, konvencije, sklenjene med državami članicami, ali konvencije, sprejete na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, se akti o ratifikaciji, prejemu ali odobritvi teh sporazumov ali konvencij deponirajo na sedežu Sveta.

V takih primerih generalni sekretar opravlja naloge depozitarja in poleg tega skrbi za to, da se datumi začetka veljavnosti teh sporazumov ali konvencij objavijo v Uradnem listu.

Člen 26

Zastopanje pred Evropskim parlamentom

Svet lahko pred Evropskim parlamentom ali njegovimi odbori zastopa predsedstvo, s soglasjem slednjega pa tudi naslednje predsedstvo ali generalni sekretar. Pred omenjenimi odbori lahko Svet zastopa tudi namestnik generalnega sekretarja ali višji uradniki generalnega sekretariata, ki ravnajo po navodilih predsedstva.

Svet lahko svoja stališča predstavi Evropskemu parlamentu tudi s pisno izjavo.

Člen 27

Določbe glede oblike aktov

Obliko aktov določa Priloga IV.

Člen 28

Pisma, naslovljena na Svet

Pisma, naslovljena na Svet, se pošljejo predsedniku na naslednji naslov Sveta:

Svet Evropske unije

Rue de la Loi 175

B-1048 Bruselj

PRILOGA 1

SEZNAM SESTAV SVETA

1. Splošne zadeve in zunanji odnosi [1].

2. Ekonomske in finančne zadeve [2].

3. Pravosodje in notranje zadeve [3].

4. Zaposlovanje, socialna politika, zdravje in potrošniške zadeve.

5. Konkurenčnost (notranji trg, industrija in raziskave) [4].

6. Promet, telekomunikacije in energija.

7. Kmetijstvo in ribištvo.

8. Okolje.

9. Izobraževanje, mladina in kultura [5].

Vsaka država članica se sama odloči, kako bo v skladu s členom 203 Pogodbe ES zastopana v Svetu.

[6].

Kadar gre za Svet za splošne zadeve in zunanje odnose, na različnih sejah Sveta v tej sestavi vsako vlado zastopa minister ali državni sekretar po njenem izboru.

PRILOGA II

POSEBNE DOLOČBE O DOSTOPU JAVNOSTI DO DOKUMENTOV SVETA

Člen 1

Področje uporabe

Vse fizične ali pravne osebe imajo dostop do dokumentov Sveta ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih v Uredbi (ES) št. 1049/2001, ter posebnih določb, opredeljenih v tej prilogi.

Člen 2

Posvetovanje o dokumentih tretjih oseb

1. Pri uporabi člena 4(5) in člena 9(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 in če po preučitvi dokumenta glede na člen 4(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 ni jasno, da se ga ne sme razkriti, se je potrebno posvetovati s tretjo osebo, če:

(a) je dokument občutljive narave, kakor je opredeljeno v členu 9(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001:

(b) dokument izvira iz države članice in

- je bil Svetu predložen pred 3. decembrom 2001 ali

- je zadevna država članica prosila, da se ne razkrije brez njenega predhodnega soglasja.

2. V vseh drugih primerih, ko Svet prejme prošnjo za dokument tretje osebe v svoji posesti, se generalni sekretariat pri uporabi člena 4(4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 posvetuje z zadevno tretjo osebo, razen če je po preučitvi dokumenta glede na člen 4(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 jasno, da se ga sme ali ne sme razkriti.

3. S tretjo osebo se je treba posvetovati v pisni obliki (vključno z elektronsko pošto) in ji je treba dati razumen rok za odgovor, pri čemer se upošteva rok, določen v členu 7 Uredbe (ES) št. 1049/2001. V primerih iz odstavka 1 se tretjo osebo prosi, da svoje mnenje poda v pisni obliki.

4. Kadar za dokument ne velja odstavek 1(a) ali (b), generalni sekretariat pa glede na negativno mnenje tretje osebe ni prepričan, ali je treba uporabiti člen 4(1) ali (2) Uredbe (ES) št. 1049/2001, se zadevo predloži Svetu.

Če Svet namerava objaviti dokument, je treba tretjo osebo nemudoma v pisni obliki obvesti o namenu Sveta, da najpozneje v 10 delovnih dneh objavi dokument. Tretjo osebo je treba istočasno opozoriti na člen 243 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Člen 3

Prošnje za posvetovanje, prejete od drugih institucij ali držav članic

Prošnje za posvetovanje s Svetom, ki jih glede prošnje za dokument Sveta vloži druga institucija ali država članica, se pošljejo po elektronski pošti na acces@consilium.eu.int ali po telefaksu na + 32 (0) 22 85 63 61.

Generalni sekretariat poda mnenje v imenu Sveta hitro, upoštevaje katerikoli rok, ki ga ima zadevna institucija ali država članica za svojo odločitev, najpozneje pa v petih delovnih dneh.

Člen 4

Dokumenti, ki izvirajo iz držav članic

Vse prošnje držav članic na podlagi člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1049/2001 se v pisni obliki naslovijo na generalni sekretariat.

Člen 5

Posredovanje prošenj držav članic

Če država članica posreduje prošnjo Svetu, se ta obravnava v skladu s členoma 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001 in ustreznimi določbami te priloge. V primeru celovite ali delne zavrnitve se prosilca seznani, da mora vsako potrdilno prošnjo nasloviti neposredno na Svet.

Člen 6

Naslov za prošnje

Prošnje za dostop do dokumenta se v pisni obliki naslovijo na generalnega sekretarja Sveta/visokega predstavnika, rue de la Loi/Wetstraat 175, B-1048 Bruselj, po elektronski pošti na acces@consilium.eu.int ali po telefaksu na + 32 (0) 22 85 63 61.

Člen 7

Obravnava začetnih prošenj

Z upoštevanjem člena 9(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 vse prošnje za dostop do dokumentov Sveta obravnava generalni sekretariat.

Člen 8

Obdelava potrdilnih prošenj

Z upoštevanjem člena 9(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 o vseh potrdilnih prošnjah odloči Svet.

Člen 9

Stroški

Stroške za izdelavo in pošiljanje kopij dokumentov Sveta določi generalni sekretar.

Člen 10

Javni register dokumentov Sveta

1. Generalni sekretariat je odgovoren za to, da javnosti zagotavlja dostop do registra dokumentov Sveta.

2. Poleg napotil na dokumente se v registru tudi označi, kateri dokumenti, sestavljeni po 1. juliju 2000, so že bili objavljeni. V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov s strani institucij in organov Skupnosti ter o prostem pretoku takih podatkov [1] in s členom 16 Uredbe (ES) št. 1049/2001 se njihova vsebina da na razpolago na Internetu.

Člen 11

Dokumenti, ki so javnosti neposredno dostopni

1. Ta člen se uporablja za vse dokumente Sveta, kolikor niso označeni kot tajni in brez poseganja v možnost dati pisno prošnjo v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1049/2001.

2. V tem členu:

- "razposlati" pomeni razdeliti končno različico dokumenta članom Sveta, njihovim zastopnikom ali predstavnikom;

- "zakonodajni dokument" je vsak dokument, ki se nanaša na obravnavo in sprejem zakonodajnega akta v smislu člena 7 poslovnika Sveta.

3. Generalni sekretariat da javnosti na voljo naslednje dokumente takoj, ko so bili razposlani:

(a) dokumente, katerih avtor ni niti Svet niti država članica, ki jih je objavil avtor ali so bili objavljeni z njegovim soglasjem;

(b) začasni dnevni red sej Sveta v različnih sestavah;

(c) vsako besedilo, ki ga sprejme Svet in ki naj bi bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske skupnosti.

4. Generalni sekretariat lahko da javnosti na voljo tudi naslednje dokumente takoj, ko so bili razposlani, če zanje nedvomno ne velja nobena od izjem, opredeljenih v členu 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001:

(a) začasne dnevne rede odborov in delovnih skupin;

(b) druge dokumente, kot so informativne opombe, poročila, poročila o napredku in poročila o stanju razprav v Svetu ali v katerem od njegovih pripravljalnih teles, ki ne odražajo posameznih stališč delegacij, pri čemer so izključena mnenja in prispevki pravne službe.

5. Poleg dokumentov iz odstavkov 3 in 4 da generalni sekretariat javnosti na voljo naslednje zakonodajne dokumente takoj, ko so bili razposlani:

(a) zaznamke o prenosu in kopije pisem v zvezi z zakonodajnimi akti, ki so jih na Svet naslovile bodisi druge institucije ali organi Evropske unije bodisi z upoštevanjem člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1049/2001 država članica;

(b) zaznamke, predložene Coreperu in/ali Svetu v odobritev (zaznamke točk "I/A" in "A") ter osnutke zakonodajnih aktov, na katere se nanašajo;

(c) sklepe, ki jih Svet sprejme v postopku iz člena 251 Pogodbe ES, in skupna besedila, ki jih odobri Spravni odbor.

6. Po sprejetju enega od sklepov iz odstavka 5(c) ali po dokončnem sprejetju zadevnega akta generalni sekretariat da javnosti na voljo vse zakonodajne dokumente v zvezi s takim aktom, ki so bili sestavljeni pred zadevnim sklepom in za katere ne velja ena od izjem, opredeljenih v členu 4(1), (2) ali (3), drugi pododstavek, Uredbe (ES) št. 1049/2001, kot so informativne opombe, poročila, poročila o napredku in poročila o stanju razprav v Svetu ali v katerem od njegovih pripravljalnih teles (izidi postopkov), pri čemer so izključena mnenja in prispevki pravne službe.

Na prošnjo države članice se dokumenti, za katere velja prvi pododstavek in ki odražajo posamezno stališče delegacije te države članice v Svetu, javnosti ne dajo na voljo v skladu s temi določbami.

PRILOGA III

1. Pri uporabi naslednjih določb tega poslovnika in za odločitve, glede katerih na podlagi pogodb člani Sveta ali Corepera ne smejo sodelovati pri glasovanju, se glasov takih članov ne upošteva:

(a) Člen 1(3), drugi pododstavek (potek seje drugje kot v Bruslju ali Luxembourgu);

(b) Člen 3(7) (uvrstitev točke, ki ni navedena v začasnem dnevnem redu, na dnevni red);

(c) Člen 3(8) (točka pod ,A' ki bi sicer morala biti umaknjena z dnevnega reda, ostane na njem kot točka pod ,B');

(d) Člen 5(2), samo kar zadeva navzočnost Evropske centralne banke (posvetovanje brez navzočnosti Evropske centralne banke);

(e) Člen 9(2), prvi pododstavek, točki (b) in (c), drugi in tretji pododstavek (objavljanje izidov glasovanj, obrazložitev glasov, izjav iz zapisnika Sveta in točk zapisnika, ki se nanašajo na sprejemanje skupnega stališča na podlagi naslova VI Pogodbe o Evropski uniji; objavljanje izidov glasovanja, obrazložitev glasov, izjav iz zapisnika Sveta in točk zapisnika, ki se nanašajo na primere razen tistih iz odstavka 2);

(f) Člen 11(1), drugi pododstavek (uvedba postopka glasovanja);

(g) Člen 12(1) (uporaba pisnega postopka);

[1];

(i) Člen 17(2)(a) in (b) (neobjava pobude, ki jo država članica predloži na podlagi člena 67(1) Pogodbe ES ali člena 34(2) Pogodbe o Evropski uniji, v Uradnem listu);

(j) Člen 17(2)(c) in (d) (neobjava skupnega stališča, sprejetega na podlagi člena 34 Pogodbe o Evropski uniji, ali nekaterih direktiv, sklepov, priporočil ali mnenj, v Uradnem listu)

(k) Člen 17(4)(c) (objava vseh ukrepov za izvedbo sklepov ali konvencij iz člena 34(2) Pogodbe o Evropski uniji v Uradnem listu);

(l) Člen 17(5) (ali naj se v Uradnem listu objavijo sklepi, ki jih sprejme organ, ustanovljen na podlagi mednarodnega sporazuma).

2. Za člana Sveta ali Corepera se naslednje določbe tega poslovnika ne smejo uporabljati v zvezi z odločitvami, glede katerih tak član na podlagi pogodb ne sme sodelovati pri glasovanju:

(a) Člen 3(8) (možnost, po kateri član Sveta lahko zahteva umik točke pod ,A' z dnevnega reda);

(b) Člen 11(1), drugi pododstavek (možnost, da član Sveta zahteva uvedbo postopka glasovanja);

(c) Člen 11(3) (možnost, da član Sveta glasuje v imenu drugega člana);

(d) Člen 14(2) (možnost, da član Sveta ugovarja razpravi, če besedila predlaganih sprememb niso sestavljena v jezikih, ki jih je določil).

PRILOGA IV

DOLOČBE GLEDE OBLIKE AKTOV

A. Oblika uredb:

1. Uredbe, ki jih skupno sprejmeta Evropski parlament in Svet, ter uredbe Sveta vsebujejo:

(a) v svojem naslovu besedo "Uredba", ki ji sledi serijska številka, datum sprejema in navedba vsebine;

(b) besede "Evropski parlament in Svet Evropske unije sta" oziroma "Svet Evropske unije je";

(c) napotilo na določbe, na podlagi katerih je uredba sprejeta, pred tem pa besede "ob upoštevanju";

(d) navedbo, ki vsebuje napotilo na predložene predloge ter na pridobljena mnenja in opravljena posvetovanja;

(e) obrazložitev uredbe, pred tem pa besedo "ker", pri čemer so uvodne izjave oštevilčene;

(f) besede "sprejela naslednjo uredbo" oziroma "sprejel naslednjo uredbo", ki jim sledijo členi uredbe.

2. Uredbe so razdeljene na člene, ki so po potrebi združeni v poglavja in oddelke.

3. Zadnji člen uredbe določa datum začetka veljave, kadar je ta datum pred ali po 20. dnevu po objavi.

4. Zadnjemu členu uredbe sledijo:

(a) (i) besede "Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah."

ali

[1];

(b) beseda "V", ki ji sledi datum sprejema uredbe, in

(c) v primeru:

(i) uredbe, ki jo skupno sprejmeta Evropski parlament in Svet, formula:

"Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik",

ki ji sledi ime predsednika Evropskega parlamenta in trenutnega predsednika Sveta v času, ko je uredba sprejeta;

(ii) uredbe Sveta formula:

"Za Svet

Predsednik",

ki ji sledi ime trenutnega predsednika Sveta v času, ko je uredba sprejeta.

B. Oblika direktiv, odločb oz. sklepov, priporočil in mnenj (Pogodba ES)

1. Direktive in odločbe oz. sklepi, ki jih skupno sprejmeta Evropski parlament in Svet, ter direktive in odločbe oz. sklepi Sveta v svojem naslovu vsebujejo besedo "Direktiva" ali "Odločba" oz. "Sklep".

2. Priporočila in mnenja, ki jih izda Svet, v svojem naslovu vsebujejo besedo "Priporočilo" ali "Mnenje".

3. Določbe, ki se nanašajo na uredbe, navedene pod A, se ob upoštevanju ustreznih določb Pogodbe ES smiselno uporabljajo za direktive in odločbe oz. sklepe.

C. Oblika skupnih strategij Evropskega sveta, skupnih ukrepov in skupnih stališč iz člena 12 Pogodbe o Evropski uniji

Skupne strategije, skupni ukrepi in skupna stališča v smislu člena 12 Pogodbe o Evropski uniji nosijo enega izmed naslednjih naslovov:

(a) "Skupna strategija Evropskega sveta", serijska številka (leto/številka/SZVP), datum sprejema in vsebina;

(b) "Skupni ukrepi Sveta", serijska številka (leto/številka/SZVP), datum sprejema in vsebina;

(c) "Skupno stališče Sveta", serijska številka (leto/številka/SZVP), datum sprejema in vsebina.

D. Oblika skupnih stališč, okvirnih sklepov, sklepov in konvencij iz člena 34(2) Pogodbe o Evropski uniji

Skupna stališča, okvirni sklepi, sklepi in konvencije v smislu člena 34(2) Pogodbe o Evropski uniji nosijo enega izmed naslednjih naslovov:

(a) "Skupno stališče Sveta", serijska številka (leto/številka/PNZ), datum sprejema in vsebina;

(b) "Okvirni sklep Sveta", serijska številka (leto/številka/PNZ), datum sprejema in vsebina;

(c) "Sklep Sveta", serijska številka (leto/številka/PNZ), datum sprejema in vsebina;

(d) "Konvencija, ki jo je pripravil Svet v skladu s členom 34 Pogodbe o Evropski uniji" in vsebina.

"

V Bruslju, 22. julija 2002

Za Svet

Predsednik

P. S. Møller

[1] UL L 149, 23.6.2000, str. 21. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2001/216/ES (UL L 81, 21.3.2001, str. 30) in s Sklepom 2001/840/ES (UL L 313, 30.11.2001, str. 40).

[2] Ta odstavek ustreza odstavku (b) edinega člena Protokola o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov in služb Evropskih skupnosti in Europola, ki je priloga pogodb.

[3] k členoma 1 in 3"Ne glede na člen 22(2) Pogodbe o Evropski uniji, ki določa, da je v primerih, v katerih je potrebna hitra odločitev, možno sklicati izredno sejo Sveta v zelo kratkem času, se Svet zaveda, da je treba zadeve v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko obravnavati hitro in učinkovito. Določbe člena 3 ne bodo preprečevala upoštevanja te potrebe."

[4] k členu 8 (1)(b)"Člen 8(1)(b) se izvaja na naslednji način: predsedstvo bo v začasnem dnevnem redu z besedama Javno posvetovanje "označila tiste točke, o katerih bo Svet na koncu posvetovanj glasoval."Ta praktična ureditev ne vpliva na pravilo iz člena 11(1) poslovnika Sveta."

[5] Ta odstavek ustreza členu 206 Pogodbe ES.

[6] k členu 12"Svet soglaša, da bo preučil, ali je priporočljivo vključiti v poslovnik možnost uporabe poenostavljenega pisnega postopka, kadar Svet odloča na podlagi naslova VI Pogodbe o Evropski uniji."

[7] k členu 12(4)"Svet opozarja, da je treba omrežje COREU uporabljati v skladu s sklepi Sveta z dne 12. junija 1995 o metodah dela Sveta."

[8] k členu 16 in Prilogi III"Svet soglaša, da se določbe člena 16 in Priloga III uporabljajo za akte, za katerih sprejetje nekateri člani Sveta v skladu s pogodbami nimajo pravice glasovati. Vendar omenjene določbe ne zajemajo uporabe člena 7 Pogodbe o Evropski uniji.Pri prvi uporabi členov 43 in 44 Pogodbe o Evropski uniji bo Svet z ozirom na izkušnje, pridobljene na drugih področjih, preveril, ali je treba prilagoditi člen 16 in Prilogo III tega poslovnika."

[9] UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

[10] Te določbe ne posegajo v vlogo Ekonomsko-finančnega odbora po členu 114 Pogodbe ES in v obstoječa sklepa Sveta o njem (UL L 358, 31.12.1998, str. 109, in UL L 5, 1.1.1999, str. 71).

[11] k členu 19(1)"Coreper zagotovi doslednost in spoštovanje načel, določenih v odstavku 1, zlasti pri zadevah, glede katerih obsežne priprave potekajo v forumih."

[12] k členu 19(7)"Če član Sveta meni, da osnutek postopkovnega sklepa, ki je Coreperu predložen v sprejem skladno s členom 19(7), poraja vsebinsko vprašanje, se osnutek sklepa predloži Svetu."

[13] Te določbe ne posegajo v vlogo Ekonomsko-finančnega odbora po členu 114 Pogodbe ES in v obstoječa sklepa Sveta o njem (UL L 358, 31.12.1998, str. 109 in UL L 5, 1.1.1999, str. 71).

[14] k členu 21"Poročila delovnih skupin in vse druge dokumente, ki so podlaga za razprave Corepera, je treba poslati delegacijam dovolj zgodaj, da jih je možno preučiti."

[15] k členu 22"Člani Sveta oblikujejo svoje pripombe na predloge za uradno kodifikacijo zakonodajnih besedil v tridesetih dneh od dne, ko je generalni sekretariat razposlal omenjene predloge.Člani Sveta poskrbijo za to, da se tiste določbe predloga za preoblikovanje zakonodajnih besedil, ki so iz prejšnjega akta povzete brez vsebinskih sprememb, preučijo v skladu z načeli, določenimi za preučevanje predlogov glede kodifikacije."

[16] Odstavek 1 in odstavek 2, prvi pododstavek, ustrezata členu 207(2) Pogodbe ES.

[1] Vključno z evropsko varnostno in obrambno politiko ter razvojnim sodelovanjem.

[2] Vključno s proračunom.

[3] Vključno s civilno zaščito.

[4] Vključno s turizmom.

[5] Vključno z avdiovizualnimi zadevami.

[6] k Prilogi I, drugi pododstavek "Predsedstvo razporedi dnevne rede Sveta tako, da podobne točke dnevnega reda razporedi v skupine, s čimer omogoči udeležbo ustreznih nacionalnih predstavnikov, zlasti kadar določena sestava Sveta obravnava med seboj jasno ločene tematske sklope."

[1] UL L 8, 12.1.2002, str. 1.

[1] k Prilogi III, odstavek 1(h)"Svet potrdi, da se sedanja praksa, po kateri so besedila, ki služijo kot podlaga za njegova posvetovanja, sestavljena v vseh jezikih, še naprej uporablja."

[1] k Prilogi IV, odstavek A.4(a)(ii)"Svet opozarja, da je treba v primerih, predvidenih v pogodbah, v katerih se akt ne uporablja za vse države članice in v njih, v obrazložitvi in vsebini akta jasno poudariti njegovo teritorialno uporabo."

--------------------------------------------------