31999L0022

Direktiva Sveta 1999/22/ES

z dne 29. marca 1999

o zadrževanju prosto živečih živali v živalskih vrtovih

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 130s(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [1],

skladno s postopkom iz člena 189c Pogodbe [2],

ker je treba po Uredbi Sveta (EGS) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi [3] dokazati, da so na voljo ustrezni objekti in naprave za zadrževanje v ujetništvu in oskrbo živih osebkov velikega števila vrst, preden se dovoli njihov uvoz v Skupnost; ker navedena uredba prepoveduje javno prikazovanje osebkov vrst iz Priloge A Uredbe v komercialne namene, razen če je bila odobrena posebna izjema za izobraževanje, raziskovanje ali gojitev;

ker Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic [4] in Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst [5] prepovedujeta ujetje in zadrževanje velikega števila vrst ter trgovanje z njimi, pri čemer predvidevata izjeme za posebne namene, kot so raziskovanje in izobraževanje, doselitev, ponovna naselitev in gojitev;

ker je treba za pravilno izvajanje obstoječe in prihodnje zakonodaje Skupnosti o ohranjanju prosto živečih živalskih vrst in zato, da se zagotovi, da živalski vrtovi ustrezno izpolnjujejo svojo pomembno vlogo pri ohranjanju vrst, izobraževanju javnosti in/ali znanstvenem raziskovanju, zagotoviti skupno podlago za zakonodajo držav članic glede izdajanja dovoljenj za živalske vrtove in njihovega inšpekcijskega nadzora, zadrževanja živali v živalskih vrtovih, usposabljanja osebja in izobraževanja obiskovalcev;

ker je treba ukrepati na ravni Skupnosti, da bodo živalski vrtovi v vsej Skupnosti prispevali k ohranjanju biotske raznovrstnosti skladno z obveznostjo Skupnosti, da sprejme ukrepe za ohranitev ex situ po členu 9 Konvencije o biološki raznovrstnosti;

ker so številne organizacije, kot je Evropska zveza živalskih vrtov in akvarijev, izdelale smernice za oskrbo in nastanitev živali v živalskih vrtovih, ki bi lahko, če je to primerno, pomagale pri razvijanju in sprejemanju nacionalnih standardov,

SPREJEL TO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilj

Cilj te direktive je, da varuje prosto živeče živalske vrste in ohranja biotsko raznovrstnost, tako da predvidi ukrepe, ki jih države članice sprejmejo za izdajanje dovoljenj za živalske vrtove v Skupnosti in njihovo inšpekcijsko nadzorovanje, in s tem krepi vlogo živalskih vrtov pri ohranjanju biotske raznovrstnosti.

Člen 2

Opredelitev

V tej direktivi "živalski vrtovi" pomenijo stalne ustanove, v katerih se živali prosto živečih vrst zadržujejo, zato da se 7 ali več dni v letu predstavljajo javnosti, razen cirkusov, trgovin s hišnimi živalmi in ustanov, ki jih države članice izvzamejo iz zahtev te direktive, ker javnosti ne predstavljajo velikega števila živali ali vrst in izjema ne bo ogrozila cilja te direktive.

Člen 3

Zahteve za živalske vrtove

Države članice sprejmejo ukrepe po členih 4, 5, 6 in 7 za zagotovitev, da vsi živalski vrtovi izvajajo naslednje ohranitvene ukrepe:

- sodelujejo pri raziskavah, ki so v korist ohranitvi vrste, in/ali učenju ustreznih veščin ohranjanja narave in/ali izmenjavi informacij o ohranjanju vrst in/ali, če je to primerno, gojitvi v ujetništvu, doseljevanju ali ponovnem naseljevanju vrst v naravo,

- spodbujajo izobraževanje in ozaveščanje javnosti v zvezi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, zlasti tako, da nudijo informacije o razstavljenih vrstah in njihovih naravnih habitatih,

- nastanjajo svoje živali v razmerah, katerih namen je zadovoljiti biološke in ohranitvene potrebe posamezne vrste, med drugim tako, da zagotovijo vrsti specifično obogatitev ograd; in vzdržujejo visok standard gojitve živali z dodelanim programom prehrane ter preventivne in kurativne veterinarske oskrbe,

- preprečujejo pobeg živali, da se izognejo možnemu ekološkemu ogrožanju domorodnih vrst, in preprečujejo vdor škodljivcev in mrčesa od zunaj,

- vodijo in sproti dopolnjujejo evidenco zbirke živalskega vrta, v obliki, ki ustreza vpisanim vrstam.

Člen 4

Izdajanje dovoljenj in inšpekcijski nadzor

1. Države članice sprejmejo ukrepe za izdajanje dovoljenj za obstoječe in nove živalske vrtove ter njihov inšpekcijski nadzor, da zagotovijo izpolnjevanje zahtev iz člena 3.

2. Vsak živalski vrt mora imeti dovoljenje v štirih letih po začetku veljavnosti te direktive ali, pri novih živalskih vrtovih, preden se odpre za javnost.

3. Vsako dovoljenje vsebuje pogoje za izpolnjevanje zahtev člena 3. Uresničevanje pogojev se med drugim spremlja z rednimi inšpekcijami in se zagotovi z ustreznimi ukrepi.

4. Preden se dovoljenje izda, zavrne, podaljša ali znatno spremeni, pristojni organi države članice preverijo, če so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenja ali predlagani pogoji za izdajo dovoljenja.

5. Če dovoljenje za živalski vrt ni izdano skladno s to direktivo ali če živalski vrt ali njegov del ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja:

(a) ga pristojni organ zapre za javnost in/ali

(b) ga pristojni organ zaveže k izpolnitvi ustreznih zahtev, ki jih določi, da se zagotovi izpolnitev pogojev za izdajo dovoljenja.

Če se te zahteve ne izpolnijo v ustreznem obdobju, ki ga določi pristojni organ in ne presega dveh let, pristojni organ prekliče ali spremeni dovoljenje in zapre živalski vrt ali njegov del.

Člen 5

Zahteve za izdajo dovoljenja iz člena 4 se ne uporabljajo, če lahko država članica Komisiji dokaže, da je cilj te direktive, kot je določen v členu 1, in da so zahteve za živalske vrtove iz člena 3 izpolnjeni, ter da so trajno zagotovljene s sistemom ali predpisi in registracijo.. Tak sistem naj bi med drugim vseboval določbe o inšpekcijskem nadzoru in zaprtju živalskih vrtov, enakovredne tistim iz člena 4(4) in (5).

Člen 6

Zaprtje živalskih vrtov

Če se živalski vrt ali njegov del zapre, pristojni organ zagotovi, da se z njegovimi živalmi ravna ali da se jih odstrani pod pogoji, za katere država članica meni, da so ustrezni in skladni z nameni in določbami te direktive.

Člen 7

Pristojni organi

Države članice imenujejo pristojne organe za namene te direktive.

Člen 8

Sankcije

Države članice določijo sankcije, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. Sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 9

Izvajanje

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 9. aprila 2002. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 10

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 11

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 29. marca 1999

Za Svet

Predsednik

F. Müntefering

[1] UL C 204, 15.7.1996, str. 63.

[2] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 29. januarja 1998 (UL C 56, 23.2.1998, str. 34), Skupno stališče Sveta z dne 20. julija 1998 (UL C 364, 25.11.1998, str. 9) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 10. februarja 1999 (še ni objavljen v Uradnem listu).

[3] UL L 61, 3.3.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2307/97 (UL L 325, 27.11.1997, str. 1).

[4] UL L 103, 25.4.1979, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/49/ES (UL L 223, 13.8.1997, str. 9).

[5] UL L 206, 22.7.1992, str. 7. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 97/62/ES (UL L 305, 8.11.1997, str. 42).

--------------------------------------------------