32000R2604

Uredba Sveta (ES) št. 2604/2000

z dne 27. novembra 2000

o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev in o dokončnem pobiranju začasnih dajatev, uvedenih pri uvozu določenega polietilen tereftalata s poreklom iz Indije, Indonezije, Malezije, Republike Koreje, Tajvana in Tajske

SVE T EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] in zlasti členov 9 in 10(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je Komisija predložila po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. ZAČASNI UKREPI

(1) Komisija je z Uredbo (ES) št. 1742/2000 [2] ("začasna uredba") uvedla začasne protidampinške dajatve pri uvozu določenega polietilen tereftalata s poreklom iz Indije, Indonezije, Malezije, Republike Koreje, Tajvana in Tajske.

(2) Med vzporednim protisubvencijskim postopkom je Komisija z Uredbo (ES) št. 1741/2000 [3] uvedla tudi začasne izravnalne dajatve pri uvozu določenega polietilen tereftalata s poreklom iz Indije, Malezije, Tajvana in Tajske.

(3) Naj spomnimo, da je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. oktobra 1998 do 30. septembra 1999 ("PO"). Preučevanje trendov, pomembnih za analizo škode, je zajemalo obdobje od 1. januarja 1996 do konca PO ("analizirano obdobje").

B. NADALJNJI POSTOPEK

(4) Po objavi najpomembnejših dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o uvedbi protidampinških ukrepov, je več zainteresiranih strani predložilo pisne pripombe. V skladu z določbami člena 20(1) Uredbe (ES) št. 384/96 ("osnovne uredbe") je bila vsem zainteresiranim stranem, ki so zaprosile za zaslišanje, dana priložnost, da jih zasliši Komisija.

(5) Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za sprejetje dokončnih ugotovitev.

(6) Dodatni preveritveni obisk je bil opravljen v obratih naslednjega podjetja, povezanega s korejskim proizvajalcem izvoznikom, ki je odgovoril na vprašalnik:

- SK Global Belgium NV (Antwerpen).

(7) Vse zainteresirane strani so bile obveščene o najpomembnejših dejstvih in premislekih, na podlagi katerih sta se nameravala priporočiti uvedba dokončnih protidampinških dajatev in dokončno pobiranje varščin, položenih za začasne dajatve. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za podajo stališč.

(8) Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so se preučile in se, kjer se je to štelo za primerno, upoštevale pri dokončnih ugotovitvah.

(9) Po preučitvi začasnih ugotovitev na podlagi podatkov, zbranih od tedaj dalje, se sklene, da je treba glavne ugotovitve iz začasne uredbe potrditi.

C. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(10) Začasna uredba je zadevni izdelek opredelila kot polietilen tereftalat ("PET") s koeficientom viskoznosti 78 ml/g ali več po DIN (Deutsche Industrienorm) 53728, ki spada pod oznaki KN 39076020 in ex39076080 (oznaka TARIC 3907608010). Ker glede te opredelitve ni bilo predloženih nobenih novih pripomb, se glede zadevnega izdelka potrdijo začasne ugotovitve.

2. Podoben izdelek

(11) V uvodni izjavi 12 začasne uredbe je Komisija ugotovila, da sta PET, ki ga proizvaja in na trgu Skupnosti prodaja industrija Skupnosti, in PET, ki ga proizvajajo in v Skupnost izvažajo zadevne države, podobna izdelka, saj se osnovne fizikalne in tehnične značilnosti ter uporabe obstoječih različnih vrst PET v ničemer ne razlikujejo. Ker v zvezi s tem ni bilo predloženih novih dokazov, se glede podobnega izdelka potrdijo začasne ugotovitve.

D. DAMPING

1. Normalna vrednost

(12) Indonezijski proizvajalec izvoznik, za katerega se je zaradi predložitve napačnih in zavajajočih podatkov uporabil člen 18(1) osnovne uredbe, je ugotovitvam Komisije ugovarjal. Menil je, da uporaba člena 18 ni bila upravičena in da je bila zavrnitev njegovih prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov (v nadaljevanju PSA stroški) pretirano strog ukrep.

(13) Komisija je ponovno preverila vse podatke, ki jih je to podjetje navedlo v svojem odgovoru na vprašalnik in med preverjanjem na kraju samem. Potrjeno je bilo, da je bila dejavnost organizacijske enote podjetja, ki naj bi se domnevno ukvarjala samo s finančno dejavnostjo in naj ne bi bila povezana z zadevnim izdelkom, mnogo širša od navedene. Vse običajne dejavnosti uprave je v bistvu opravljala ta enota. Potrjeno je bilo tudi, da se dejavnosti te enote in njenih stroškov ne more šteti za popolnoma nepovezane s proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka. Bilo je tudi očitno, da je podjetje navedlo napačne in zavajajoče podatke o dejavnosti, ki jo opravlja uprava.

(14) Zato je bilo popolnoma upravičeno in v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe, da se PSA stroški, kot jih je javilo to podjetje, niso upoštevali.

Normalna vrednost, utemeljena na domači prodaji

(15) Dve tajvanski podjetji sta zahtevali, da je treba prodajo, realizirano med običajnim potekom trgovine, določiti na četrtletni in ne na letni osnovi. V utemeljitev te zahteve sta navedli, da so bili med PO stroški in cene zadevnega izdelka zelo različni, v glavnem zaradi spreminjanja cene surovin.

(16) Katerakoli protidampinška preiskava se skoraj ne more izogniti nihanjem v stroških in cenah med PO. Komisija je zaradi upoštevanja vsega tega pri določitvi, katera prodaja je bila realizirana med običajnim potekom trgovine, dosledno uporabljala metodologijo primerjave posameznih domačih cen s tehtanimi povprečnimi proizvodnimi stroški za PO. Po njenem mnenju posebni položaj obeh podjetij, ki sta predložili zahtevo, ne upravičuje odmika od metodologije, uporabljene za vsa podjetja, na katera se nanaša ta postopek. Uporaba različnih časovnih okvirov za "preskus običajnega poteka trgovine" (četrtletnega) in druge dele dampinškega izračuna (letnega) bi bila poleg tega v nasprotju z dosledno prakso Komisije.

(17) Na koncu je treba poudariti, da so bili ustrezni podatki (npr. o četrtletnih proizvodnih stroških) prvič predloženi po objavi začasnih ugotovitev in to kljub temu, da se nanašajo na dejstva, ki so bila podjetjem dobro znana pred preverjanjem na kraju samem ali pred njihovimi odgovori na vprašalnik. Zato Komisija v tej zadnji fazi preiskave ni mogla preveriti precejšnjega števila podatkov, potrebnih za spremembo metodologije za določitev dobičkonosnosti domače prodaje.

(18) Eno od korejskih podjetij je nasprotovalo metodologiji Komisije za dodelitev zneska PSA stroškov iz uvodne izjave 50 začasne uredbe.

(19) Proizvajalec izvoznik je po objavi začasnih ugotovitev predložil nove podatke, kljub zahtevi Komisije pa ni predložil nobenega dokazila ali razlage glede uporabljene dodeljevalne metodologije. Zato je bila zahteva podjetja zavrnjena.

Konstruirana normalna vrednost

(20) Eden od indonezijskih proizvajalcev izvoznikov je nasprotoval uporabljeni stopnji dobička pri konstruiranju normalne vrednosti za eno vrsto PET, ki ga je izvažal v Skupnost.

(21) Metoda Komisije, da uporabi dejansko stopnjo dobička, ki ga je ta proizvajalec izvoznik ustvaril pri prodaji drugih vrst PET med običajnim potekom trgovine na svojem domačem trgu, je popolnoma v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe (glej uvodno izjavo 21 začasne uredbe). Zato se potrdijo začasne ugotovitve.

(22) Eden od malezijskih proizvajalcev izvoznikov je izpodbijal metodologijo, utemeljeno na prihodkih od prodaje, ki jo je v začasni uredbi Komisija uporabila za prerazporeditev določenih PSA stroškov, uporabljenih pri konstruiranju normalne vrednosti.

(23) Preveritev je razkrila, da razporeditveni ključ, ki ga je uporabilo podjetje v svojem odgovoru na vprašalnik za določene stroške, ni bil niti pravilen niti ustrezen niti se ga ni uporabilo na običajni način. Zaradi tega in ker ni bilo na voljo ustreznejšega razporeditvenega ključa so se ustrezni PSA stroški prerazporedili na podlagi prihodkov iz prodaje v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe. Zato se potrdi metoda, ki je bila za to zadevo sprejeta v začasni uredbi.

(24) Dva indonezijska proizvajalca izvoznika sta trdila, da je treba normalne vrednosti za podjetja brez prodaje med običajnim potekom trgovine na domačem trgu v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe utemeljiti na domačih prodajnih cenah drugih podjetij in ne na konstruirani normalni vrednosti.

(25) Že v uvodni izjavi 19 začasne uredbe je bilo pojasnjeno, zakaj se ne morejo uporabiti domače prodajne cene drugih podjetij. Nobeden od obeh zadevnih proizvajalcev izvoznikov ni predložil nobenega dokaza, ki bi razveljavil utemeljitev Komisije za uporabo konstruirane normalne vrednosti. Kljub temu je Komisija ponovno preverila vse predložene podatke in metodologija, uporabljena za začasne ukrepe, se tako potrdi.

(26) Eno od korejskih podjetij je trdilo, da Komisija pri konstruiranju normalne vrednosti ne bi smela uporabiti njegovih PSA stroškov, saj domača prodaja, na katero se ti stroški nanašajo, ni bila ustvarjena med običajnim potekom trgovine. Podjetje je trdilo, da je to v nasprotju s členom 2(6) osnovne uredbe.

(27) Dosledna praksa Komisije je, kot je poudarjeno tudi v uvodni izjavi 21 začasne uredbe, da šteje dejanske domače PSA stroške za zanesljive, če je skupni obseg domače prodaje zadevnega podjetja reprezentativen v primerjavi z obsegom izvoza v Skupnost. Dejavnik, na podlagi katerega se določi uporabnost PSA stroškov, ni, ali je ta prodaja prinesla dobiček, temveč ali je bila prodana zadostna reprezentativna količina na čisto poslovni podlagi. Zato se potrdijo začasne ugotovitve.

(28) Eno od tajvanskih podjetij je zahtevalo, da se proizvodnih stroškov za september 1999 ne bi smelo upoštevati zaradi potresa na Tajvanu.

(29) Ne glede na to, ali se popravek kot takšen lahko odobri za potrese ali podobne primere višje sile ali ne, podjetje ni moglo dokazati, da je potres vplival na stroške in v kakšni meri. Komisija je na svojo pobudo tudi analizirala domnevni vpliv na proizvodne stroške in ugotovila, da je proizvedena količina v septembru 1999 presegala proizvedeno količino več drugih mesecev med PO, medtem ko zvišanje stroškov ni bilo večje kot v drugih mesecih PO. Zato se niti proizvedena količina v septembru niti stroški ne morejo označiti za izjemne. Zahtevo podjetja je bilo zato treba zavrniti.

2. Izvozna cena

(30) Eden od indonezijskih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da je Komisija pri konstruiranju njegovih izvoznih cen v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe odštela prevelik znesek PSA stroškov in dobička za opravljeno delo z njim povezanega uvoznika.

(31) Komisija se je morala pri določitvi odstotka odštetih PSA stroškov opreti na edine razpoložljive podatke, t.j. na revidiran zaključni račun povezanega trgovskega podjetja. V zvezi s tem je treba poudariti, da kljub izrecno navedeni zahtevi v vprašalniku za zadevni izdelek ni bil dostavljen noben poseben podatek o PSA stroških. Zato je bil odšteti znesek PSA stroškov določen na podlagi prihodkov iz prodaje.

(32) Glede odštete stopnje dobička je v uvodni izjavi 23 začasne uredbe navedeno, da se zdi 5 % stopnja dobička za nalogo, ki jo opravi trgovec, ustrezna. Ker ni drugih preverljivih podatkov, se ta metoda potrdi.

3. Primerjava

(33) Eden od indonezijskih proizvajalcev izvoznikov se je pritožil, da Komisija ni upoštevala njegovih zahtevkov za popravek normalne vrednosti.

(34) Za to podjetje je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. Zneski PSA stroškov in dobičkov so bili v skladu s členom 2(6)(a) določeni na podlagi tehtanega povprečja dejanskih zneskov, določenih za proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka drugih proizvajalcev izvoznikov, ki so bili predmet preiskave, v Indoneziji. Člen 2(10) osnovne uredbe navaja, da je treba razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost, ustrezno nadomestiti s popravki. Ker se domače prodajne cene zadevnega podjetja niso uporabile, so bili v tem primeru popravki, ki vplivajo na primerljivost cen, tisti popravki, ki se nanašajo na PSA stroške drugih podjetij, uporabljene za določitev normalne vrednosti. Zato se potrdi metoda, uporabljena za začasno določitev.

Fizične značilnosti

(35) Eden od malezijskih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da je imela vrsta PET, prodanega na domačem trgu, višjo tržno vrednost od vrste PET, izvoženega v Skupnost, in da je zato treba normalno vrednost ustrezno popraviti.

(36) Vendar pa proizvajalec izvoznik niti v odgovoru na vprašalnik niti med preverjanjem na kraju samem ni zahteval popravka zaradi fizičnih razlik. Niti ni količinsko opredelil tržne vrednosti domnevne razlike. Med preiskavo ni bil odkrit ali predložen noben dokaz, ki bi podprl takšno zahtevo. Glede na navedena dejstva je bilo treba to zahtevo zavrniti.

Uvozne dajatve in posredni davki

(37) Eden od indijskih proizvajalcev izvoznikov je ugovarjal, češ da je treba odobriti zahtevek za povračilo dajatev, ker so bile uvozne dajatve povrnjene po izvozu blaga, za domačo prodajo pa takšnega povračila ni bilo, kar vpliva na primerljivost cen. Izvoznik je še trdil, da je treba popravek odobriti ne glede na to, ali so bile dajatve plačane pri uvozu surovin, in ne glede na to, ali so bile te surovine fizično vgrajene v podoben izdelek, prodan na domačem trgu.

(38) V skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe se popravek normalne vrednosti lahko odobri samo za uvozne dajatve za podoben izdelek in za surovine, ki so fizično vgrajene vanj, kadar je ta namenjen za porabo v državi izvoznici, pri njegovem izvozu v Skupnost pa se te povrnejo (ali ne poberejo). Treba je opozoriti, da je v tem primeru izvoznik svojo zahtevo za povračilo dajatev utemeljil samo na znesku uvoznih dajatev, povrnjenih po izvozu PET. V skladu s programom Duty Entitlement Passbook ("program DEPB"), ki se uporablja za podjetje, je bilo povračilo dajatev po izvozu odobreno ne glede na to, ali so bile surovine za proizvodnjo podobnega izdelka uvožene ali ne. Poleg tega podjetje v svojem odgovoru na vprašalnik ali med preveritvenim obiskom na kraju samem ni navedlo dejanskega zneska ustreznih uvoznih dajatev, plačanih za surovine za PET, prodan na domačem trgu med PO, ki jih je po izvozu zadevnega izdelka v Skupnost dobilo povrnjene ali pa se niso pobrale. Iz tega sledi, da podjetje ni moglo dokazati, da so bile povrnjene uvozne dajatve vključene v domačo ceno. Ker se ni moglo določiti, da je to vplivalo na cenovno primerljivost, je bilo treba zahtevo zavrniti.

(39) Isti indijski proizvajalec izvoznik je na koncu tudi trdil, da so začasne ugotovitve protidampinške preiskave v nasprotju z začasnimi ugotovitvami vzporednega protisubvencijskega postopka. Trdil je, da bi bilo nepravilno v okviru protidampinške preiskave zavrniti zahtevo podjetja za popravek zaradi povračila dajatev, ker se je program DEBP, ki jo podjetje koristi, v protisubvencijskem postopku štela za izvozno subvencijo.

(40) Tega argumenta ni mogoče sprejeti. V okviru vzporedne protisubvencijske preiskave je bilo res ugotovljeno, da je program, ki daje pravico do povračila dajatev ali brezcarinskega uvoza, odvisno od primera, izvozna subvencija proti kateri se lahko uvede izravnalni ukrep in ne dobronameren program vračanja dajatev za namen Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 z dne 6. oktobra 1997 o zaščiti proti subvencioniranemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [4] ("osnovne protisubvencijske uredbe"). V skladu s členom 14(1) osnovne uredbe se ta izravnalna dajatev odšteje od vseh protidampinških dajatev. Če bi se poleg tega odbitka odobril še zahtevani popravek, bi to povzročilo dvojni popravek, kar bi negiralo rezultate protisubvencijske preiskave.

(41) Ob upoštevanju prej navedenega se potrdijo začasne ugotovitve Komisije, t.j. zahteva podjetja za popravek zaradi razlik v višini uvoznih dajatev in posrednih davkov ni bila upravičena in jo je bilo zato treba zavrniti.

(42) Eno od korejskih podjetij je ugovarjalo metodi izračuna popravka zaradi povračila dajatev, ki ga je opravila Komisija, ki po mnenju podjetja ne odraža dejanskega zneska povrnjenih dajatev, prejetega med PO.

(43) Med preiskavo podjetje ni predložilo nobenega dokaza o povezavi med dejansko prejetim zneskom povrnjenih dajatev in surovinami, fizično vgrajenimi v izdelek. Ker ni bilo novih dokazov, ki bi lahko podprli zahtevo proizvajalca izvoznika, se potrdi metoda iz uvodne izjave 58 začasne uredbe.

(44) Neko drugo korejsko podjetje je ugovarjalo sklepu Komisije, da v celoti zavrne popravke zaradi povračila dajatev (glej uvodno izjavo 58 začasne uredbe).

(45) Glede na pojasnila, ki jih je predložilo podjetje po objavi začasne uredbe, in ob upoštevanju med preiskavo zbranih podatkov je Komisija lahko ponovno izračunala korekcijski znesek zaradi povračila dajatev, ki tako odraža plačano dajatev za surovine, uvožene med PO. Popravek je bil nato odobren, vendar samo v tolikšni meri, kot se ga je lahko preverilo.

(46) Eden od indijskih proizvajalcev izvoznikov je oporekal dejstvu, da Komisija pri določitvi domačih prodajnih cen ni upoštevala prometnih davkov. Podjetje je trdilo, da čeprav je bilo med PO oproščeno plačila prometnih davkov, je zaračunana cena za kupce vsebovala vse dajatve, prometni davki pa so se dejansko pobrali od kupcev in nato plačali vladi.

(47) Podatki, ki jih je proizvajalec predložil po uvedbi začasnih ukrepov, so v nasprotju s podatki, zbranimi in preverjenimi na kraju samem, na katerih so bile utemeljene začasne ugotovitve. Poleg tega ni bil predložen noben dokaz v podporo trditvi, da so se prometni davki v bistvu pobirali od kupcev in se dejansko plačevali vladi. Preiskava je jasno pokazala, da je imelo zadevno podjetje koristi od programa oprostitve prometnega davka, ki se je uporabljala za nakupe in prodaje zadevnega izdelka med PO. Za prodajne cene na trgovinskih računih je bilo ugotovljeno, da niso vsebovale prometnega davka, ustrezni dokumenti o notranji cenovni politiki pa so pokazali, da je bil prometni davek "trenutno na ravni nič". Pravno podlago za program oprostitve prometnega davka se je še dodatno podrobno preučilo, pri čemer se ni našlo nobenih podatkov, ki bi podprli nove zahteve podjetja. Zato se začasne ugotovitve potrdijo.

Obseg trgovine

(48) Eden od malezijskih proizvajalcev izvoznikov je ponovno zahteval popravek zaradi razlik v obsegu trgovine pri prodaji zadevnega izdelka na domačem trgu in na izvoznih trgih.

(49) Ker ni bilo dokazov za dosledne in izrazite razlike v nalogah in cenah prodajalca o domnevno različnem obsegu trgovine na domačem trgu države izvoznice, se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodne izjave 69 začasne uredbe.

Stroški kredita

(50) Eden od malezijskih proizvajalcev izvoznikov je zatrjeval, da se niso upoštevali stroški kredita pri prodajah na domačem trgu med PO.

(51) Ker v predpisanem roku ni bil predložen utemeljeni zahtevek za popravek zaradi razlik v stroških kredita, se trditev ni mogla preveriti in se zato zavrne.

(52) Drugi malezijski proizvajalec izvoznik je trdil, da je bila obrestna mera, uporabljena v začasni uredbi za izračun stroškov kredita na izvozni strani, napačna.

(53) Začasne ugotovitve v zvezi s tem vprašanjem so bile preverjene, pri čemer se je ugotovilo, da je bila obrestna mera, ki jo je uporabilo to podjetje v svojem odgovoru na vprašalnik, dejansko ustreznejša, zato so se izračuni ustrezno popravili.

Popusti in rabati

(54) Eden od indijskih proizvajalcev izvoznikov je ponovil svojo zahtevo, da je treba normalno vrednost popraviti ob upoštevanju zneska "popusta za zvestobo", odobrenega nekaterim kupcem na domačem trgu.

(55) Ugotovljeno je bilo, da je bil sporni popust izplačljiv po PO, če in ko so bili izpolnjeni določeni pogoji. Kot je navedeno v uvodni izjavi 35 začasne uredbe, ni bilo dokaza, da se je program popustov dosledno in tradicionalno uporabljala. Dejansko po tem programu do zdaj še ni bilo nič izplačano. Zato je bilo treba zahtevo v skladu s členom 2(10)(c) osnovne uredbe, ki predvideva, da se popravek lahko odobri samo, če je zahtevek utemeljen na dosledni praksi iz predhodnih obdobij in če so izpolnjeni pogoji, zahtevani za upravičenost do popusta, zavrniti.

Manipulativni stroški

(56) Pri izračunu popravka, ki se odobri na podlagi manipulativnih stroškov na izvozni strani, za indijskega proizvajalca izvoznika je bila ugotovljena stvarna napaka. Ta napaka je bila popravljena.

Drugo

(57) Eden od indijskih proizvajalcev izvoznikov je izpodbijal razloge, na podlagi katerih je bila zavrnjena njegova zahteva za popravek ob upoštevanju plač prodajalcev tako na domačem kot na izvoznem trgu, svojo zahtevo pa je podprl z novimi podatki.

(58) Vendar pa so bili zadevni podatki ali dokazila, čeprav so bili v vprašalniku posebej zahtevani, na voljo šele dolgo po opravljenem preverjanju na kraju samem. Ker v predpisanem roku ni bil predložen utemeljen zahtevek za popravek zaradi razlik v plačah prodajalcev, se zahteva ni mogla preveriti in se zato zavrne.

4. Stopnja dampinga za v preiskavo zajeta podjetja

(59) Eden od korejskih proizvajalcev izvoznikov je trdil, da je Komisija odstopila od pravila iz člena 2(11) osnovne uredbe, ko je pri izračunu stopnje dampinga primerjala tehtano povprečno normalno vrednost s posameznimi izvoznimi cenami. Primerjavo je imel za diskriminacijsko v primerjavi z metodologijo, uporabljeno za druge korejske proizvajalce izvoznike. Podjetje, ki je po začasni objavi predložilo spremenjene podatke o tehtanih povprečnih cenah po kupcih in regijah, je predpostavljalo, da razlike v cenah ne morejo veljati za precejšnje. Poleg tega je podjetje trdilo, da so bile takšne razlike posledica različnih konkurenčnih pogojev na trgu Skupnosti in ne namenskega izvajanja ciljno usmerjenega dampinga.

(60) Pri začasni določitvi je Komisija menila, da izračunski postopek, uporabljen za druge proizvajalce izvoznike (glej uvodno izjavo 60 začasne uredbe), v posebnem primeru tega podjetja ne bi odražal dampinške prakse v celoti. Poleg tega je bil ugotovljen vzorec izvoznih cen, ki so se po kupcih in regijah zelo razlikovale. Zato se je normalna vrednost, določena na osnovi tehtanega povprečja, primerjala s cenami vseh posameznih izvoznih poslov v Skupnost.

(61) Metodologija, ki jo je Komisija uporabila za primerjavo tehtane povprečne normalne vrednosti s posameznimi izvoznimi cenami je popolnoma v skladu s pravilom iz člena 2(11) osnovne uredbe. V drugem pododstavku člena 2(11) je nedvoumno navedeno, da se normalna vrednost, določena na osnovi tehtanega povprečja, lahko primerja s cenami vseh posameznih izvoznih poslov v Skupnost, če obstaja vzorec izvoznih cen, ki se za različne kupce, regije ali časovna obdobja zelo razlikujejo, in če primerjava normalne vrednosti in izvoznih cen na osnovi tehtanega povprečja ne odraža dampinga v celoti. V tem primeru sta izpolnjena oba prej navedena pogoja. Tudi po popravkih izvoznih cen, ki jih je dostavil proizvajalec izvoznik, je bilo še vedno očitno, da se vzorec cen za posamezne kupce in regije zelo razlikuje in da primerjava normalne vrednosti in izvozne cene na podlagi tehtanega povprečja ne odraža dampinga v celoti.

(62) Zato Komisija meni, da pri korejskih proizvajalcih izvoznikih ni šlo za diskriminacijo, temveč samo za uporabo ustreznega pravila v vsakem posebnem primeru. Zato se začasne ugotovitve potrdijo.

(63) Eno od tajvanskih podjetij je zahtevalo, da je treba primerjavo računsko določene normalne vrednosti in izvoznih cen opraviti po mesecih in pri tem navedlo, da so se med PO stroški in cene precej spreminjali zaradi sprememb v cenah surovin.

(64) Protidampinška preiskava se skoraj ne more izogniti nihanjem v stroških in cenah med PO. Za primerjavo normalne vrednosti z izvozno ceno je Komisija določila tehtano povprečje obeh dejavnikov in tako upoštevala učinek nihanj, zlasti še v primeru tega proizvajalca izvoznika, kjer so se stroški in cene očitno gibali podobno. Zato Komisija meni, da posebni položaj podjetja, ki je predložilo zahtevo, ne upravičuje odmika od metodologije, uporabljene za vsa podjetja, na katera se nanaša ta postopek. Uporaba različnih časovnih okvirov, t.j. mesečnega za primerjavo normalne vrednosti in izvozne cene in letnega za druge dele dampinškega izračuna, bi bila poleg tega v nasprotju z dosledno prakso Komisije.

(65) Poleg tega je treba poudariti, da podjetje takšne zahteve ni postavilo niti v svojem odgovoru na vprašalnik niti med preverjanjem na kraju samem, čeprav temelji na dejstvih, ki jih je podjetje tedaj že dobro poznalo. Vse pomembne podatke je bilo treba predložiti v prvotno določenih rokih. Podatkov, ki so bili predloženi več mesecev po izteku teh rokov, se ni moglo ustrezno preveriti, zato je bilo treba zahtevo podjetja zavrniti.

(66) Eno od tajvanskih podjetij, za katero je bilo ugotovljeno, da je njegov izvoz v Skupnost potekal ravno izven PO, je zahtevalo, da se mu namesto preostale stopnje dampinga za Tajvan, ki je bila določena v višini najvišje stopnje dampinga, ugotovljene za sodelujoča podjetja, prisodi povprečna stopnja dampinga drugih sodelujočih podjetij.

(67) Zahteva je bila sprejeta. Zato je stopnja dampinga za podjetje Nan Ya Plastics Corp. določena v višini povprečne stopnje dampinga sodelujočih tajvanskih podjetij in znaša 9,6 %.

(68) Dve tajvanski sodelujoči podjetji sta opozorili na stvarne napake v izračunu začasne stopnje dampinga. Te napake so bile popravljene, zadevne stopnje dampinga pa so bile ustrezno spremenjene.

(69) Glede na navedeno in ker ni bilo drugih pripomb zainteresiranih strani, je Komisija sklenila, da uporabi metode za sodelujoča in nesodelujoča podjetja iz začasne uredbe.

(70) S primerjavo se je za zadevni izdelek, ki ga je med PO izvozilo v Skupnost korejsko podjetje, ugotovil obstoj de minimis stopnje dampinga.

(71) Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene na podlagi klavzule cif franko meja Skupnosti, so, kot sledi:

Indija | Reliance Industries Limited | 51,5 % |

Pearl Engineering Polymers Limited | 30,0 % |

Drugi | 51,5 % |

Indonezija | P.T. Bakrie Kasei Corporation | 63,5 % |

P.T. Indorama Synthetics Tbk | 15,2 % |

P.T. Polypet Karyapersada | 73,7 % |

Drugi | 73,7 % |

Republika Koreja | Honam Petrochemical Corporation | 19,8 % |

Tongkook Corporation | 55,8 % |

Daehan Synthetic Fiber Corporation | 5,1 % |

Sk Chemicals Corporation | najmanj 1,4 % |

Drugi | 55,8 % |

Malezija | Hualon Corporation (M) Sdn. Bhd. | 7,8 % |

MPI Polyester Industries Sdm. Bhd. | 34,2 % |

Drugi | 34,2 % |

Tajvan | Far Eastern Textile Ltd | 7,8 % |

Shingkong Synthetic Fibers Corporation | 7,8 % |

Tuntex Distinct Corp. | 12,4 % |

Nan Ya Plastics Corporation | 9,6 % |

Drugi | 12,4 % |

Tajska | Thai Shingkong Industry Corporation Limited | 32,5 % |

Drugi | 32,5 % |

E. INDUSTRIJA SKUPNOSTI

(72) Ker v zvezi z opredelitvijo industrije Skupnosti niso bili predloženi nobeni novi podatki, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 87 do 92 začasne uredbe.

F. ŠKODA

1. Uvodne pripombe

(73) Nekatere zainteresirane strani so ugovarjale uporabi podatkov, ki jih je predložila industrija Skupnosti samo za čas od leta 1996 naprej, medtem ko je bil razvoj dogodkov na trgu pred tem obdobjem utemeljen na podatkih neodvisne tržne raziskave.

(74) Po mnenju Komisije se podatki, ki jih je predložila industrija Skupnosti za leto 1995, ne morejo uporabiti zaradi ločitve Kodaka in Eastmana v letu 1995 in prestrukturiranja dejavnosti Shella. Niti Shell niti Eastman nista mogla zagotoviti popolnih podatkov za to leto.

(75) Po mnenju Komisije je bilo najpomembneje pripraviti pregled krize zaradi pomanjkanja, do katerega je prišlo na trgu Skupnosti v letu 1995, in njen vpliv tako na cene kot donosnost industrije Skupnosti. Uporaba podatkov neodvisne tržne raziskave se je kot taka zdela ustrezna za določitev potrebnih osnovnih podatkov za oceno položaja industrije Skupnosti med analiziranim obdobjem, kot je razloženo v uvodni izjavi 97 začasne uredbe.

2. Poraba

(76) Ker ni bilo predloženih nobenih novih nasprotujočih podatkov, se potrdijo ugotovitve glede porabe zadevnega izdelka v Skupnosti, kot so podrobno navedene v uvodnih izjavah 100 in 101 začasne uredbe.

3. Uvoz iz zadevnih držav

(77) Ker ni bilo predloženih nobenih novih podatkov, se glede obsega in cen uvoza iz zadevnih držav potrdijo začasne ugotovitve.

Kumulativna presoja učinkov zadevnega uvoza

(78) Eden od indonezijskih izvoznikov je trdil, da se uvoza s poreklom iz Indonezije ne bi smelo presojati kumulativno z drugimi zadevnimi uvozi, zlasti zato, ker je bilo količinsko gibanje uvoza s poreklom iz te države drugačno od uvoza iz drugih držav, zajetih v to preiskavo. Ta trditev je bila preverjena že v uvodni izjavi 106 začasne uredbe in ker ni bilo predloženih nobenih novih podatkov, Komisija te zahteve ne more sprejeti.

(79) Sklep, da je treba uvoz s poreklom iz Indonezije presojati kumulativno z uvozom iz drugih zadevnih držav, se zato potrdi.

4. Položaj industrije Skupnosti

(80) V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je bila v preveritev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti zajeta ocena vseh pomembnih dejavnikov in indeksov, ki so vplivali na položaj industrije Skupnosti. V preverjanje so bili vključeni vsi dejavniki, ki so posebej navedeni v členu 3(5) osnovne uredbe. Vendar pa nekateri dejavniki niso bili podrobno obravnavani, ker je bilo ugotovljeno, da za oceno položaja industrije Skupnosti v okviru te preiskave niso pomembni (glej plače in zaloge v nadaljevanju). Vpliv višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti se glede na obseg in cene uvoza iz zadevnih držav ne more šteti za zanemarljivega.

Dejavniki, preverjeni v začasni uredbi

— Naložbe

(81) Ugotovljeno je bilo, da se nekatere naložbe sodelujočega proizvajalca Skupnosti v začasni fazi niso upoštevale. Vključitev teh podatkov ni spremenila prvotno ugotovljenega gibanja na področju naložb.

(82) Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je obseg naložb industrije Skupnosti v letu 1998 kazal na to, da je njen finančni položaj dober. Drugi so pripomnili, da če je bil obseg naložb med PO majhen, je bilo to posledica predhodnih let, ko je industrija Skupnosti zabeležila izgube, in se tega ne more pripisati učinku dampinškega uvoza med PO.

(83) V zvezi s tem je preiskava jasno pokazala, da so bili odhodki za naložbe v letih 1997, 1998 in med PO v glavnem posledica odločitev, sprejetih v letih 1995 in 1996, ko so bila predvidevanja na področju PET dobra (kljub izgubam v letu 1996 je prevladovalo mnenje, da je takšno stanje začasno). Za takšno gospodarsko panogo je ustrezneje preučiti investicijske načrte kot datume dejanskih odhodkov. Kot je navedeno v uvodni izjavi 124 začasne uredbe, se potrdi, da industrija Skupnosti zaradi nadaljnjega slabšanja svojega finančnega položaja zaradi škodljivega dampinga med PO ni načrtovala pomembnejšega povečanja svojih zmogljivosti za zadovoljitev povečanega povpraševanja v prihodnje.

— Plače in zaloge

(84) Preverile so se tudi plače in zaloge, vendar po mnenju Komisije plače niso pomemben dejavnik, ker je njihov delež v skupnih stroških majhen, v analiziranem obdobju pa se tudi niso dosti spreminjale. Glede na sezonsko naravo PET je bilo ugotovljeno, da se je obseg tržnih zalog skozi celo leto močno spreminjala, zato se pri analizi škode ni štela za pomemben dejavnik.

— Rast

(85) Čeprav to v začasni uredbi ni bilo izrecno navedeno, je Komisija v svoji analizi tržnega deleža preverila tudi rast, pri čemer je v analiziranem obdobju za industrijo Skupnosti odkrila rahlo izgubo.

Drugi preverjeni dejavniki

(86) Položaj industrije Skupnosti se je dodatno preučil še glede na naslednje kazalce.

— Možnost pridobitve kapitala

(87) Kot je bilo navedeno že v začasni uredbi, so bile izgube med PO tako visoke, da se med PO ni mogel sprejeti noben nov investicijski načrt. To prav gotovo kljub pričakovanemu povečanju povpraševanja ni izboljšalo možnosti industrije Skupnosti za pridobitev kapitala v tem obdobju.

— Produktivnost

(88) Produktivnost, izražena v proizvedenih tonah na zaposlenega, se je od leta 1996 do PO povečala za 67 %, od leta 1998 do PO pa za 21 %. Tako izrazito povečanje produktivnosti kaže, da si je industrija Skupnosti po najboljših močeh prizadevala ostati konkurenčna.

— Donosnost naložb (ROI):

| 1996 | 1997 | 1998 | PO |

Donos vloženega kapitala [5] | -6 % | -7 % | 1 % | -8 % |

(89) Prej navedeni kazalec odraža splošen položaj industrija Skupnosti (ki zajema v glavnem poslovanje s PET). Preveritev je pokazala, da se velik del negativnih trendov med PO lahko pripiše sektorju PET. Ta kazalec je v skladu z zmanjšanjem donosnosti industrije Skupnosti.

— Denarni tok

(EUR) |

1996 | Čisti pritok (odtok) denarja iz poslovnega delovanja | -79002884 |

1997 | Čisti pritok (odtok) denarja iz poslovnega delovanja | 84901988 |

1998 | Čisti pritok (odtok) denarja iz poslovnega delovanja | 132915718 |

PO | Čisti pritok (odtok) denarja iz poslovnega delovanja | 51115757 |

(90) Prej navedeni kazalec odraža splošen položaj industrije Skupnosti (ki zajema v glavnem panoge PET). Pomeni bruto poslovni rezultat teh podjetij, t.j. prodajo, zmanjšano za stroške prodaje in pred finančnimi dajatvami, amortizacijo, provizijami in davki. Preveritev je pokazala, da se velik del poslabšanja položaja med PO lahko pripiše sektorju PET.

5. Drugi izraženi argumenti

Splošni argumenti, izraženi v zvezi s sklepi Komisije

(91) Nekatere zainteresirane strani so ugovarjale sklepom Komisije glede škode, ker so nekateri škodni kazalci izkazovali težnje po rasti ali po stabilnosti. V zvezi s tem so številne zainteresirane strani opozorile na nizko raven nelojalnega nižanja cen, povečanje obsega prodaje in stabilnost tržnega deleža na splošno. Po njihovem mnenju so ti kazalci kazali, da je bil položaj industrije Skupnosti trden in da so bile cene kljub temu, da so bile zelo nizke, na normalni ravni glede na prevladujoče tržne razmere.

(92) Tega argumenta ni bilo mogoče sprejeti. Kot je bilo ugotovljeno v začasni uredbi, je industrija Skupnosti med PO, potem ko je med letoma 1997 in 1998 izgubila pet odstotnih točk, takrat povečala prodajo in obnovila tržni delež, ko je znatno znižala svoje cene in jih uskladila s cenami dampinškega uvoza. Kot je bilo razloženo v začasni uredbi, je bilo ugotovljeno, da je uvoz potekal po dampinških cenah. Nizka raven nelojalnega nižanja cen je bila posledica dejstva, da so bile cene industrije Skupnosti med PO zelo nizke. Do velikega padca cen je prišlo zaradi dampinškega uvoza, ki je bil po obsegu in tržnem deležu zelo velik in ki je prisilil industrijo Skupnosti, da se je odzvala z znižanjem svojih cen.

Razvoj dogodkov po PO

(93) Mnoge zainteresirane strani in predstavniki držav članic so zahtevali, da Komisija analizira in upošteva določene dogodke, ki so se zgodili po PO. Te strani so še zlasti poudarile hiter in izrazit dvig cen industrije Skupnosti za PET v primerjavi s povečanjem stroškov surovin. Po njihovem mnenju se je položaj industrije Skupnosti po PO izrazito izboljšal in bilo je verjetno, da se industriji Skupnosti nič več ne povzroča znatna škoda.

(94) Treba je spomniti, da člen 6(1) osnovne uredbe predvideva, da se podatki, ki se nanašajo na čas po PO, ne upoštevajo. Na podlagi sodne prakse sodišča se dogodki po PO lahko upoštevajo samo, če bi bila zaradi njih uvedba protidampinških ukrepov očitno neustrezna.

(95) Komisija je analizirala dogodke na trgu PET med devetmesečnim obdobjem po PO, t.j. od 1. oktobra 1999 do 30. junija 2000. Ugotovljeno je bilo, da izkazujejo prodajne cene industrije Skupnosti za PET na trgu Skupnosti neprekinjeno rast. Povprečna prodajna cena za devetmesečno obdobje je bila približno 40 % višja od povprečja, ugotovljenega za PO. Prodajne cene so naraščale hitreje od stroškov (približno 20 % zvišanje), kar je povzročilo izboljšanje finančnega položaja industrije Skupnosti. Kljub temu je bila med tem devetmesečnim obdobjem donosnost prodaje industrije Skupnosti še vedno negativna in je znašala - 2 %, kar kaže, da je bila njena finančna uspešnost še vedno nezadovoljiva in daleč od ravni, ki bi lahko zagotovila trdnost te gospodarske panoge.

(96) To izrazito spremembo gibanja cen je v glavnem povzročilo zvišanje cen surove nafte, do katerega je prišlo v drugi polovici devetdesetih let in je nekaj mesecev kasneje vplivalo na cene vseh polimerov. Treba je tudi opozoriti, da sta se prodaja in tržni delež industrije Skupnosti enakomerno večala na račun dampinškega uvoza. Manjši obseg dampinškega uvoza je lahko posledica uvedbe protidampinške preiskave. V opisanem primeru je bil zadevni uvoz manj privlačen tudi zaradi gibanja menjalnega tečaja dolar/evro.

(97) Treba je povedati, da se menjalni tečaji kakor tudi cena surove nafte izrazito hitro spreminjajo, spremembe pa so lahko začasne. Če bi se ta protidampinška preiskava končala brez uvedbe ukrepov, je verjetno, da bi dampinški uvoz hitro znova pridobil tržni delež.

(98) Na podlagi navedenega je bilo sklenjeno, da razvoj dogodkov po PO ne kaže na to, da je škoda, ki jo povzroča dampinški uvoz, izginila. Zaradi tega uvedba protidampinških ukrepov ni očitno neustrezna.

6. Sklep glede škode

(99) Ker Komisija v zvezi s škodo, ki se povzroča industrijii Skupnosti, ni prejela nobenih drugih argumentov, se potrdi sklep iz uvodnih izjav 125 do 128 začasne uredbe, da se industriji Skupnosti povzroča znatna škoda v smislu člena 3 osnovne uredbe.

G. VZROČNA ZVEZA

(100) Več zainteresiranih strani je še naprej trdilo, da je Komisija sprejela napačen sklep, da uvoz s poreklom iz zadevnih držav povzroča škodo industriji Skupnosti, medtem ko je po njihovem mnenju na položaj te gospodarske panoge in višino cen na trgu Skupnosti vplival sestav drugih dejavnikov. V zvezi s tem so ponovile argumente, ki so bili predloženi že v začasni fazi (vključno s ceno surovin, položajem zaradi prevelikih zmogljivosti, konkurenco med proizvajalci PET).

(101) Ker glede vzroka škode, ki se povzroča industriji Skupnosti, ni bilo predloženih nobenih drugih argumentov, se potrdi sklep iz uvodne izjave 148 začasne uredbe, da je uvoz PET iz zadevnih držav povzročil škodo industriji Skupnosti.

H. INTERES SKUPNOSTI

1. Verjetni učinek uvedbe ukrepov na gospodarske panoge v nadaljnem proizvodnem procesu

Nadaljnja preiskava

(102) Ker je bilo sodelovanje uporabnikov v prvi fazi preiskave na nizki ravni, se je Komisija odločila, da dodatno razišče verjetni učinek uvedbe ukrepov na gospodarske panoge v nadaljnem proizvodnem procesu. Zato je uporabnikom PET poslala devetdeset novih, poenostavljenih vprašalnikov, z nekaterimi od njih je stopila v stik že prej, vendar od njih ni prejela odgovora. V predpisanem roku je devetnajst prvotno nesodelujočih podjetij poslalo smiselne odgovore.

Nova sodelujoča podjetja so:

- trije proizvajalci predoblik/steklenic:

Lux PET GmbH & Co. (Luksemburg)

Puccetti SpA (Italija)

EBP SA (Španija)

- štirje proizvajalci PET filmov in folij, ki uporabljajo zadevni izdelek:

RPC Cobelplast Montonate Sri (Italija)

Moplast SpA (Italija)

Alusuisse Thermoplastic (Združeno kraljestvo)

Klockner Pentaplast BV (Nizozemska)

- štirje proizvajalci brezalkoholnih pijač:

L'Abeille (Francija)

Pepsico Food Beverages Intl. Ltd (Italija)

Pepsico France (Francija)

Europe Embouteillage Snc (Francija)

- osem proizvajalcev mineralne in izvirske vode:

Aguas Minerales Pasqual S.L. (Španija)

Eycam Perrier SA (Španija)

Font Vella SA & Aguas de Lanjaron SA (Španija)

Italaquae SpA (Italija)

Neptune SA (Francija)

Roxane SA (Francija)

San Benedetto (Italija)

Societa generate delle acque minerali arl (Italija).

(103) V vseh navedenih podatkih podjetij, ki so izpolnila prvi ali drugi vprašalnik, je bilo zajeto 26 % porabe PET v Skupnosti med PO. Podatki o stroških, določeni na podlagi združevanja podatkov, so se obravnavali kot reprezentativni za različne podsektorje porabnikov, saj so se podatki za posamezna podjetja, ki so spadala v isti podsektor, v veliki meri ujemali.

(104) Po uvedbi začasnih ukrepov je Komisija prejela več stališč uporabnikov ali njihovih predstavniških združenj. V glavnem so vsebovali pripombe glede preteklega razvoja dogodkov na trgu PET in razprave o možnem vplivu ukrepov na sektorje porabe. Ta stališča so predložili:

- Schmalbach-Lubeca, največji proizvajalec predoblik/steklenic v Evropi (18 % porabe PET v Skupnosti);

- Združenje "Evropskih predelovalcev plastike"(EUPC);

- UNESDA, združenje, ki predstavlja proizvajalce brezalkoholnih pijač;

- Koncern Nestle, ki je ponovil, da so podatki za francoski trg reprezentativni za njihov celotni evropski trg. Skupni evropski nakupi PET tega koncerna znašajo 9 % porabe PET v Skupnosti, od tega odpade samo 3 % na francoski trg.

(105) Ta stališča so se skupaj s stališči združenj, predstavniki proizvajalcev vode, ki so se javili v prvi fazi preiskave, upoštevala in so skupaj zajemala vsaj polovico trga.

Opis sektorjev porabe

(106) Po analizi vseh predloženih podatkov se je ugotovilo, da bi bilo ustrezneje sektor porabe, ki se je prvotno obravnaval v treh skupinah (izdelovalci predoblik, proizvajalci vode in združeni proizvajalci brezalkoholnih pijač), razdeliti v dve skupini:

- Predelovalce, kamor spadajo proizvajalci predoblik in steklenic kakor tudi proizvajalci folije. Ti uporabniki zadevni izdelek samo predelajo, zato je strošek PET zdaleč njihov najpomembnejši stroškovni dejavnik. Proizvajalci steklenic in predoblik zdaleč največji del svoje proizvodnje prodajo polnilcem brezalkoholnih pijač. Proizvajalci folije, ki pomenijo samo majhen del sektorja predelovalcev, prodajajo različnim gospodarskim panogam, ki folijo uporabljajo v glavnem za pakiranje svojih izdelkov.

- Polnilce brezalkoholnih pijač, vključno z vodo, brezalkoholnimi pijačami z dodanim ogljikovim dioksidom ali brez, mlekom, sadnimi sokovi itd. Delitev te skupine uporabnikov na proizvajalce vode in brezalkoholnih pijač ni ustrezna, ker v mnogih primerih isti proizvajalec polni vodo in brezalkoholne pijače. Ustrezneje je ločevati med različnimi pijačami, ki jih proizvajajo, saj je v relativnem pogledu delež PET v njihovih proizvodnih stroških odvisen od notranjih stroškov teh pijač (sode ali sadni sokovi zahtevajo dražje vložke od vode). V vsakem primeru ostane PET dokaj pomemben stroškovni dejavnik, težave, s katerimi se soočajo polnilci pri njegovi dobavi, pa so si podobne ne glede na vrsto izdelka, ki ga polnijo.

(107) Treba je poudariti, da so predelovalci (razen proizvajalcev folije) in polnilci med seboj zelo tesno povezani.

- Polnilci pokupijo skoraj celotno proizvodnjo predelovalcev.

- Vsak predelovalec ima zelo majhno število kupcev (pogosto samo enega).

- Predelovalci s svojimi kupci sklenejo pogodbe, ki zelo pogosto vključujejo ali določbo o samodejnem upoštevanju spremenjene cene PET ali o rednem ponovnem pogajanju.

Zato se vpliva v nadaljevanju opisanih ukrepov ne sme seštevati, ker bo večji del vpliva ukrepov neposredno prešel na največje kupce predelovalcev, t.j. na polnilce brezalkoholnih pijač.

Predvideni vpliv ukrepov na uporabnike

(108) Po upoštevanju na novo dobljenih podatkov je bil položaj uporabnikov, ki so poslali popolnoma kvantificirane podatke, kot sledi:

| | Poraba PET kot % porabe Skupnosti | PET kot % proizvodnih stroškov | Zaposleni, ki delajo z izdelki, za katere se uporablja PET |

Predelovalci | Proizvajalci predoblik in steklenic | 7 | 66 | 770 |

Proizvajalci folije | 1 | 55 | 186 |

Polnilci brezalkoholnih pijač | Mineralna in izvirska voda | 18 | 24 | 6766 |

Brezalkoholne pijače | 1 | 9 | 298 |

SKUPAJ | | 26 | | 8020 |

Vpliv na predelovalce

(109) Ocenjeno je bilo, da bi se glede na količino kupljenega PET s poreklom iz zadevnih držav med PO zaradi uvedbe predlaganih protidampinških in izravnalnih ukrepov (od katerih odpade samo 15 % na izravnalne ukrepe) proizvodni stroški predelovalcev, ki izdelujejo predoblike in steklenice, zvišali za 4 % (če bi se uporabile cene PET za julij 2000, bi to znašalo 2 %). Vpliv ukrepov na proizvajalce folije bi znašal približno 2,3 % (1,2 % pri cenah PET za julij 2000).

(110) Zaradi pogodbene povezave s svojimi kupci je verjetno, da bodo predelovalci, ki izdelujejo predoblike in steklenice, večji del tega zvišanja stroškov prenesli na svoje kupce. Enako velja za proizvajalce folije. Zato se sprejme ocena, da bo neposredni vpliv ukrepov na donosnost prodaje teh podjetij majhen.

(111) Ti uporabniki so ponovili, da je največja nevarnost povezana z možno preselitvijo dejavnosti predelovalcev v države zunaj Skupnosti. Vendar Komisija ni našla nobenega novega dokaza o obstoju takšne nevarnosti, še zlasti ob upoštevanju ocenjenega vpliva predlaganih ukrepov na eni strani in škode zaradi preselitve na drugi. V uvodni izjavi 179 začasne uredbe je bilo ocenjeno, da bi samo dodatni stroški za prevoz pomenili 2,5 % zvišanje stroškov. Poleg tega je bilo pojasnjeno, da so bili za uporabnike najpomembnejši dejavniki bližina, prilagodljivost in zanesljivost dobav.

Vpliv na polnilce brezalkoholnih pijač

(112) Ob upoštevanju količin PET s poreklom iz zadevnih držav, ki so jih polnilci brezalkoholnih pijač kupili med PO, in dejstva, da bo večji del zvišanja stroškov za predoblike prešel nanje, je bilo ocenjeno, da bi imela uvedba predlaganih protidampinških in izravnalnih ukrepov za posledico povišanje njihovih proizvodnih stroškov v povprečju za manj kot 0,9 % (če bi uporabili cene PET iz julija 2000, bi to zneslo približno 0,4 %).

(113) Ocenjuje se, da bi to povišanje proizvodnih stroškov na velika podjetja, ki prodajajo pijače z zaščitnim znakom, vplivalo v omejenem obsegu, saj so ta podjetja zelo rentabilna. Pri manjših polnilcih pijač brez zaščitnega znaka, ki predstavljajo samo majhen del tega sektorja in poslujejo z nižjimi stopnjami dobička, takšno povišanje stroškov verjetno ne bi resneje ogrozilo njihovega delovanja, lahko pa bi zahtevalo določeno prizadevanje za prestrukturiranje stroškov. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so se morala ta podjetja v preteklosti spopadati z velikimi nihanji cen PET.

Splošen vpliv na uporabnike

(114) Kot je bilo že navedeno, PET v glavnem uporabljajo neposredno ali posredno prek predelovalcev proizvajalci brezalkoholnih pijač, medtem ko je v drugih panogah PET le manj pomemben embalažni material. Ker ocenjeni vpliv na sektor brezalkoholnih pijač že vključuje vpliv na stroške predelovalcev PET, se lahko sprejme stališče, da bo zvišanje stroškov uporabnikov PET omejeno.

2. Cene pijač na drobno

(115) Ugotovljeno je bilo, da so se cene ustekleničene vode in brezalkoholnih pijač v zadnjem desetletju zviševale sorazmerno enakomerno za 1 % - 2 % letno (statistični podatki Eurostata o indeksu cen na drobno). V istem obdobju so se cene PET izredno hitro spreminjale, kar pa ni vplivalo na cene na drobno ustekleničene vode in brezalkoholnih pijač. Zato se zahteva glede možnega inflacijskega vpliva ukrepov na cene na drobno ustekleničene vode in brezalkoholnih pijač zavrne.

3. Verjetni vpliv uvedbe ukrepov na industrijo Skupnosti in gospodarske panoge na začetku proizvodnega procesa

(116) Predlagani ukrepi bi po vsej verjetnosti koristili industriji Skupnosti, ki je s svojimi prizadevanji za prestrukturiranje in izrazitim povečanjem produktivnosti pokazala svojo odločenost, da ostane prisotna na hitro razvijajočem se trgu Skupnosti. Uvedba ukrepov bi tej gospodarski panogi omogočila izboljšati donosnost in ji dala možnost novih naložb, ki so v kapitalno tako intenzivni dejavnosti bistvene, da se zagotovi njena dolgoročna in trdna prisotnost v Skupnosti.

(117) Ker je položaj industrije Skupnosti na začetku proizvodnega procesa odvisen od finančne trdnosti proizvajalcev PET v Skupnosti, bi izboljšanje njihovega položaja z uvedbo ukrepov koristilo tudi gospodarski panogi na začetku proizvodnega procesa. To so potrdila sodelujoča podjetja iz gospodarskih panog na začetku proizvodnega procesa.

4. Sklepi o interesu Skupnosti

(118) Na podlagi dodatnih podatkov, pridobljenih od uporabnikov, se sklene, da bo vpliv ukrepov na uporabnike omejen. Ker predelovalci lahko večji del zvišanja stroškov prenesejo na svoje kupce, se ocenjuje, da bo skupni vpliv ukrepov na proizvajalce pijač za splošno donosnost tega sektorja obrobnega pomena.

(119) Poleg tega se potrdi, da preselitev proizvodnje predoblik zunaj Skupnosti ni verjetna, da na cene na drobno brezalkoholnih pijač ponavadi nihanje v cenah PET ne vpliva zelo ter da je uvedba ukrepov očitno v interesu industrije Skupnosti in gospodarskih panog na začetku proizvodnega procesa.

(120) Ker glede interesa Skupnosti ni bilo predloženih drugih argumentov, se potrdi sklep iz uvodne izjave 202, da ni nujnih razlogov, da se ukrepi ne uvedejo.

I. DOKONČEN POTEK UKREPOV

(121) Po mnenju Komisije je treba glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Skupnosti sprejeti dokončne protidampinške ukrepe, da se prepreči nadaljnje povzročanje škode Skupnosti z dampinškim uvozom iz zadevnih držav.

1. Raven odprave škode

(122) Ker ni bilo predloženih novih podatkov, se potrdi metodologija iz uvodne izjave 206 začasne uredbe, uporabljena za določitev stopnje škode.

2. Oblika in višina dajatev

(123) Ker ni bilo predloženih novih podatkov, se potrdi metodologija iz uvodnih izjav 209 do 213 začasne uredbe, uporabljena za določitev višine protidampinških dajatev skupaj z ustrezno višino izravnalnih dajatev, določenih v vzporedni protisubvencijski preiskavi.

(124) Po mnenju Komisije je za preprečitev tega, da bi imela nihanja cen PET zaradi nihanja cen surove nafte za posledico pobiranje višjih dajatev, ustrezno uvesti dajatve v obliki določenega zneska na tono. Ti zneski izhajajo iz uporabe višine protidampinških dajatev za izvozne cene na podlagi klavzule cif, uporabljene pri izračunu stopnje odprave škode med PO.

(125) Predlagane protidampinške dajatve so, kot sledi:

Indija

Podjetje | Stopnja odprave škode | Stopnja dampinga | Izravnalna dajatev (izhaja iz izvoznih subvencij | Višina protidampinške dajatve | Predlagana protidampinška dajatev |

Reliance Industries Limited | 44,3 % | 51,5 % | 8,2 % | 36,1 % | 181,7 EUR/t |

Pearl Engineering Polymers Limited | 33,6 % | 30,0 % | 5,8 % | 24,2 % | 130,8 EUR/t |

Elque Polyesters Limited | 44,3 % | 51,5 % | 4,4 % | 39,9 % | 200,9 EUR/t |

Futura Polymers Limited | 44,3 % | 51,5 % | 0 | 44,3 % | 223,0 EUR/t |

Vsi drugi | | 51,5 % | 8,2 % | 36,1 % | 181,7 EUR/t |

(126) Elque Polyesters Limited in Futura Polymer Limited sta sodelovala v vzporednem protisubvencijskem postopku, v tej protidampinški preiskavi pa ne, ker nista izvažala v Skupnost. Zato imata pravico, da zaprosita za pregled zaradi novega izvoznika, takoj ko začneta dejansko izvažati v Skupnost ali ko lahko dokažeta, da sta prevzela nepreklicne pogodbene obveznosti za izvoz večjih količin v Skupnost.

Indonezija

Podjetje | Stopnja odprave škode | Stopnja dampinga | Predlagana protidampinška dajatev |

P.T. Bakrie Kasei Corporation | 35,1 % | 63,5 % | 187,7 EUR/t |

P.T. Indorama Synthetics Tbk | 17,8 % | 15,2 % | 92,1 EUR/t |

P.T. Polypet Karyapersada | 32,9 % | 73,7 % | 178,9 EUR/t |

Vsi drugi | | 73,7 % | 187,7 EUR/t |

Koreja

Podjetje | Stopnja odprave škode | Stopnja dampinga | Predlagana protidampinška dajatev |

Honam Petrochemical Corporation | 16,9 % | 19,8 % | 101,4 EUR/t |

Tongkong Corporation | 26,5 % | 55,8 % | 148,3 EUR/t |

Daehan Synthetic Fiber Corporation | 28,5 % | 5,1 % | 28,2 EUR/t |

SK Chemicals Corporation | 11 % | 1,4 % | 0 |

Vsi drugi | | 55,8 % | 148,3 EUR/t |

Malezija

Podjetje | Stopnja odprave škode | Stopnja Dampinga | Izravnalna dajatev (izhaja iz izvoznih subvencij | Višina protidampinške dajatve | Predlagana protidampinška dajatev |

Hualon Corporation (M) Sdn. Bhd. | 52,1 % | 7,8 % | 0,2 % | 7,6 % | 36,0 EUR/t |

MPI Polyester Industries Sdn. Bhd. | 54,2 % | 34,2 % | 0 | 34,2 % | 160,1 EUR/t |

Vsi drugi | | 34,2 % | Se ne uporablja | 34,2 % | 160,1 EUR/t |

Tajvan

Podjetje | Stopnja odprave škode | Stopnja Dampinga | Predlagana protidampinška dajatev |

Far Eastern Textile Ltd | 8,2 % | 7,8 % | 50,2 EUR/t |

Shingkong Synthetic Fibers Corporation | 16,6 % | 7,8 % | 47,0 EUR/t |

Tuntex Distinct Corp. | 26,3 % | 12,4 % | 69,5 EUR/t |

Nan Ya Plastics Corporation | 26,3 % | 9,6 % | 53,8 EUR/t |

Vsi drugi | | 12,4 % | 69,5 EUR/t |

Tajska

Podjetje | Stopnja odprave škode | Stopnja dampinga | Izravnalna dajatev | Višina protidampinške dajatve | Predlagana protidampinška dajatev |

Thai Shingkong Industry Corporation Limited | 22,6 % | 32,5 % | 8,4 % | 14,2 % | 132,2 EUR/t |

Vsi drugi | | 32,5 % | 8,4 % | 14,2 % | 132,2 EUR/t |

(127) Zahtevke za uporabo teh individualnih protidampinških stopenj dajatev (npr. po spremembi imena podjetja ali po vzpostavitvi novih proizvodnih ali prodajnih enot) je treba nasloviti na Komisijo [6], skupaj z vsemi ustreznimi podatki, zlasti s spremembo imena ali novimi proizvodnimi in prodajnimi enotami povezanimi spremembami dejavnosti podjetja na področju proizvodnje, domače prodaje ali izvoza. Komisija bo po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo po potrebi ustrezno spremenila z dopolnitvijo seznama podjetij, ki koristijo ugodnosti individualnih stopenj dajatev.

3. Dokončno pobiranje začasnih dajatev

(128) Glede na ugotovljeni obseg dampinga pri proizvajalcih izvoznikih in glede na resnost povzročene škode industriji Skupnosti, se meni, da je treba varščine, položene za začasne protidampinške dajatve, pobrati v višini dokončno uvedenih dajatev. Kadar so dokončne dajatve višje od začasnih, se dokončno poberejo samo varščine, položene v višini začasnih dajatev.

4. Zaveze

(129) Po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov so proizvajalci izvozniki iz Indije in Indonezije ponudili cenovne zaveze v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(130) Po mnenju Komisije se zaveze, ki so jih ponudili Reliance Industries Limited, Pearl Engineering Polymers Limited in P.T. Polypet Karyapersada, lahko sprejmejo [7], saj odpravljajo škodljivi učinek dampinga. Poleg tega bodo redna in podrobna poročila, za zagotavljanje katerih so se zavezala podjetja, Komisiji omogočila učinkovito spremljanje. Tudi ustroj prodaje teh podjetij je takšen, da je po mnenju Komisije nevarnost za izogibanje zavezam zelo majhna.

(131) Predloge za ponudbo zavez je dalo še eno podjetje. Vendar pa je to podjetje navedlo napačne in zavajajoče podatke glede določenih vidikov preiskave, kar je vplivalo na točnost in zanesljivost njegovega sodelovanja (glej uvodno izjavo 13). Zaradi tega Komisija ni bila prepričana, da bi bilo izpolnjevanje zavez tega podjetja mogoče učinkovito spremljati in je ponudbo zavrnila.

(132) Da se zagotovi učinkovito izpolnjevanje in spremljanje zavez, je treba za oprostitev plačila dajatev pri predložitvi zahtevka za sprostitev v prosti promet v skladu z zavezo carinski službi zadevne države članice predložiti veljaven "račun na podlagi zaveze", ki jo izda proizvajalec izvoznik, od katerega je bila zaveza sprejeta, in vsebuje podatke iz priloge. Če se takšen račun ne predloži ali če ne ustreza proizvodu, predloženemu v carinjenje, se plača protidampinška dajatev v ustrezni višini, da se zagotovi učinkovito izvajanje zaveze.

(133) Pri kršitvi ali preklicu zaveze se lahko uvede protidampinška dajatev v skladu s členom 8(9) in (10) osnovne uredbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Dokončna protidampinška dajatev se uvede pri uvozu polietilen tereftalata s koeficientom viskoznosti najmanj 78 ml/g po DIN (Deutsche Industrienorm) 53728, ki spada pod oznaki KN 39076020 in ex39076080 (oznaka TARIC 3907608010.)

2. Razen kot je predvideno v točki 3 spodaj, je višina dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Skupnosti, brez dajatev, kot sledi, za izdelke s poreklom iz:

Država | Dokončna dajatev (evrov/t) | Dodatna oznaka TARIC |

Indija | 181,7 | A999 |

Indonezija | 187,7 | A999 |

Malezija | 160,1 | A999 |

Republika Koreja | 148,3 | A999 |

Tajvan | 69,5 | A999 |

Tajska | 83,2 | A999 |

3. Navedene višine se ne uporabljajo za izdelke, ki so jih proizvedla spodaj našteta podjetja, za katera veljajo naslednje višine protidampinških dajatev:

Država | Podjetje | Dokončna dajatev (evrov/t) | Dodatna oznaka TARIC |

Indija | Pearl Engineering Polymers Limited | 130,8 | A182 |

Indija | Reliance Industries Limited | 181,7 | A181 |

Indija | Elque Polyesters Limited | 200,9 | A183 |

Indija | Futura Polymers Limited | 223,0 | A184 |

Indonezija | P.T. Bakrie Kasei Corporation | 187,7 | A191 |

Indonezija | P.T. Indorama Synthetics Tbk | 92,1 | A192 |

Indonezija | P.T. Polypet Karyapersada | 178,9 | A193 |

Malezija | Hualon Corporation (M) Sdn. Bhd. | 36,0 | A186 |

Malezija | MPl Polyester Industries Sdn. Bhd. | 160,1 | A185 |

Republika Koreja | Daehan Synthetic Fiber Co., Limited | 28,2 | A194 |

Republika Koreja | Honam Petrochemical Corporation | 101,4 | A195 |

Republika Koreja | SK Chemicals Co., Limited | 0 | A196 |

Republika Koreja | Tongkong Corporation | 148,3 | A197 |

Tajvan | Far Eastern Textile Limited | 50,2 | A188 |

Tajvan | Tuntex Distinct Corporation | 69,5 | A198 |

Tajvan | Shingkong Synthetic Fibers Corporation | 47,0 | A189 |

Tajvan | Nan Ya Plastics Corporation | 53,8 | A187 |

Tajska | Thai Shingkong Industry Corporation Limited | 83,2 | A190 |

4. Pri poškodbah blaga pred vstopom v prost promet, ko se dejansko plačana cena ali cena, ki se plača, za določitev carinske vrednosti porazdeli v skladu s členom 145 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti [8], se višina protidampinških dajatev, izračunana na podlagi prej navedenih zneskov, zniža za odstotek, ki ustreza porazdelitvi dejansko plačane cene ali cene, ki se plača.

5. Ne glede na točko 1 se dokončna dajatev ne uporablja za uvoz, sproščen v prosti promet v skladu z določbami člena 2.

6. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

1. Uvoženo blago je oproščeno plačila protidampinških dajatev, uvedene s členom 1, če so ga proizvedla in neposredno izvozila (t.j. zaračunala in odposlala) podjetja iz točke 3 podjetju, ki je uvoznik v Skupnosti, ga označila z ustrezno dodatno oznako TARIC in če so izpolnjeni pogoji iz točke 2.

2. Pri predložitvi zahtevka za sprostitev v prost promet, je treba za oprostitev plačila dajatev carinski službi zadevne države članice predložiti veljaven "račun na podlagi zaveze", ki jo izda izvozno podjetje iz točke 3 in vsebuje bistvene elemente iz priloge. Oprostitev plačila dajatev je še dodatno odvisna od tega, ali prijavljeno blago, predloženo v carinjenje, točno ustreza opisu iz "računa na podlagi zaveze".

3. Uvoz, kateremu je priložen "račun na podlagi zaveze", se prijavi pod naslednjimi dodatnimi oznakami TARIC:

Podjetje | Država | Dodatna oznaka TARIC |

Reliance Industries Limited | Indija | A181 |

Pearl Engineering Polymers Limited | Indija | A182 |

P.T. Polypet Karyapersada | Indonezija | A193 |

Člen 3

Varščine, položene za začasne protidampinških dajatev v skladu z Uredbo (ES) št. 1742/2000 o uvozu določenega polietilen tereftalata s poreklom iz Indije, Malezije, Republike Koreje, Tajvana in Tajske, se poberejo v višini dokončno uvedene dajatve. Položene varščine, ki presegajo dokončno višino protidampinških dajatev, se sprostijo. Kadar so dokončne dajatve višje od začasnih, se dokončno poberejo samo varščine, položene v višini začasnih dajatev.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. novembra 2000

Za Svet

Predsednik

L. Fabius

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2238/2000 (UL L 257, 11.10.2000, str. 2).

[2] UL L 199, 5.8.2000, str. 48.

[3] UL L 199, 5.8.2000, str. 6.

[4] UL L 288, 21.10.1997, str. 1.

[5] Donos vloženega kapitala se določi kot dobiček pred obdavčenjem po ustreznem popravku vrednosti na podlagi vseh dividend za prednostne delnice, obveznic in obresti za dolgoročna posojila, ki so bile plačane/prejete med računanjem tega podatka, nakar se to deli s skupno vrednostjo delniškega kapitala in rezerv, skupaj z obveznicami in drugimi dolgoročnimi posojili.

[6] Evropska komisijaGeneralni direktorat za trgovinoDirektorat BTERV 0/13Rue de la Loi/Wetstraat 200B-1049 Bruselj.

[7] UL L 301, 30.11.2000, str. 88.

[8] UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 502/1999 (UL L 65, 12.3.1999, str. 1).

--------------------------------------------------

PRILOGA

Podatki, ki jih je treba navesti v računu na podlagi zaveze iz člena 2(2):

1. Številka računa na podlagi zaveze.

2. Dodatna oznaka TARIC, pod katero se blago iz računa lahko oprosti dajatev na meji Skupnosti (kot je opisano v Uredbi).

3. Točen opis blaga, vključno z naslednjimi podatki:

- identifikacijsko kodno številko izdelka (product reporting code number (PRC)), kot je določena v zavezi, ki jo je ponudil zadevni proizvajalec izvoznik),

- oznako KN,

- količino (navedeno v enotah).

4. Opis prodajnih pogojev, vključno s:

- ceno za enoto,

- veljavnimi plačilnimi pogoji,

- veljavnimi dobavnimi pogoji,

- skupnimi popusti in rabati.

5. Ime podjetja v vlogi uvoznika, kateremu podjetje neposredno izdaja račun.

6. Ime predstavnika podjetja, ki je izdal račun na podlagi zaveze, in naslednja podpisana izjava:

"Spodaj podpisani potrjujem, da poteka prodaja blaga iz tega računa za neposredni izvoz v Evropsko skupnost v okviru in pod pogoji iz zavez, ki jo je ponudil… [podjetje], in sprejela Evropska komisija s Sklepom 2000/745/ES. Izjavljam, da so podatki, navedeni v tem računu, popolni in točni."

--------------------------------------------------