31992R3577

Uredba Sveta (EGS) št. 3577/92

z dne 7. decembra 1992

o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 84(2) Pogodbe,

ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenj Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker je 12. junija 1992 Evropski parlament sprejel resolucijo o liberalizaciji pomorske kabotaže in njenih ekonomskih in socialnih posledic;

ker morajo v skladu s členom 61 Pogodbe prosti pretok storitev v pomorskem prometu urejati določbe iz naslova o prometu;

ker je odprava omejitev pri zagotavljanju storitev v pomorskem prometu v državah članicah potrebna za vzpostavitev notranjega trga; ker bo notranji trg obsegal področje, v katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala;

ker se mora zato prost pretok storitev uporabljati v pomorskem prometu v državah članicah;

ker morajo biti upravičenci te svoboščine ladjarji Skupnosti, ki upravljajo plovila registrirana v državi članici in plujejo pod zastavo države članice ne glede na to, ali ima ta morsko obalo ali ne;

ker se bo ta svoboda razširila tudi na plovila, registrirana v registru Euros, takoj ko bo ta register odobren;

ker naj ladjarji Skupnosti, ki uresničujejo svobodo zagotavljanja kabotaže, da bi se izognili izkrivljanju konkurence, upoštevajo vse pogoje, ki za izvajanje kabotaže veljajo v državi članici, kjer so plovila registrirana; ker naj se za ladjarje Skupnosti, ki upravljajo ladje, registrirane v državi članici, kjer nimajo pravice do kabotaže, ta uredba v prehodnem obdobju kljub temu uporablja;

ker naj se ta svoboda uresničuje postopno in ne zagotavlja nujno na enoten način za vse storitve, ob upoštevanju narave nekaterih posebnih storitev in naporov, ki jih bodo nekatera gospodarstva Skupnosti zaradi razlike v razvoju morala prenesti;

ker je uvedba gospodarske javne službe, ki ima za posledico določene pravice in obveznosti za ladjarje, lahko upravičena zaradi zagotovitve ustreznosti rednih prevozov na otoke, z otokov in med otoki pod pogojem nediskriminacije na podlagi državljanstva ali stalnega bivališča;

ker je treba sprejeti določbe za sprejem zaščitnih ukrepov v zvezi s trgi prevozov v pomorskem prometu, ki so resno moteni ali v nujnih primerih; ker je treba za ta namen uvesti ustrezne postopke odločanja;

ker mora Komisija glede na potrebo po zagotovitvi pravilnega delovanja notranjega trga in možnih prilagoditev na podlagi izkušenj poročati o izvajanju te uredbe in po potrebi predložiti dodatne predloge,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Od 1. januarja 1993 se svoboda zagotavljanja prevozov v pomorskem prometu v državah članicah (pomorska kabotaža) uporablja za ladjarje Skupnosti, katerih ladje so registrirane v državi članici ali plujejo pod zastavo države članice pod pogojem, da te ladje izpolnjujejo vse pogoje za izvajanje kabotaže v tej državi članici, vključno z ladjami, registriranimi v ladijskem registru Euros, takoj ko bo Svet ta ladijski register odobril.

2. Z odstopanjem se do 31. decembra 1996 začasno odpravi uporaba določbe iz odstavka 1, ki zahteva, da ladje izpolnjujejo vse pogoje za izvajanje kabotaže v državi članici, v kateri so takrat registrirane.

Člen 2

V tej uredbi:

1. "prevozi v pomorskem prometu v državi članici (pomorska kabotaža)" pomenijo prevoze, ki se praviloma opravljajo za plačilo in zlasti vključujejo:

(a) notranja kabotaža: pomeni prevoz potnikov ali blaga po morju med pristanišči, ki se nahajajo v notranjosti ali ozemlju ene in iste države članice brez postankov na otokih;

(b) oskrba plavajočih naprav: pomeni prevoz potnikov ali blaga po morju med katerim koli pristaniščem v državi članici in napravami ali objekti, ki se nahajajo v epikontinentalnem pasu te države članice;

(c) otoško kabotažo: pomeni prevoz potnikov ali blaga po morju med:

- pristanišči na ozemlju in enem ali več otokih ene in iste države članice,

- pristanišči na otokih ene in iste države članice;

Ceuta in Melilla se obravnavata kot otoški pristanišči;

2. "ladjar Skupnosti" pomeni:

(a) državljane države članice s sedežem v kateri koli državi članici, ustanovljenim v skladu s predpisi države članice, ki opravljajo dejavnosti ladijskih prevozov;

(b) ladjarska podjetja, ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice, katerih glavne poslovne enote se nahajajo v državi članici, kjer se izvaja tudi učinkovit nadzor;

ali

(c) državljane države članice s sedežem zunaj Skupnosti oziroma ladjarska podjetja, ustanovljena zunaj Skupnosti in pod nadzorom državljanov države članice, če so njihove ladje registrirane in plujejo pod zastavo države članice v skladu z njeno zakonodajo;

3. "pogodba o izvajanju gospodarske javne službe" pomeni pogodbo o zagotavljanju ustreznih javnih prevoznih storitev, sklenjeno med pristojnim organom države članice in ladjarjem Skupnosti.

Pogodba o izvajanju gospodarske javne službe zlasti pokriva:

- prevoze, ki izpolnjujejo dogovorjene standarde o neprekinjenosti, rednosti, zmogljivosti in kakovosti,

- dodatne prevozne storitve,

- prevoze po natančno določenih tarifah in v določenih pogojih, zlasti za nekatere kategorije potnikov ali na nekaterih progah,

- prilagoditev prevozov dejanskim zahtevam;

4. "obveznosti gospodarske javne službe" so obveznosti, ki jih ladjar Skupnosti ne bi prevzel ali jih ne bi prevzel v enaki meri ali enakih pogojih, če bi upošteval svoje trgovinske interese;

5. "resno motenje notranjega trga v pomorskem prometu" pomeni pojav problemov na trgu, ki so značilni za ta trg in ki:

- bodo verjetno privedli do resne ali potencialno trajajoče prekoračitve ponudbe nad povpraševanjem,

- ki nastanejo zaradi ali jih pospeši pomorska kabotaža, in

- ki predstavljajo resno grožnjo finančni stabilnosti in preživetju pomembnega števila ladjarjev Skupnosti,

pod pogojem, da kratkoročne in srednjeročne napovedi za ta trg ne kažejo na nikakršne bistvene in trajne izboljšave.

Člen 3

1. V primeru plovil, ki izvajajo notranjo pomorsko kabotažo, in potniških ladij v redni linijski plovbi ali na križarjenju, je za vse zadeve, ki se nanašajo na številčno stanje ladijske posadke, odgovorna država, v kateri je plovilo registrirano (država zastave), razen za ladje z bruto tonažo 650 ali manj, ko se lahko uporabijo pogoji države gostiteljice.

2. V primeru plovil, ki izvajajo otoško pomorsko kabotažo, je za vse zadeve, ki se nanašajo na številčno stanje posadke, odgovorna država, v kateri se prevoz opravlja (država gostiteljica).

3. Kljub temu je od 1. januarja 1999 v primeru tovornih plovil z bruto tonažo 650 ali več, ki izvajajo otoško pomorsko kabotažo, kadar se prevoz opravi po ali pred prevozom v drugo državo ali iz druge države, za vse zadeve, ki se nanašajo na številčno stanje posadke, odgovorna država, v kateri je plovilo registrirano (država zastave).

4. Komisija opravi poglobljen pregled ekonomskega in socialnega vpliva liberalizacije otoške pomorske kabotaže in Svetu pošlje poročilo najkasneje do 1. januarja 1997.

Na podlagi tega poročila Komisija predloži Svetu predlog, ki lahko vključuje prilagoditve določb o državljanstvu ladijske posadke, kakor to določata odstavka 2 in 3, tako da Svet potrdi dokončen sistem pravočasno in pred 1. januarjem 1999.

Člen 4

1. Država članica lahko sklene pogodbe o gospodarski javni službi ali naloži obveznosti gospodarske javne službe kot pogoj za zagotavljanje pomorske kabotaže ladijskim prevoznikom, ki sodelujejo v rednih prevozih na otoke z otokov in med otoki.

Kadar koli država članica sklene pogodbo o gospodarski javni službi ali naloži obveznosti gospodarske javne službe, to stori na nediskriminatorni podlagi za vse ladjarje Skupnosti.

2. Pri nalaganju obveznosti gospodarske javne službe se države članice omejijo na zahteve glede pristanišč, rednosti, neprekinjenosti, pogostosti, zmogljivosti zagotavljanja prevozov, prevoznih tarif in številčnega stanja posadke.

Kjer je to primerno, morajo imeti vsi ladjarji Skupnosti na voljo nadomestilo za obveznosti gospodarske javne službe.

3. Obstoječe pogodbe o gospodarski javni službi lahko veljajo do dneva izteka ustrezne pogodbe.

Člen 5

1. V primeru resnega motenja notranjega trga v pomorskem prometu zaradi liberalizacije pomorske kabotaže lahko države članice zaprosijo Komisijo za sprejetje zaščitnih ukrepov.

Po posvetovanju z drugimi državami članicami se Komisija, če je to primerno, odloči o potrebnih zaščitnih ukrepih v 30 delovnih dneh po prejemu tega zaprosila od države članice. Takšni ukrepi lahko vključujejo začasno izključitev območja iz področja uporabe te uredbe, ki ne traja dlje kot 12 mesecev.

Komisija Svetu in državam članicam sporoči vse odločitve o teh zaščitnih ukrepih.

Če po obdobju 30 delovnih dni Komisija o tem vprašanju ni sprejela nobene odločitve, je zadevni državi članici dovoljeno izvajati zahtevane ukrepe, dokler Komisija odločitve ne sprejme.

Kljub temu lahko v nujnih primerih države članice enostransko sprejmejo ustrezne začasne ukrepe, ki smejo veljati največ tri mesece. V tem primeru morajo države članice takoj obvestiti Komisijo o sprejetju takšnih ukrepov. Dokler ne sprejme končne odločitve v skladu s pododstavkom 2, lahko Komisija ukrepe razveljavi ali jih potrdi s spremembo ali brez spremembe.

2. Komisija lahko sprejme zaščitne ukrepe tudi na lastno pobudo po posvetovanju z državami članicami.

Člen 6

1. Prevozi v pomorskem prometu, ki se opravljajo v Sredozemlju in ob obali Španije, Portugalske in Francije, so izjemoma začasno izvzeti iz izvajanja te uredbe:

- križarjenja, do 1. januarja 1995,

- prevoz strateškega blaga (nafta, naftni proizvodi in pitna voda), do 1. januarja 1997,

- prevozi z ladjami bruto tonaže 650 ali manj, do 1. januarja 1998,

- redni prevozi potnikov in prevozi s trajekti, do 1. januarja 1999.

2. Otoška pomorska kabotaža v Sredozemlju in pomorska kabotaža, ki veljata za arhipelage Kanarske otoke, Azore in Madeiro, Ceuto in Melillo, francoske otoke ob atlantski obali in francoska prekomorska ozemlja, sta izjemoma začasno izvzeti iz izvajanja te uredbe do 1. januarja 1999.

3. Zaradi socialno-ekonomske kohezije se odstopanje, predvideno v odstavku 2, razširi na Grčijo do 1. januarja 2004 za redne prevoze potnikov in prevoze s trajekti, ki jih zagotavljajo plovila bruto tonaže 650 ali manj.

Člen 7

Za vsa vprašanja, zajeta v tej uredbi, se uporablja člen 62 Pogodbe.

Člen 8

Brez vpliva na določbe Pogodbe, ki se nanašajo na pravico do ustanavljanja podjetij in na to uredbo, lahko oseba, ki zagotavlja prevoz v pomorskem prometu, v ta namen svojo dejavnost začasno izvaja v državi članici, ki ta prevoz zagotavlja, pod enakimi pogoji, kot jih ta država določa za svoje državljane.

Člen 9

Države članice se pred sprejetjem zakonov in drugih predpisov za izvajanje te uredbe posvetujejo s Komisijo. Obvestijo jo o vseh tako sprejetih ukrepih.

Člen 10

Komisija do 1. januarja 1995 in potem vsaki dve leti Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe in, če je primerno, tudi potrebne predloge.

Člen 11

Ta uredba začne veljati 1. januarja 1993.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. decembra 1992

Za Svet

Predsednik

J. MacGregor

[1] UL C 73, 19.3.1991, str. 27.

[2] UL C 295, 26.11.1990, str. 687 ter mnenje z dne 20. novembra 1992 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL L 56, 7.3.1990, str. 70.

--------------------------------------------------