Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31992R3508

Uredba Sveta (EGS) št. 3508/92 z dne 27. novembra 1992 o vzpostavitvi integriranega upravnega in nadzornega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti

UL L 355, 5.12.1992, pp. 1–5 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (FI, SV, CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 27/10/2003; razveljavil 32003R1782

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1992/3508/oj

31992R3508



Uradni list L 355 , 05/12/1992 str. 0001 - 0005
finska posebna izdaja: poglavje 3 zvezek 46 str. 0078
švedska posebna izdaja: poglavje 3 zvezek 46 str. 0078


Uredba Sveta (EGS) št. 3508/92

z dne 27. novembra 1992

o vzpostavitvi integriranega upravnega in nadzornega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker morajo države članice v skladu s členom 8 Uredbe Sveta (EGS) št. 729/70 z dne 21. aprila 1970 o financiranju skupne kmetijske politike [4] sprejeti potrebne ukrepe, da se prepričajo o dejanskem in pravilnem izvajanju dejavnosti, ki jih financira Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS), in da preprečijo ter obravnavajo nepravilnosti; ker predvideva člen 23 Uredbe Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o določitvi določb za izvajanje Uredbe (EGS) št. 2052/88 v zvezi z medsebojnim usklajevanjem dejavnosti različnih strukturnih skladov in njihovim usklajevanjem z dejavnostmi Evropske investicijske banke ter drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti [5] enake obveznosti glede kmetijske strukturne politike;

ker so doslej različne programe pomoči upravljale in nadzorovale države članice po ločenih pravilih, veljavnih za vsak program, zaradi njihovih različnih struktur; ker pa se pri preusmeritvi obstoječih tržnih ukrepov kot delu reforme skupne kmetijske politike Skupnost v veliki meri odloča za neposredno pomoč proizvajalcem v sektorju rastlinske pridelave, pa tudi v živinorejskem sektorju;

ker je treba za prilagajanje upravnih in nadzornih mehanizmov v novih razmerah in za izboljšanje njihove učinkovitosti in uporabnosti vzpostaviti nov integrirani upravni in nadzorni sistem, ki zajema programe pomoči za poljščine, goveje in telečje meso, ovčje in kozje meso, pa tudi specifične ukrepe za kmetovanje v gorskih, hribovskih in nekaterih drugih območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost; ker je treba predvideti možnost poznejšega vključevanja drugih programov pomoči, vezanih na obdelovalno površino;

ker bodo različni elementi integriranega sistema potencialno pripomogli k bolj učinkovitemu upravljanju in nadzoru v primerih programov Skupnosti, ki niso zajeti v tej uredbi; ker je države članice zato treba pooblastiti za uporabo sistema, pod pogojem, da v nobenem primeru ne delujejo v nasprotju z zadevnimi določbami;

ker so zaradi zahtevnosti takšnega sistema in zaradi velikega števila zahtevkov za pomoč, ki jih je treba obravnavati, neobhodno potrebna ustrezna tehnična sredstva ter upravne in nadzorne metode; ker bi moral integrirani sistem v vsaki državi članici posledično vsebovati računalniško zbirko podatkov, alfanumerični identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine, zahtevke nosilcev kmetijskih gospodarstev za pomoč, usklajen nadzorni sistem in v živinorejskem sektorju sistem za označevanje in registracijo živali;

ker zahteva obdelava zbranih podatkov in uporaba teh podatkov pri preverjanju zahtevkov za pomoč vzpostavitev zmogljive računalniške zbirke podatkov, ki dopušča zlasti navzkrižen nadzor;

ker je identifikacija enot rabe ali poljin ključni element za pravilno uporabo programov pomoči na površino; ker so izkušnje pokazale, da imajo obstoječi postopki nekatere pomanjkljivosti; ker je treba predvideti prvotno vzpostavitev alfanumeričnega identifikacijskega sistema, z uporabo, če je to potrebno, daljinskega zaznavanja;

ker je za zagotovitev možnosti učinkovitega nadzora zahtevke za pomoč "na površino" treba vložiti najpozneje v prvem četrtletju; ker je država članica v upravičenih primerih lahko pooblaščena, da uporabi poznejši rok; ker je za leto 1993 dovoljen poznejši rok zaradi težav pri izvajanju integriranega sistema;

ker učinkovit nadzor v živinorejskem sektorju zahteva, da so živali označene in registrirane; ker Direktiva Sveta 92/102 EGS z dne 27. novembra 1992 o identifikaciji in registraciji živali [6] v ta namen v zvezi s tem določa posebne predpise; ker je zato smotrno sklicevanje na to direktivo;

ker so podrobna pravila o zahtevkih za pomoč še urejena z določbami posamičnega sektorja; ker je treba zaradi poenostavitve države članice pooblastiti, da predvidijo predložitev enotnega zahtevka za več programov pomoči;

ker je ena od glavnih prednosti novega sistema uvedba integriranega nadzornega sistema v vsaki državi članici, da se odpravi vsakršna podvojitev istovrstnih sektorskih preverjanj; ker naj se na podlagi reforme skupne kmetijske politike doseže potrebna krepitev preverjanj brez bistvenega povečanja njihovega števila; ker morajo biti zahtevki za pomoč temeljito upravno nadzorovani z uporabo računalniških zbirk podatkov; ker je bil do sedaj upravni nadzor sistematično dopolnjen z nadzorom na kraju samem; ker se v veliki meri nadzor površin na kraju samem lahko nadomesti z uporabo daljinskega zaznavanja;

ker izdatki za uvedbo integriranega sistema lahko pomenijo visoko dodatno proračunsko breme za države članice; ker je zato za neko obdobje treba predvideti delno financiranje; ker se mora upoštevati raznolikost obstoječih proizvodnih struktur v državah članicah; ker je treba predvideti razdelitev finančnega prispevka na način, ki upošteva zlasti število kmetijskih gospodarstev, število živali in površino kmetijskih zemljišč v državah članicah;

ker je treba predvideti postopno izvajanje vseh elementov integriranega sistema,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Vsaka država članica vzpostavi integrirani upravni in nadzorni sistem, v nadaljnjem besedilu "integrirani sistem", ki se uporablja:

(a) v sektorju rastlinske pridelave:

- za sistem podpor za proizvajalce nekaterih poljščin v skladu z Uredbo (EGS) št. 1765/92 [7];

(b) v sektorju za živinorejo:

- za režim premij za proizvajalce govejega in telečjega mesa v skladu s členom 4(a) do (h) Uredbe (EGS) št. 805/68 [8],

- za režim premij za proizvajalce ovčjega mesa v skladu z Uredbo (EGS) št. 3013/89 [9],

- za posebne ukrepe za kmetovanje v gorskih, hribovskih in nekaterih drugih območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost v skladu z Uredbo (EGS) št. 2328/91 [10] glede izravnalnih nadomestil za govedo, ovce, koze in konje,

v nadaljnjem besedilu "programi Skupnosti".

2. Svet lahko s kvalificirano večino na predlog Komisije razširi obseg uporabe integriranega sistema na druge programe pomoči Skupnosti.

3. Za uporabo programov pomoči Skupnosti, ki niso zajeti v tej uredbi, in ne glede na posebne določbe, ki so določene v takšnih programih, zlasti tistih, ki zadevajo pogoje, pod katerimi se lahko dodeli pomoč, lahko države članice v svoje upravne in nadzorne mehanizme vključijo enega ali več upravnih ali tehničnih elementov integriranega sistema oziroma elementov za obdelavo podatkov integriranega sistema.

Države članice lahko razširijo to možnost na nacionalne programe. Podatke iz integriranega sistema lahko uporabijo za statistične namene.

Preden države članice izkoristijo te možnosti, pravočasno obvestijo Komisijo o svojih namenih.

Komisija zagotovi, da uveljavljanje te možnosti ne posega v skladnost določb sektorskih uredb ali te uredbe.

4. Ne glede na specifične določbe v okviru režimov, predvidenih v odstavku 1, v smislu te uredbe:

- nosilec kmetijskega gospodarstva pomeni posameznega kmetijskega proizvajalca, ki je lahko fizična ali pravna oseba ali združenje fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na to, kakšen pravni status imajo to združenje in njegovi člani glede na nacionalno zakonodajo, in čigar kmetijsko gospodarstvo je na ozemlju Skupnosti,

- kmetijsko gospodarstvo pomeni vse proizvodne enote, ki jih upravlja nosilec kmetijskega gospodarstva in so na ozemlju ene države članice,

- enota rabe ali poljina pomeni strnjeno zemljišče, ki ga uporablja en sam nosilec kmetijskega gospodarstva za proizvodnjo ene vrste kmetijske rastline. V skladu s postopkom, določenim v členu 12, sprejme Komisija izvedbene določbe za specifično rabo enot rabe ali poljin, zlasti za mešane kulture in površine v skupni rabi.

Člen 2

Integrirani sistem vključuje naslednje elemente:

(a) računalniško zbirko podatkov;

(b) alfanumerični identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine;

(b) alfanumerični sistem za identifikacijo in registracijo živali;

(d) zahtevke za pomoč;

(e) integrirani nadzorni sistem.

Člen 3

1. Računalniška zbirka podatkov evidentira podatke za vsako kmetijsko gospodarstvo iz zahtevkov za pomoč. Ta zbirka podatkov mora zlasti omogočiti neposredni in takojšnji vpogled v podatke za vsaj tri poprejšnja zaporedna koledarska in/ali tržna leta pri pristojnem organu države članice.

2. Države članice lahko vzpostavijo decentralizirane zbirke podatkov pod pogojem, da so te zbirke in upravni postopki za evidentiranje ter dostop do podatkov načrtovani enotno na celotnem ozemlju države članice in da so medsebojno združljivi.

Člen 4

Alfanumerični identifikacijski sistem za enote rabe ali poljine se vzpostavi na podlagi katastrskih načrtov in drugih katastrskih dokumentov, drugega kartografskega materiala ali letalskih oziroma satelitskih posnetkov ali drugih enakovrednih dodatnih dokazil oziroma na podlagi več teh elementov.

Člen 5

Sistem za identifikacijo in registracijo živali, ki se upošteva pri dodeljevanju pomoči v skladu s to uredbo, se vzpostavi v skladu s členi 4, 5, 6 in 8 Direktive 92/102/EGS.

Člen 6

1. Za izpolnjevanje pogojev za enega ali več programov Skupnosti v skladu s to uredbo predloži vsak nosilec kmetijskega gospodarstva enkrat na leto zahtevek za pomoč "na površino", v katerem navede:

- enote rabe ali poljine, vključno s površinami pod krmnimi rastlinami, in enote rabe ali poljine, ki so vključene v ukrep prahe za orna zemljišča, in tiste, ki so v ledini,

- kjer je to primerno, vse druge potrebne podatke iz uredb v zvezi s programi Skupnosti ali tiste, ki jih določijo zadevne države članice.

2. Zahtevek za pomoč na površino je treba predložiti v prvem četrtletju do dneva, ki ga določi država članica. Vendar pa:

- lahko država članica v letu 1993 določi datum, ki ne sme biti poznejši od datumov iz členov 10, 11 in 12 Uredbe (EGS) št. 1765/92,

- lahko v naslednjih letih Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 12, dovoli državi članici, da določi datum med 1. aprilom in datumi iz členov 10, 11 in 12 Uredbe (EGS) št. 1765/92, če lahko država članica utemelji takšen datum in predloži Komisiji podroben delovni načrt, iz katerega je razvidno, da so izpolnjene zahteve naslednjega pododstavka.

V vseh primerih se določi datum, ki med drugim upošteva potrebni čas, v katerem so na voljo vsi pomembni podatki za pravilno upravno in finančno upravljanje pomoči in za opravljanje nadzora v skladu s členom 8.

3. Država članica se lahko odloči, da je na zahtevku za pomoč "na površino" treba označiti samo spremembe glede na zahtevek za pomoč "na površino", predložen v prejšnjem letu.

4. Nekatere spremembe se lahko v zahtevek za pomoč "na površino" vnesejo pod pogojem, da jih pristojni organ prejme najpozneje do datumov iz členov 10, 11 in 12 Uredbe (EGS) št. 1765/92.

5. Zahtevek za pomoč "na površino", če je to potrebno, spremenjen v skladu z odstavkom 4, se šteje kot zahtevek za pomoč v skladu s programom iz člena 1(1)(a).

6. Za vsako od prijavljenih enot rabe ali poljin mora nosilec kmetijskega gospodarstva navesti površino in lokacijo, ti podatki pa morajo omogočiti identifikacijo enote rabe ali poljine v okviru alfanumeričnega identifikacijskega sistema za enote rabe ali poljine.

7. Nosilci kmetijskega gospodarstva, ki vlagajo zahtevke za pomoč po programu, ki ni neposredno vezan na površino kmetijskih zemljišč, so lahko oproščeni zahteve, da predložijo zahtevek za pomoč "na površino".

8. Da bi bil upravičen do enega od programov ali režimov Skupnosti iz člena 1(1)(b), mora vsak nosilec kmetijskega gospodarstva predložiti enega ali več zahtevkov za pomoč "na žival" najpozneje do datumov, določenih v zadevnih programih.

9. Če je skupaj z zahtevkom za pomoč ali spremembami zahtevka treba predložiti dodatne dokumente, se takšni dokumenti štejejo za del zahtevka.

10. Če se upoštevajo datumi ali roki za oddajo zahtevkov, ki so določeni v pravilih Skupnosti, se države članice lahko odločijo, da enoten zahtevek lahko zajema:

- več zahtevkov za pomoč "na žival",

- en zahtevek za pomoč "na površino" in enega ali več zahtevkov za pomoč "na žival".

Člen 7

Integrirani nadzorni sistem zajema vse predložene zahtevke za pomoč, zlasti glede upravnega nadzora, nadzora na kraju samem in preverjanja z daljinskim zaznavanjem z uporabo letalskih ali satelitskih posnetkov, če je to primerno.

Člen 8

1. Države članice opravljajo upravni nadzor zahtevkov za pomoč.

2. Upravni nadzor se dopolni z nadzorom na kraju samem na vzorcu izbranih kmetijskih gospodarstev. Za vse te nadzore izdelajo države članice načrt vzorčenja.

3. Vsaka država članica imenuje organ, ki je odgovoren za koordinacijo nadzorov, predvidenih s to uredbo.

4. Nacionalni organi lahko pod pogoji, ki jih je treba določiti, uporabljajo daljinsko zaznavanje za določanje površin enot rabe ali poljin za identifikacijo vrst kmetijskih rastlin in preverjanje njihovega stanja.

5. Kadar pristojni organi države članice prenesejo na specializirane agencije ali podjetja nekatera dela, ki jih je treba opraviti po tej uredbi, morajo zadržati nadzor in odgovornost za ta dela.

Člen 9

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo varstvo zbranih podatkov.

Člen 10

1. Skupnost prispeva za izdatke, ki nastanejo v državah članicah v skladu s to uredbo, za vzpostavitev računalniških in nadzornih sistemov in za pridobitev letalskih ali satelitskih posnetkov in njihovo analizo.

Skupnost ne sofinancira posodobitve katastrskih načrtov.

2. Finančni prispevek Skupnosti se od leta 1992 dalje dodeli za tri leta v okviru sredstev, dodeljenih za ta namen.

Celotni znesek se razdeli med države članice na naslednji način:

Belgija | 2,3 %, |

Danska | 2,4 %, |

Nemčija | 10,1 %, |

Grčija | 8,7 %, |

Španija | 18,1 %, |

Francija | 14,6 % |

Irska | 4,5 %, |

Italija | 20,1 %, |

Luksemburg | 0,6 %, |

Nizozemska | 3,0 %, |

Portugalska | 5,7 %, |

Združeno kraljestvo | 9,9 %. |

Finančni prispevek Skupnosti ne sme presegati 50 % plačil, ki jih izvede zadevna država članica glede na proračunsko leto in v zvezi z upravičenimi izdatki v smislu odstavka 1.

3. Zneski, izraženi v ekujih in nacionalnih valutah, se preračunavajo po tečajih, ki veljajo na prvi delovni dan zadevnega koledarskega leta in se objavijo v seriji "C"Uradnega lista Evropskih skupnosti.

Člen 11

1. Komisijo se v rednih časovnih presledkih obvešča o napredku del pri izvajanju integriranega sistema. Komisija lahko poskrbi za ustrezno izmenjavo mnenj z državami članicami.

2. Po pravočasni obvestitvi ustreznih pristojnih organov lahko uradniki Komisije opravijo:

- kateri koli pregled ali nadzor v zvezi z vsemi ukrepi, sprejetimi za vzpostavitev integriranega sistema in v zvezi z upravičenostjo izdatkov, prijavljenih v okviru sofinanciranja Skupnosti, določenega v členu 10,

- preglede pri specializiranih agencijah in podjetjih iz člena 8(5).

Uradniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.

Zgoraj navedena pooblastila za opravljanje pregledov ne vplivajo na uporabo določb nacionalnega kazenskega prava, po katerih so nekatera uradna dejanja prepuščena uradnikom, ki so po nacionalni zakonodaji za to pooblaščeni. Uradniki Komisije zlasti ne sodelujejo pri preiskavah ali pri formalnih zaslišanjih osumljencev po kazenskem pravu države članice. Vendar pa imajo dostop do informacij, ki so bile pri tem pridobljene.

3. Brez poseganja v odgovornosti držav članic za izvajanje in uporabo integriranega sistema lahko Komisija poišče pomoč specializiranih teles ali oseb, da bi pospešila vzpostavitev, spremljanje in uporabo integriranega sistema, zlasti z namenom, da pristojnim organom držav članic zagotovi tehnične nasvete, če zanje zaprosijo.

Člen 12

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo te uredbe v skladu s postopkom, določenim v členu 13 Uredbe (EGS) št. 729/70. Ta podrobna pravila zajemajo zlasti:

(a) temeljne elemente alfanumeričnega identifikacijskega sistema za enote rabe ali poljine;

(b) vse spremembe, ki se lahko vnesejo v zahtevke za pomoč "na površino", in izjeme pri zahtevi za predložitev zahtevka za pomoč "na površino";

(c) najmanjši obseg podatkov, ki jih je treba vključiti v zahtevek za pomoč;

(d) upravni nadzor in nadzor na kraju samem ter nadzor z daljinskim zaznavanjem;

(e) vzpostavitev programa predplačil za finančno udeležbo Skupnosti;

(f) prehodne določbe za začetno obdobje sistema;

(g) sporočila med državami članicami in Komisijo;

(h) ukrepe, ki so potrebni za reševanje specifičnih praktičnih problemov. Ti ukrepi – če so ustrezno utemeljeni – lahko odstopajo od nekaterih določb te uredbe.

Člen 13

1. Integrirani sistem se uporablja

(a) od 1. februarja 1993 dalje za zahtevke za pomoč, alfanumerični sistem identifikacije in registracije govedi in integrirani nadzorni sistem, ki zadeva člen 7;

(b) najpozneje od 1. januarja 1996 dalje glede drugih elementov iz člena 2.

2. Za izvajanje integriranega sistema države članice:

- sprejmejo potrebne zakone in druge predpise v zvezi z odstavkom 1(a) pred 1. februarjem 1993 in tiste v zvezi z odstavkom 1(b) pred 1. junijem 1993,

- sprejmejo upravne, proračunske in tehnične ukrepe za delovanje integriranega sistema od datumov, določenih v odstavku 1.

Če pa kateri koli deli integriranega sistema delujejo že pred datumi, določenimi v odstavku 1, jih države članice uporabijo za svoje dejavnosti upravljanja in nadzora.

Člen 14

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. novembra 1992

Za Komisijo

Predsednik

J. Patten

[1] UL C 9, 15.1.1992, str. 4.

[2] Mnenje, predloženo 17. novembra 1992 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL C 98, 21. 4. 1992, str. 29.

[4] UL L 94, 28.4.1970, str. 13 (Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2048/88).

[5] UL L 374, 31.12. 1988, str. 1.

[6] UL L 355, 5.12.1992, str. 32.

[7] UL L 181, 1.7.1992, str. 12 (Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EGS) št. 2467/92 (UL L 246, 27.8.1992, str. 11)).

[8] UL L 148, 28.6.1968 (Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS)) št. 2066/92 (UL L 215, 30.7.1992, str. 49)).

[9] UL L 289, 7.10.1989, str. 1 (Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2069/92 (UL L 215, 30.7.1992, str. 59)).

[10] UL 218, 6.8.1991, str. 1 (Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2080/92 (UL L 215, 30.7.1992, str. 96)).

--------------------------------------------------

Top