EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31992L0050

Direktiva Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev

UL L 209, 24.7.1992, p. 1–24 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (FI, SV, CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 30/01/2006; razveljavil 32004L0018

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1992/50/oj

31992L0050



Uradni list L 209 , 24/07/1992 str. 0001 - 0024
finska posebna izdaja: poglavje 6 zvezek 3 str. 0139
švedska posebna izdaja: poglavje 6 zvezek 3 str. 0139


Direktiva Sveta 92/50/EGS

z dne 18. junija 1992

o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti zadnjega stavka členov 57(2) in 66 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker je Evropski svet sprejel sklepe o potrebi po ureditvi notranjega trga;

ker je treba izvesti ukrepe, namenjene nadaljnjemu vzpostavljanju notranjega trga do 31. decembra 1992; ker je notranji trg območje brez notranjih meja, v katerem je zagotovljen prosti pretok blaga, ljudi, storitev in kapitala;

ker ti cilji zahtevajo uskladitev postopkov oddaje javnih naročil storitev;

ker vsebuje Bela knjiga o dokončnem oblikovanju notranjega trga program dejavnosti in časovni razpored odpiranja javnih naročil, vključno s storitvami, kolikor že ni zajeto v Direktivi Sveta 71/305/EGS z dne 26. julija 1971 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj [4] in Direktivi Sveta 77/62/EGS z dne 21. decembra 1976 za usklajevanje postopkov za oddajo javnih naročil blaga [5];

ker bi morali to direktivo uporabljati vsi naročniki, v smislu Direktive 71/305/EGS;

ker se je treba izogniti oviram za prosti pretok storitev; ker so zato ponudniki storitev lahko fizične ali pravne osebe; ker ta direktiva ne posega v uporabo predpisov na nacionalni ravni o opravljanju dejavnosti ali poklica, če so ti predpisi združljivi z zakonodajo Skupnosti;

ker je področje storitev za namene proceduralnih pravil in spremljanja najbolje opisano z razdelitvijo področja na kategorije, ki se ujemajo z razčlenitvijo skupne klasifikacije; ker se Prilogi I A in I B te direktive nanašata na nomenklaturo CPC (skupna klasifikacija proizvodov) Združenih narodov; ker bo ta nomenklatura verjetno v prihodnosti nadomeščena z nomenklaturo Skupnosti; ker je treba zato sprejeti predpis o spremembi nomenklature CPC v Prilogah I A in B;

ker je zagotavljanje storitev opredeljeno le s to direktivo, kolikor temelji na javnih naročilih, medtem ko zagotavljanje storitev na drugih podlagah, kot na primer z zakonom ali podzakonskih aktih ali pogodbami o zaposlitvi ni opredeljeno;

ker je v skladu s členom 130f Pogodbe spodbujanje raziskav in razvoja sredstvo za utrditev znanstvene in tehnološke baze evropske industrije in bo odpiranje razpisov za javna naročila k temu pripomoglo; ker prispevki k financiranju raziskovalnih programov ne bi smeli biti predmet te direktive; ker ta direktiva ne vključuje javnih naročil raziskovalnih in razvojnih storitev z izjemo tistih, pri katerih dobiček pripada izključno naročniku za uporabo in vodenje njegovih lastnih poslov, pod pogojem, da opravljeno storitev naročnik v celoti poplača;

ker imajo pogodbe o nakupu ali najemu nepremičnin ali pravic posebne značilnosti, zaradi katerih uporaba predpisov o oskrbi zanje ni ustrezna;

ker veljajo za oddajo naročil nekaterih avdiovizualnih storitev takšni pogoji, da je uporaba predpisov o javnih naročilih zanje neustrezna;

ker ponavadi opravljajo storitve arbitraže in sprave telesa ali posamezniki, ki so določeni ali izbrani na način, za katerega ne morejo veljati predpisi o javnih naročilih;

ker za namene te direktive finančne storitve ne vključujejo instrumentov, kot so denar, menjalni tečaj, javni dolg, upravljanje z rezervami in drugih strategij, ki vključujejo transakcije vrednostnih papirjev in druge finančne instrumente; ker ta direktiva zato ne vključuje naročil v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev in drugimi finančnimi instrumenti; ker so izključene tudi storitve centralne banke;

ker bi morala za storitve veljati enaka odstopanja kot v Direktivah 71/305/EGS in 77/62/EGS v zvezi z državno varnostjo in zaupnostjo ter prednost drugih pravil o javnih naročilih, kot na primer tistih, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, pravil glede namestitve vojaških enot, ali pravil mednarodnih organizacij;

ker ta direktiva ne posega v uporabo Pogodbe, zlasti ne členov 55, 56 in 66 Pogodbe;

ker je možno, da javna naročila storitev, zlasti na področju upravljanja z lastnino, občasno vključujejo tudi nekatere gradnje; ker izhaja iz Direktive 71/305/EGS, da mora biti cilj javnega naročila, če naj bo le-ta opredeljen kot javno naročilo gradenj, dosežena izpolnitev neke gradnje, ker v primeru, da so te gradnje naključne in niso predmet javnega naročila, ne omogočajo upravičene obravnave tega naročila kot javnega naročila gradenj;

ker na predpise o javnih naročilih storitev, kakor so vsebovani v Direktivi Sveta 90/531/EGS z dne 17. septembra 1990 o postopkih javnega naročanja naročnikov na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju [6], ta direktiva ne bi smela vplivati;

ker je možno javna naročila z enim samim določenim virom dobave pod nekaterimi pogoji v celoti ali delno izvzeti iz te direktive;

ker se ta direktiva ne bi smela uporabljati za naročila nizke vrednosti pod določenim pragom, da bi se izognili nepotrebnim formalnostim; ker je lahko ta prag načeloma enak kot za javna naročila blaga; ker bi morali biti izračun vrednosti naročila, objava in prilagoditev pragov enaki kot v ostalih direktivah Skupnosti o javnem naročanju;

ker je potrebno izboljšati dostop ponudnikom storitev do postopkov za oddajo javnih naročil, da bi ukinili postopke, ki omejujejo konkurenco nasploh in zlasti sodelovanje pripadnikov drugih držav članic pri javnih naročilih;

ker mora biti celotna uporaba te direktive za prehodno obdobje omejena za javna naročila tistih storitev, pri katerih bodo njene določbe omogočile uresničitev celotnega potenciala za povečano čezmejno trgovanje; ker je treba nekaj časa spremljati javna naročila drugih storitev pred sprejemom odločitve o uporabi te direktive v celoti; ker je potrebno mehanizem za takšno spremljanje še določiti, ker bi moral ta mehanizem hkrati omogočiti, da tisti, ki se za to zanimajo, dobijo ustrezne informacije;

ker bi morali biti predpisi za oddajo javnih naročil storitev kar najbližji predpisom o javnih naročilih blaga in gradenj;

ker se lahko določbe o naročilih, vsebovane v Direktivah 71/305/EGS in 72/62/EGS, ustrezno dopolnijo s spremembami za upoštevanje posebnih vidikov javnih naročil storitev, kot so izbira postopka s pogajanji, natečaji za načrte, različice, pravna narava ponudnikov storitev, omejitev nekaterih dejavnosti na nekatere poklice, vpis v register in zagotovitev kakovosti;

ker se sme uporabiti tudi postopek s pogajanji s predhodno objavo obvestila v primeru, da storitve, ki jo je treba zagotoviti, ni mogoče dovolj natančno opredeliti, zlasti ne na področju intelektualnih storitev, iz česar izhaja, da takšnega naročila ni mogoče oddati z izbiro najboljšega ponudnika v skladu s predpisi, ki veljajo za odprte in omejene postopke;

ker se uporabljajo ustrezni predpisi Skupnosti o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, če se za udeležbo v postopku oddaje ali natečaju za načrte zahtevajo dokazila o posebni vrsti usposobljenosti;

ker za cilje te direktive niso potrebne nobene spremembe obstoječega stanja na nacionalni ravni v zvezi s cenovno konkurenco med ponudniki storitev za nekatere vrste storitev;

ker bi bilo treba izvajanje te direktive pregledati najkasneje tri leta po dnevu, določenim za prenos določb o javnem naročanju v nacionalno zakonodajo, ker bi se pregled moral razširiti zlasti na možnost uporabe celotne direktive na širše področje naročil storitev,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

NASLOV I

Splošne določbe

Člen 1

V tej direktivi:

(a) Javna naročila storitev pomenijo pogodbe z denarnim interesom, sklenjene pisno med ponudnikom storitve in naročnikom, z izjemo:

(i) javnih naročil blaga v smislu člena 1(a) Direktive 77/62/EGS ali javnih naročil gradenj v smislu člena 1(a) Direktive 71/305/EGS,

(ii) naročil, oddanih na področjih iz členov 2, 7, 8 in 9 Direktive 90/531/EGS ali tistih, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 6(2) iste direktive,

(iii) naročila za pridobitev ali najem, z raznimi finančnimi sredstvi, zemljišč, že obstoječih zgradb ali drugih nepremičnin ali pravic v zvezi z njimi, kljub temu pa so naročila finančnih storitev, sklenjene istočasno, pred ali po pogodbi o nakupu ali najemu, v kakršnikoli obliki, predmet te direktive,

(iv) naročil za pridobitev, razvoj, produkcijo ali ko-produkcijo radijskega in televizijskega programa in naročil za čas njihovega oddajanja,,

(v) naročil glasovne telefonije, teleksa, radio-telefonije, pozivanja in satelitskih storitev,

(vi) naročil storitev arbitraže in sprave,

(vii) naročil finančnih storitev, povezanih z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, in storitev centralne banke,

(viii) pogodb o zaposlovanju;

(ix) naročil raziskovalnih in razvojnih storitev, z izjemo tistih, pri katerih dobiček pripada izključno naročniku za uporabo in vodenje njegovih lastnih poslov, pod pogojem, da opravljeno storitev naročnik v celoti poplača,

(b) n aročniki pomeni državo, regionalne ali lokalne oblasti, telesa, za katera velja javno pravo, združenja, ki jih ustanovi ena ali več takšnih oblasti ali teles, za katere velja javno pravo.

Telo, za katerega velja javno pravo, pomeni vsako telo:

- ustanovljeno za poseben namen zadovoljevanja potreb v splošno korist, ki ni industrijskega ali komercialnega značaja, in

- je pravna oseba ter

- ga večidel financira država ali regionalne ali lokalne oblasti, ali druga telesa, za katere velja javno pravo ali pa je njihovo vodenje pod nadzorom teh teles, ali pa imajo upravni, vodstveni ali nadzorni svet, v katerega imenuje več kot polovico članov država, regionalne ali lokalne oblasti, organi ali druga telesa, za katera velja javno pravo.

Seznami teles ali kategorij takšnih teles, za katere velja javno pravo, ki izpolnjujejo merila iz drugega pododstavka te točke, so navedeni v Prilogi I k Direktivi 71/305/EGS. Ti seznami morajo biti kar se da izčrpni in se smejo revidirati v skladu s postopkom iz člena 30b te direktive;

(c) ponudnik storitve pomeni vsako fizično ali pravno osebo, vključno z javnim telesom, ki nudi storitve.

Ponudnik storitve, ki predloži ponudbo na razpis, se označi z izrazom ponudnik, izvajalec, ki se je odzval na povabilo k udeležbi v omejenem postopku ali v postopku s pogajanji pa z izrazom kandidat,

(d) odprti postopki pomeni tiste nacionalne postopke, pri katerih vsi ponudniki storitev, ki se zanje zanimajo, lahko predložijo ponudbo na razpis,

(e) omejeni postopki pomeni tiste nacionalne postopke, pri katerih lahko oddajo ponudbo le tisti izvajalci storitev, ki jih k temu povabi naročnik,

(f) postopki s pogajanji pomeni tiste nacionalne postopke, pri katerih se naročniki posvetujejo z izvajalci storitev glede svoje izbire in se dogovorijo za pogodbene pogoje z enim ali z več izvajalci,

(g) natečaji za načrte pomeni tiste nacionalne postopke, ki omogočajo naročniku, da pridobi, v glavnem na področjih planiranja območij, planiranja mest, arhitekture in gradbeništva, ali obdelave podatkov, plan ali načrt, ki ga izbere komisija, po razpisanem natečaju s podelitvijo nagrad ali brez njih.

Člen 2

Če je javno naročilo namenjeno hkrati pridobivanju blaga v smislu Direktive 77/62/EGS in storitev v smislu Prilog I A in I B te direktive, spada v področje te direktive, če vrednost zadevnih storitev presega vrednost blaga, ki ga obsega naročilo.

Člen 3

1. Pri oddaji javnih naročil storitev ali pri organiziranju natečajev za načrte mora naročnik uporabljati postopke, ki so usklajeni z določbami te direktive.

2. Naročniki zagotovijo, da ni diskriminacije med različnimi ponudniki storitev.

3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe da zagotovijo, da bodo naročniki delali usklajeno ali zagotovili uskladitev s to direktivo, če same neposredno subvencionirajo z več kot 50 % naročilo storitve, ki ga odda druga pravna oseba, ne države same, v zvezi z naročilom gradenj v smislu člena 1a(2) Direktive 71/302/EGS.

Člen 4

1. Ta direktiva se uporablja za javna naročila storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe, z izjemo naročil, za katere se uporabljajo določbe člena 223 iz Pogodbe.

2. Ta direktiva se ne uporablja za storitve, ki imajo oznako zaupno ali katerih izvrševanje morajo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu z zakoni ali drugimi predpisi, ki veljajo v zadevnih državah članicah ali v primeru, da to zahteva zaščita osnovnih interesov za varnost te države.

Člen 5

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, za katera veljajo drugačna postopkovna pravila in so oddana:

(a) na podlagi mednarodnega sporazuma, sklenjenega med državo članico in eno ali več tretjimi državami in obsegajo storitve, namenjene skupnemu izvajanju ali uporabi projekta držav podpisnic; o vsakem sporazumu je treba obvestiti Komisijo, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za javna naročila, ustanovljenim z Sklepom Sveta 71/306/EGS [7],

(b) podjetjem v državi članici ali tretji državi v skladu z mednarodnimi sporazumi o namestitvi vojaških enot,

(c) po posebnem postopku mednarodnih organizacij.

Člen 6

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev, oddanih pravni osebi, ki je sama naročnik v smislu člena 1(b) na podlagi izključne pravice, ki jo ima v skladu z objavljenim zakonom ali drugim predpisom, ki je usklajen s Pogodbo.

Člen 7

1. Ta direktiva se uporablja za javna naročila storitev, katerih ocenjena neto vrednost, brez davka na dodano vrednost, ni nižja kakor 200000 ECU.

2. Za namene izračuna ocenjene vrednosti naročila naročnik vključi ocenjeno celotno plačilo izvajalca storitve ob upoštevanjudoločb odstavkov 3 do 8.

3. Izbira metode ocenitve se ne sme uporabljati z namenom, da bi se izognili uporabi te direktive, prav tako ne sme biti zahtevano javno naročilo za dani znesek storitev razdeljeno na dele, da bi se izognili uporabi tega člena.

4. Za namene izračuna ocenjene vrednosti naročila naslednjih vrst storitev, se, kjer je to ustrezno, upošteva naslednje:

- v zvezi s storitvami zavarovanja premija, ki jo je treba plačati,

- v zvezi z bančnimi in finančnimi storitvami honorarji, provizije in obresti, kakor tudi druge vrste povračil,

- v zvezi z naročili načrtov, honorarji in provizije, ki jih je treba plačati.

Če so storitve razdeljene v več sklopov in je vsak sklop predmet naročila, je treba upoštevati vrednost vsakega sklopa za namene izračuna zgoraj navedenega zneska.

Če vrednost sklopov ni manjša od tega zneska, veljajo določbe te direktive za vse sklope. Naročniki lahko odstopijo od uporabe odstavka 1 za vsak sklop, katerega ocenjena neto vrednost brez davka na dodano vrednost je nižja kakor 80000 ECU, če celotna vrednost teh sklopov ne presega 20 % celotne vrednosti vseh sklopov.

5. V primeru naročil, ki ne opredeljujejo celotne cene, je osnova za izračun ocenjene vrednosti naročil:

- za naročila s točno določenimi roki, ko znaša rok 48 mesecev ali manj, celotna vrednost naročila v njegovem trajanju;

- za naročila, katerih trajanje ni točno določeno ali pa je rok daljši kakor 48 mesecev, mesečni obrok, pomnožen z 48.

6. Za redna naročila ali naročila, ki jih je treba obnavljati v določenem roku, se lahko vrednost naročil ugotovi na osnovi:

- dejanskih skupnih stroškov za podobna naročila istih kategorij storitev, ki so bile oddane v predhodnem letnem davčnem obdobju ali 12 mesecih, usklajenih po možnosti s pričakovanimi spremembami količine ali vrednosti v dvanajstih mesecih, ki sledijo začetnemu naročilu,

- ali na osnovi ocenjenih skupnih stroškov v dvanajstih mesecih, ki sledijo prvi izvedeni storitvi ali med trajanjem naročila, če je rok daljši od 12 mesecev.

7. Če predlagano naročilo predvideva opcije, je osnova za izračun vrednosti naročila največji dovoljeni znesek, vključno z uporabo opcijskih klavzul.

8. V rednost pragov v nacionalnih valutah se revidira vsaki dve leti z veljavnostjo od 1. januarja 1994 dalje. Izračun teh vrednosti temelji na povprečnih dnevnih vrednostih teh valut, izraženo v ECU za 24 mesecev, ki se zaključijo avgusta, neposredno pred revizijo na dan prvega januarja. Vrednosti se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti v začetku novembra.

Metodo izračuna iz prejšnjega pododstavka na pobudo Komisije preveri Svetovalni odbor za javna naročila načeloma dve leti po njeni začetni uporabi.

NASLOV II

Dvovrstna uporaba

Člen 8

Naročila, katerih predmet so storitve, naštete v Prilogi I A, se oddajajo v skladu z določbami iz Naslovov III do VI.

Člen 9

Naročila, katerih predmet so storitve, naštete v Prilogi I B, se oddajajo v skladu s členoma 14 in 16.

Člen 10

Naročila, katerih predmet so storitve, naštete v Prilogah I A in I B, se oddajajo v skladu z določili iz Naslovov III do VI, če je vrednost storitev, naštetih v Prilogi A večja od vrednosti storitev, naštetih v Prilogi I B. Če vrednost ni takšna, se naročila oddajo v skladu s členoma 14 in 16.

NASLOV III

Izbira postopkov oddaje in določbe o natečajih

Člen 11

1. Pri oddaji javnih naročil storitev naročniki uporabljajo postopke iz člena 1(d), (e) in (f), prilagojene za namene tedirektive.

2. Naročniki lahko oddajo javna naročila storitev po postopku s pogajanji, s predhodno objavo obvestila o naročilu v naslednjih primerih:

(a) v primeru nepravilnih ponudb, oddanih v odprtem ali omejenem postopku ali v primeru ponudb, ki so nesprejemljive po nacionalnih predpisih, ki pa so v skladu s členi od 23 do 28, če prvotni pogoji naročila niso bistveno spremenjeni. V takšnih primerih smejo naročniki opustiti objavo obvestila o naročilu, če vključijo v postopek s pogajanji vse ponudnike, ki ustrezajo merilom iz členov 29 do 35 in so oddali ponudbe v času odprtega ali omejenega postopka v skladu s formalnimi zahtevami postopka za oddajo naročila,

(b) v izjemnih primerih, ko zaradi narave storitev ali vključenih tveganj predhodna celotna cenitev ni mogoča,

(c) če je narava storitev, ki jih je treba zagotoviti, zlasti intelektualnih storitev in storitev, ki spadajo v kategorijo 6 Priloge I A, takšna, da zahtev naročila ni mogoče določiti dovolj natančno in omogočiti oddajo naročila z izbiro najboljše ponudbe v skladu s predpisi, ki veljajo za odprte ali omejene postopke.

3. Naročniki lahko oddajo javna naročila storitev po postopku s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu v naslednjih primerih:

(a) če se na odprt ali omejen razpis ne prijavi noben ponudnik ali če ponudbe niso ustrezne, pod pogojem da prvotni pogoji iz naročila niso bistveno spremenjeni in se Komisiji na njeno zahtevo posreduje poročilo,

(b) če iz tehničnih ali umetniških razlogov ali iz razlogov, povezanih z zaščito izključnih pravic lahko storitve zagotovi le določen izvajalec storitev,

(c) če zadevno naročilo sledi natečaju za načrte in mora biti po predpisih, ki se zanj uporabljajo, oddano uspešnemu kandidatu ali enemu od uspešnih kandidatov. V slednjem primeru je treba povabiti vse uspešne kandidate k udeležbi na pogajanjih,

(d) če je to nujno potrebno in je nujni primer nastal zaradi dogodkov, ki jih v tej zadevi naročniki niso mogli predvideti, in časovne omejitve za odprti ali omejeni postopek ali postopek s pogajanji iz členov 17 do 20 ni mogoče upoštevati. Okoliščine, zaradi katerih je nujen primer nastal, ne smejo v nobenem primeru biti takšne, da bi jih lahko pripisali naročnikom,

(e) za dodatne storitve, ki niso bile vključene v projekt že na samem začetku ali v prvotno naročilo, vendar so zaradi nepredvidljivih okoliščin postale potrebne za izvedbo storitve, ki je v njej opisana, pod pogojem, da je dodeljena ponudniku storitve, ki takšno storitev tudi izvaja:

- ko takšnih dodatnih storitev ni mogoče tehnično ali gospodarsko ločiti od glavnega naročila, ne da bi to povzročilo veliko neprijetnosti naročnikom, ali

- če so takšne storitve, čeprav bi jih lahko izvajali ločeno od prvotnega naročila, nujno potrebne za njegovo izpolnitev.

Skupna ocenjena vrednost naročil, oddanih za dodatne storitve, nikakor ne sme presegati 50 % zneska glavnega naročila,

(f) za nove storitve, ki se sestoje iz ponavljanja podobnih storitev in so zaupane izvajalcu storitve, ki so mu isti naročniki že prej oddali naročilo, pod pogojem, da so takšne storitve v skladu z osnovnim projektom, za katerega je bilo prvo naročilo oddano v skladu s postopki iz odstavka 4. Brž ko je za prvi projekt dan javni razpis, je treba dati tudi obvestilo, da obstaja možnost postopka s pogajanji in zato naročniki upoštevajo celotne ocenjene stroške, ko uporabljajo določila člena 7. Ta postopek se lahko uporablja izključno v treh letih, ki sledijo oddaji prvotnega naročila.

4. V vseh drugih primerih naročniki oddajo svoja javna naročila storitev po odprtem postopku ali po omejenem postopku.

Člen 12

1. Naročnik v petnajstih dneh od dne, ko je prejel zahtevo, obvesti vse izločene kandidate ali ponudnike, ki to pisno zahtevajo, o razlogih za zavrnitev njihovih vlog ali ponudb in v primeru javnega razpisa o imenu izbranega ponudnika.

2. Naročniki pisno obvestijo kandidate ali ponudnike, ki to zahtevajo, na podlagi česa so se odločili, da naročila, za katero je bil predhodno objavljen poziv na natečaj, niso oddali, ali pa da bodo postopek ponovili. O tej odločitvi obvestijo tudi Urad za uradne objave Evropskih skupnosti.

3. Za vsako oddano naročilo sestavijo naročniki pisno poročilo, ki mora vsebovati najmanj naslednje:

- ime in naslov naročnika, predmet in vrednost naročila,

- imena kandidatov ali ponudnikov, ki so bili sprejeti, in razloge za njihovo izbiro,

- imena kandidatov ali ponudnikov, ki so bili zavrnjeni, in razloge za njihovo zavrnitev,

- ime izbranega ponudnika in razloge za izbiro njegove ponudbe ter, če je znano, za kateri del naročila namerava ponudnik skleniti pod-izvajalske pogodbe s tretjimi strankami,

- za postopke s pogajanji okoliščine iz člena 11, ki utemeljujejo upravičenost uporabe teh postopkov.

Komisiji se na njeno zahtevo pošlje to poročilo ali njegovi glavni sestavni deli.

Člen 13

1. Ta člen se uporablja za natečaje za načrte, organizirane kot del postopka za oddajo javnih naročil storitev, katerih ocenjena neto vrednost, brez DDV, ni manjša od vrednosti iz člena 7(1).

2. Ta člen se uporablja za vse natečaje za načrte, kjer celotni znesek nagrad na natečaju in plačil udeležencem ni nižji kakor 200000 ECU.

3. Pravila o organizaciji natečajev za načrte morajo biti v skladu z zahtevami tega člena in jih je treba sporočiti osebam, ki se zanimajo za udeležbo na natečaju.

4. Sodelovanje udeležencev na natečajih za načrte ne sme biti omejeno:

- z območjem ali delom območja države članice,

- na podlagi dejstva, da bi morali biti v skladu z zakonom države članice, kjer je natečaj organiziran, opredeljeni kot fizične ali kot pravne osebe.

5. Če so natečaji za načrte omejeni na določeno število udeležencev, določijo naročniki jasna in nepristranska merila izbire. V vsakem primeru mora biti število kandidatov, povabljenih k udeležbi, zadostno, da je zagotovljena prava konkurenca.

6. Komisija je sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki so neodvisne od udeležencev na natečaju. Če morajo imeti udeleženci na natečaju izpolnjene posebej določene poklicne zahteve, mora najmanj tretjina članov imeti enake ali enakovredne kvalifikacije kot udeleženci.

Komisija je avtonomna pri svojih odločitvah ali mnenjih. Te sprejme na osnovi projektov, oddanih anonimno, in izključno na podlagi meril, navedenih v obvestilu v smislu člena 15(3).

NASLOV IV

Skupne tehnične določbe

Člen 14

1. Tehnične specifikacije, opredeljene v Prilogi II, morajo biti navedene v razpisni dokumentaciji v zvezi z vsakim naročilom posebej.

2. Brez poseganja v pravno zavezujoče tehnične predpise držav in v tolikšni meri, kot so skladni z zakonodajo Skupnosti, opredelijo naročniki takšne tehnične specifikacije glede na nacionalne standarde, ki izvajajo evropske standarde, ali glede na evropske tehnične ateste ali skupne tehnične specifikacije.

3. Naročnik sme odstopiti od upoštevanja odstavka 2, če:

(a) standardi, evropske tehnične odobritve ali enotne tehnične specifikacije ne vključujejo nobenih določil za zagotavljanje ustreznosti ali če ne obstajajo tehnična sredstva za zadovoljivo zagotavljanje ustreznosti proizvoda s temi standardi, evropskimi tehničnimi atesti ali enotnimi tehničnimi specifikacijami,

(b) bi uporaba odstavka 2 posegala v uporabo Direktive Sveta 86/361/EGS z dne 24. julija 1986 o začetni stopnji medsebojnega priznavanja atestov za opremo telekomunikacijskih terminalov [8], ali v uporabo Sklepa Sveta 87/95/EGS z dne 22. decembra 1986 o standardizaciji na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij [9] ali drugih instrumentov Skupnosti na posebnih področjih storitev ali proizvodov,

(c) bi ti standardi, evropske tehnične odobritve ali enotne tehnične specifikacije prisilili naročnika, da uporabi proizvode ali materiale, ki niso skladni z opremo, ki je že v uporabi ali pa bi to imelo za posledico nesorazmerno visoke stroške ali tehnične težave, vendar le kot del jasno opredeljene in zapisane strategije, katere cilj je prehod na evropske standarde, evropske tehnične ateste ali enotne tehnične specifikacije v danem roku,

(d) je zadevni projekt takšen, da uvaja popolnoma novo dejavnost, in zanj ne bi bilo ustrezno uporabiti že obstoječih evropskih standardov, evropskih tehničnih atestov ali enotnih tehničnih specifikacij.

4. Naročniki, ki se sklicujejo na odstavek 3, zabeležijo, kjer je to možno, razloge za sklic v obvestilu, objavljenem v Uradnem listu Evropskih skupnosti ali v razpisni dokumentaciji, v vsakem primeru pa morajo te razloge zabeležiti v svoji interni dokumentaciji in na zahtevo dati takšne informacije državam članicam in Komisiji.

5. Če evropskih standardov ali evropskih atestov ali enotnih tehničnih specifikacij ni, se tehnične specifikacije:

(a) opredelijo glede na nacionalne tehnične specifikacije, za katere je ugotovljeno, da se ujemajo z osnovnimi zahtevami, naštetimi v direktivah Skupnosti o tehničnem usklajevanju v skladu s postopki, ki jih te direktive določajo, zlasti v skladu s postopki iz Direktive 89/106/EGS [10],

(b) lahko opredelijo glede na nacionalne tehnične specifikacije v zvezi z načrti in metodo izračuna ter izvajanjem del in uporabo materialov,

(c) lahko opredelijo glede da druge dokumente.

V takem primeru je primerno navesti vire po vrstnem redu upoštevanja:

(i) nacionalne standarde, s katerimi se izvajajo mednarodni standardi, in jih je država naročnika že sprejela,

(ii) druge nacionalne standarde in nacionalne tehnične ateste v državi naročnika,

(iii) vse druge standarde.

6. Razen v primeru, ko predmet naročila to opravičuje, države članice prepovejo uvajanje tehničnih specifikacij, ki navajajo proizvode posebne znamke ali vira ali poseben postopek, zaradi katerih bi imeli prednost ali pa bili izločeni nekateri ponudniki storitev, v razpisno dokumentacijo, ki se nanaša na dano naročilo. Prepovedano je zlasti navajanje proizvodnih znamk, patentov, tipov, ali posebnega izvora ali proizvodnje. V primeru, da sta navedbi dodani besedi "ali ustrezno", se to dovoli v primerih, ko naročniki ne morejo opisati predmeta naročila z uporabo opredelitev, ki bi bile dovolj natančne in razumljive za vse zadevne stranke.

NASLOV V

Skupne določbe o oglaševanju

Člen 15

1. Naročniki seznanijo javnost v indikativnem obvestilu, ki ga je treba objaviti takoj, ko se začne njihovo proračunsko leto, s predvideno celotno vrednostjo javnega naročanja za vsako kategorijo storitev, navedenih v Prilogi I A, za katere nameravajo oddati javna naročila v 12 mesecih, ki sledijo, če celotna ocenjena vrednost ob upoštevanju določil člena 7 ni manjša kakor 750000 ECU.

2. Naročniki, ki želijo oddati javno naročilo storitev po odprtem postopku, po omejenem postopku ali pod pogoji iz člena 11, po postopku s pogajanji, sporočijo svojo namero z objavo obvestila.

3. Naročniki, ki želijo izvesti natečaj za načrte, svojo namero objavijo v obvestilu.

Člen 16

1. Naročniki, ki so oddali javno naročilo ali izvedli natečaj za načrte, pošljejo obvestilo o rezultatih postopka oddaje Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti.

2. Obvestila se objavijo:

- v primeru javnih naročil storitev, naštetih v Prilogi I A, v skladu s členi 17 do 20,

- v primeru natečajev za načrte v skladu s členom 17.

3. V primeru javnih naročil storitev, naštetih v Prilogi I B, navedejo naročniki v obvestilu, ali se strinjajo z njegovo objavo.

4. Komisija sestavi pravila za pisanje rednih poročil na osnovi obvestil iz odstavka 3 in za objavo takšnih poročil v skladu s postopkom iz člena 40(3).

5. Če bi objava podatkov o oddaji naročila pomenila oviro za izvajanje zakona ali bila na drugačen način v nasprotju z javnim interesom ali v škodo legitimnim gospodarskim interesom določenega podjetja, javnega ali privatnega, ali če bi lahko vnaprej vplivala na pravičnost izbire med konkurenčnimi ponudniki storitev, takšnih podatkov ni potrebno objaviti.

Člen 17

1. Obvestila se sestavijo v skladu z vzorci, opisanimi v Prilogah III in IV in navajajo informacije, ki jih ti vzorci zahtevajo. Naročniki ne smejo zahtevati nobenih pogojev razen tistih, opredeljenih v členih 31 in 32, ko sprašujejo po podatkih v zvezi z gospodarskimi in tehničnimi standardi, ki jih zahtevajo od ponudnikov storitev za svojo izbiro (oddelek 13 Priloge III B, oddelek 13 Priloge III C in oddelek 12 Priloge III D).

2. Naročniki pošljejo obvestila kar se da hitro in na najustreznejši način Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti. V primeru pospešenega postopka iz člena 20 lahko pošljejo obvestilo po teleksu, s telegramom ali po faksu.

Obvestilo iz člena 15(1) je treba poslati takoj po začetku vsakega proračunskega leta.

Obvestilo iz člena 16(1) je treba poslati najkasneje oseminštirideset dni po oddaji zadevnega naročila ali zaključku zadevnega natečaja za načrte.

3. Obvestila iz členov 15(1) in 16(1) se v celoti objavijo v U radnem listu Evropskih skupnosti in v banki podatkov TED (elektronski podatki o trgovini) v uradnih jezikih Skupnosti, za avtentično velja le besedilo v jeziku izvirnika.

4. Obvestila iz člena 15(2) in (3) se objavijo v celoti v Uradnem listu Evropskih skupnosti in v banki podatkov TED v jeziku izvirnika. Povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila se objavi v uradnih jezikih Skupnosti, za avtentično velja le besedilo v jeziku izvirnika.

5. Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti objavi obvestila najkasneje v 12 dneh po tem, ko so bila odposlana. V primeru pospešenega postopka iz člena 20 se ta čas skrajša na pet dni.

6. Obvestila ne smejo biti objavljena v uradnih listih ali v tisku v državi naročnika pred dnem, ko so bila odposlana Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti. V njih mora biti naveden ta dan. Ne smejo vsebovati nobenih drugih informacij razen informacij, objavljenih v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

7. Naročniki morajo imeti dokazilo o dnevu odpošiljanja.

8. Stroške objave obvestil v Uradnem listu Evropskih skupnosti poravnajo Skupnosti . Obvestilo ne sme biti daljše od ene strani Uradnega lista ali imeti več kot približno 650 besed. V vsaki izdaji Uradnega lista, ki vsebuje eno ali več obvestil, se ponovno objavi vzorec za obvestilo ali obvestila, ki je bil podlaga za objavljeno obvestilo ali obvestila.

Člen 18

1. Pri odprtih postopkih določijo naročniki rok za sprejemanje ponudb. Rok ne sme biti krajši kakor 52 dni od dneva odpošiljanja obvestila.

2. Rok za sprejemanje ponudb iz odstavka 1 se lahko skrajša na 36 dni, če naročniki objavijo obvestilo o javnem naročilu, napisano na podlagi vzorca iz Priloge III A, ki ga predvideva člen 15(1), v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

3. Če so ponudniki storitev zahtevali razpisno dokumentacijo pravočasno, pošljejo naročniki ali odgovorni oddelki ponudnikom storitev to dokumentacijo v šestih dneh od prejema njihove vloge.

4. Če so zahteve po dodatnih informacijah oddane pravočasno, jih naročniki pošljejo ponudnikom storitev najkasneje šest dni pred dnem zadnjega dne, določenega za sprejemanje ponudb.

5. Če je razpisna dokumentacija preobširna, da bi jo poslali v roku iz odstavkov 3 ali 4 ali v primeru, da je mogoče oddati ponudbe le po obisku lokacije ali pregledu razpisne dokumenta cije na kraju samem, se rok iz odstavkov 1 in 2 ustrezno podaljša.

Člen 19

1. Pri omejenih postopkih in postopkih s pogajanji v smislu člena 11(2), znaša rok, ki ga določijo naročniki za sprejemanje vlog za udeležbo ne manj kakor 37 dni od dne, ko je bilo obvestilo odposlano.

2. Naročniki istočasno v pisni obliki povabijo izbrane kandidate, da oddajo svoje ponudbe. V pismu je povabilu priložena razpisna dokumentacija. Vsebovati mora vsaj naslednje informacije:

(a) kjer je ustrezno, naslov službe, na katero se lahko naslovi zahteva po razpisni dokumentaciji, ter zadnji dan za vložitev takšne zahteve; znesek in plačilni pogoji za vsoto, ki jo je treba plačati za takšno dokumentacijo,

(b) zadnji dan sprejemanja ponudb, naslov, na katerega morajo biti ponudbe poslane in jezik ali jeziki, v katerih morajo biti napisane,

(c) sklic na objavljeno obvestilo o naročilu,

(d) navedbo vseh dokumentov, ki jih je treba priložiti, kot so dokazila za preverjanje izjav kandidata v skladu s členom 17(1), ali dopolnitve za informacije, ki jih predvideva navedeni člen pod enakimi pogoji kot člena 31 in 32,

(e) merila za oddajo naročila, če niso navedena v obvestilu.

3. Pri omejenih postopkih rok za sprejemanje ponudb, ki ga določijo naročniki, ne sme biti krajši kakor štirideset dni od dne, ko je bilo poslano pisno povabilo.

4. Rok sprejemanja ponudb iz odstavka 3 se lahko skrajša na 26 dni, če naročniki objavijo obvestilo o naročilu, napisano v skladu z vzorcem iz Priloge III A, ki ga predvideva člen 15(1), v U radnem listu Evropskih skupnosti.

5. Vloge za udeležbo v postopkih za oddajo naročil so lahko oddane s pismom, telegramom, po teleksu, faksu ali telefonu. Če so bile oddane na enega od zadnjih štirih naštetih načinov, morajo biti potrjene s pismom, odposlanim pred zaključkom roka iz odstavka 1.

6. Če so bile dodatne informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo zahtevane pravočasno, jih morajo naročniki poslati najkasneje šest dni pred datumom zadnjega dne, določenega za sprejemanje ponudb.

7. Če je ponudbe mogoče oddati šele po obisku lokacije ali pregledu razpisne dokumentacije na kraju samem, se rok iz odstavkov 3 in 4 ustrezno podaljša.

Člen 20

1. Če časovnih omejitev iz člena 19 zaradi nujnosti ni mogoče upoštevati, lahko naročniki določijo naslednje roke:

(a) rok za sprejemanje vlog za udeležbo, ki ne sme biti krajši kakor 15 dni od dne, ko je bilo obvestilo odposlano,

(b) rok za sprejemanje ponudb, ki ne sme biti krajši kakor 10 dni od dne povabila za oddajo ponudbe.

2. Če so bile dodatne informacije v zvezi z razpisno dokumentacijo zahtevane pravočasno, jih morajo naročniki poslati najkasneje štiri dni pred dnem zadnjega dne, določenega za sprejemanje ponudb.

3. Vloge za udeležbo pri naročilih in povabila za oddajo ponudb morajo biti odposlana z najhitrejšim komunikacijskim sredstvom. Če so vloge za udeležbo oddane s telegramom, po teleksu, faksu ali telefonu, morajo biti potrjene s pismom, odposlanim pred potekom roka iz odstavka 1.

Člen 21

Naročniki lahko uredijo, da se v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavijo obvestila o javnih naročilih storitev, za katere ne veljajo zahteva o objavi, določena s to direktivo.

Člen 22

Pogoji za sestavo, pošiljanje, prejemanje, prevod, zbiranje in razpošiljanje obvestil iz členov 15, 16 in 17 ter statističnih poročil, predvidenih v členih 16(4) in 39, in nomenklature, predvidene v obeh Prilogah 1 A in B, v zvezi z navajanjem posameznih postavk nomenklature znotraj kategorij storitev, naštetih v teh Prilogah, se lahko spremenijo v skladu s postopkom iz člena 40(3).

NASLOV VI

POGLAVJE 1

Skupne določbe o udeležbi

Člen 23

Naročila se oddajo na podlagi meril iz poglavja 3 ob upoštevanju člena 24, potem ko naročniki preverijo ustreznost ponudnikov storitev, ki niso bili izključeni na podlagi člena 29, skladno z merili iz členov 31 in 32.

Člen 24

1. Če je merilo za oddajo naročila gospodarsko najugodnejša ponudba, lahko naročniki upoštevajo različice, ki jih je ponudnik oddal in ustrezajo minimalnim zahtevam, ki so jih določili takšni naročniki. Naročniki navedejo v razpisni dokumentaciji minimalne zahteve, ki morajo biti upoštevane v teh različicah, in posebne zahteve glede njihove predložitve. V obvestilu o naročilu navedejo, ali so različice dovoljene.

Naročniki ne smejo zavrniti predložitve različice izključno na podlagi, da je bila sestavljena s tehničnimi specifikacijami, določenimi z nacionalnimi standardi, ki so zasnovani na evropskih standardih, z evropskimi tehničnimi odobritvami ali s skupnimi tehničnimi specifikacijami iz člena 14(2) ali celo v zvezi z nacionalnimi tehničnimi specifikacijami iz člena 14(5)(a) in (b).

2. Naročniki, ki so dopustili različice v skladu z odstavkom 1, različice ne smejo zavrniti izključno na podlagi, da bi bila njena posledica, če bi bila različica uspešna, javno naročilo blaga namesto javnega naročila storitve v smislu te direktive.

Člen 25

V razpisni dokumentaciji lahko naročnik zahteva od ponudnika, da navede v svoji ponudbi delež naročila, ki ga morda namerava oddati podizvajalcem kot tretjim strankam.

Ta navedba ne sme posegati na vprašanje o obveznosti primarnega ponudnika storitve.

Člen 26

1. Ponudbe lahko oddajo skupine ponudnikov storitev. Od teh skupin se ne sme zahtevati pridobitev določenega pravnega statusa, da bi lahko oddale ponudbo, vendar je od njih to mogoče zahtevati, ko jim je naročilo že oddano.

2. Kandidatov ali ponudnikov, ki imajo po zakonodaji države članice, v kateri so ustanovljeni, pravico opravljati določeno storitveno dejavnost, ni mogoče odkloniti izključno na podlagi, da bi po zakonu države članice, v kateri je naročilo oddano, morali biti ali fizične ali pravne osebe.

3. Od pravnih oseb je mogoče zahtevati, da v ponudbi ali vlogi za udeležbo navedejo imena in ustrezno poklicno usposobljenost osebja, odgovornega za izvedbo storitve.

Člen 27

1. Pri omejenih postopkih in postopkih s pogajanji naročniki na podlagi informacij o položaju ponudnika storitve in prav tako informacij ter formalnosti, potrebnih za oceno minimalnih pogojev ekonomske in tehnične narave, ki jih mora ponudnik izpolnjevati, izberejo med kandidati s pogoji iz členov 29 do 35 tiste ponudnike, ki jih bodo povabili, naj oddajo ponudbo, ali na pogajanja.

2. Če naročniki oddajo naročilo po omejenem postopku, smejo predpisati razpon, v katerem bo število ponudnikov storitev, ki jih nameravajo povabiti. V takem primeru mora biti številčni razpon naveden v obvestilu o naročilu. Razpon se določi v skladu z vrsto storitve, ki jo je treba zagotoviti. Šteti mora najmanj pet ponudnikov storitev in največ dvajset.

V vsakem primeru mora število kandidatov biti zadostno za zagotovitev prave konkurence.

3. Če naročniki oddajo naročilo po postopku s pogajanji iz člena 11(2), število kandidatov, ki se smejo udeležiti pogajanj, ne sme biti manjše od tri, pod pogojem da je ustreznih kandidatov dovolj.

4. Vsaka država članica zagotovi, da naročniki izdajo povabila brez zapostavljanja pripadnikov drugih držav članic, ki izpolnjujejo potrebne zahteve in pod enakimi pogoji, kot veljajo za njene državljane.

Člen 28

1. Naročniki lahko navedejo, ali pa morajo navesti, ker to zahteva država članica, v razpisni dokumentaciji državni organ ali organe, od katerih lahko ponudnik dobi ustrezne informacije o obveznostih v zvezi s predpisi o zaposlovanju, varstvu pri delu in delovnih pogojih, ki veljajo v državi članici, regiji ali lokalni skupnosti, v katerih naj bi storitve opravljali, in veljajo za storitve, ki jih ponudnik opravlja na tej lokaciji med izvrševanjem naročila.

2. Naročnik, ki posreduje informacije iz odstavka 1, zahteva od ponudnikov ali udeležencev postopka za oddajo naročil, izjavo, da so bile pri sestavljanju njihove ponudbe upoštevane obveznosti v zvezi s predpisi o zaposlovanju, varstvu pri delu in delovnih pogojih, ki veljajo v kraju, kjer naj bi storitve izvajali. To ne posega v uporabo določb člena 37 o preverjanju neobičajno nizkih ponudb.

POGLAVJE 2

Merila za ugotavljanje usposobljenosti

Člen 29

Iz sodelovanja pri naročilu se lahko izključi vsak ponudnik storitev, ki:

(a) je bankrotiral ali je v stečajnem postopku, tisti, s katerega poslovanjem upravlja sodišče, tisti, ki je sklenil dogovor z upniki, tisti, katerega poslovna dejavnost začasno miruje ali je v enakem položaju, ki izhaja iz podobnega postopka po nacionalnih zakonih in predpisih,

(b) je predmet postopka za objavo stečaja, za nalog za prisilno poravnavo ali sodno upravljanje ali za dogovor z upniki ali v drugem podobnem postopku po nacionalnih zakonih in predpisih,

(c) je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja v zvezi s svojim profesionalnim obnašanjem s sodbo, ki je pravnomočna, res judicata,

(d) je bil spoznan za krivega zaradi neprofesionalnega obnašanja, ki je bilo dokazano s sredstvi, ki jih naročniki upoštevajo kot upravičena,

(e) ni izpolnjeval obveznosti v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z zakonskimi predpisi države, v kateri je bil ustanovljen ali s predpisi države naročnika,

(f) ni izpolnil obveznosti v zvezi s plačevanjem davkov v skladu z zakonskimi predpisi državenaročnika,

(g) je kriv resnih napačnih razlag danih informacij ali pa opustitve posredovanja informacij, ki se lahko zahtevajo v skladu s tem poglavjem.

Če naročnik zahteva od ponudnika storitve dokaz, da noben primer od navedenih pod (a), (b), (c), (e) ali (f) zanj ne velja, sprejme kot zadostno dokazilo:

- za (a), (b) ali (c) predložitev izpisa iz "kazenske evidence" ali če tega ni, enakovreden dokument, ki ga izda odgovorni sodni ali upravni organ v državi izvora ali v državi, iz katere oseba prihaja, iz katerega je razvidno, da so te zahteve izpolnjene,

- za (e) in (f) potrdilo pristojnega državnega organa iz zadevne države članice.

Če država članica takšnih dokumentov ali potrdil ne izda, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo zadevne osebe pred pravosodnim ali upravnim organom, notarjem ali ustreznim organom poklicnih ali gospodarskih teles, v državi izvora ali v državi, iz katere oseba prihaja.

Države članice v roku iz člena 44 določijo državne organe in telesa, ki so odgovorni za izdajo takšnih dokumentov ali potrdil in takoj o tem obvestijo druge države članice in Komisijo.

Člen 30

1. Če morajo kandidati za javno naročilo ali ponudniki imeti posebno pooblastilo ali biti člani določene organizacije v svoji matični državi, da bi smeli opravljati zadevno storitev, sme naročnik zahtevati od njih dokaz, da imajo takšno pooblastilo ali članstvo.

2. Od vsakega kandidata ali ponudnika se lahko zahteva dokazilo o vpisu, po predpisih države, kjer je bil ustanovljen, v enega ali več poklicnih registrov ali registrov gospodarskih družb, bodisi izjavo bodisi potrdilo, kot je opisano spodaj v odstavku 3.

3. Ustrezni poklicni in gospodarski registri ali izjave ali potrdila so:

- v Belgiji "registre du commerce –– Handelsregister" in "ordres professionels –– Beroepsorden",

- na Danskem "Erhervs –– og Selskabstyrelsen",

- v Nemčiji "Handelsregister", "Handwerksrolle" in "Vereinsregister",

- v Grčiji lahko od ponudnika zahtevajo izjavo o opravljanju zadevnega poklica pod zaprisego pred notarjem, v primerih, ki jih predvideva sedanja državna zakonodaja, za zagotovitev raziskovalnih storitev, kot je omenjeno v Prilogi I A, pa poklicni register "Mητρώo Mελετητώv" avδ "Mητρώo Γραφείώv Mελετώv",

- v Španiji "Registro Central de Empresas Consultoras y de Sercicios del Ministerio de Economίa y Hacienda",

- v Franciji "registre du commerce" in "répertoire des métiers",

- v Italiji "Registro della Camera di commercio, industria, agricoltura e artigianato", "Registro delle commisssioni provinciali per l'artigianato" ali "Consiglio nazionale degli ordini professionali",

- v Luksemburgu "registre aux firmes" in "rôle de la Chambre des métiers",

- na Nizozemskem "Handelsregister",

- na Portugalskem "Registro nacional das Pessoas Colectivas",

- v Združenem kraljestvu in na Irskem se sme od ponudnika storitve zahtevati, da predloži potrdilo iz registra družb ali registra vzajemnih skladov, ali če ni tako opredeljen, potrdilo z navedbo, da je zadevna oseba pod prisego izjavila, da se ukvarja z zadevnim poklicem v državi, v kateri je ustanovljena v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom.

Člen 31

1. Kot dokaz o finančnem in gospodarskem stanju ponudnika storitve je praviloma možno predložiti eno ali več naslednjih referenc:

(a) ustrezne izjave bank ali dokazila o ustreznem odškodninskem zavarovanju za poklicna tveganja,

(b) bilance ponudnika storitve ali izvlečke iz njih, če je objava bilance po zakonu o družbah v državi, v kateri je ponudnik storitev ustanovljen, obvezna,

(c) računovodski izkaz celotnega prometa podjetja in prometa v zvezi s storitvami, na katere se nanaša naročilo za predhodna tri finančna leta.

2. Naročniki navedejo v obvestilu o javnem naročilu ali v povabilu k udeležbi, katero referenco ali reference iz odstavka 1 so izbrali in katere druge reference je treba predložiti.

3. Če iz utemeljenega razloga ponudnik storitve ne more predložiti referenc, ki jih zahtevajo naročniki, lahko dokaže, kakšno je njegovo gospodarsko in finančno stanje z drugimi dokumenti, ki jih naročnik priznava kot ustrezne.

Člen 32

1. Sposobnost ponudnikov za izvajanje storitev je mogoče oceniti zlasti glede na njihovo usposobljenost, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost.

2. Dokazila o tehničnih zmožnostih ponudnika storitve se lahko predložijo na naslednje načine, enega ali več, v skladu z naravo, količino in namenom storitve, ki jo je treba zagotoviti, in sicer z:

(a) izobrazbo in poklicno usposobljenostjo izvajalca storitve in/ali vodstvenega osebja družbe ter zlasti osebe ali oseb, odgovornih za izvajanje storitev;

(b) seznamom glavnih storitev, izvedenih v zadnjih treh letih, z zneski, datumi in naročniki, javnimi ali zasebnimi, izvedenih storitev;

- če so bile izvedene za naročnike, morajo biti dokazila izdana v obliki potrdil, ki jih izda ali overi pristojni državni organ,

- če so izvedene za zasebne naročnike, mora izvedbo overiti naročnik, če pa to ni možno, zadostuje enostavno izjava ponudnika storitev, da so bile dejansko izvedene;

(c) navedbo o vključenih tehnikih ali tehniških teles, ki lahko neposredno spadajo pod ponudnika storitve ali pa ne, zlasti tistih, ki so pristojni za kontrolo kakovosti;

(d) izjavo o povprečni letni delovni sili ponudnika storitve in številu vodstvenega osebja za zadnja tri leta;

(e) izjavo o orodju, obratih in tehnični opremljenosti, ki je na voljo ponudniku storitev za opravljanje storitev;

(f) opisom ukrepov ponudnika storitev za zagotavljanje kvalitete in njegovih študijskih in raziskovalnih možnostih;

(g) če so storitve, ki jih je treba zagotoviti, kompleksne ali izjemoma zahtevane za poseben namen, s pregledom, ki ga izvede naročnik ali v njegovem imenu drugo odgovorno uradno telo države, v kateri je ponudnik storitev ustanovljen, odvisno od soglasja tega telesa o tehničnih zmožnostih ponudnika storitev ter po potrebi o njegovih možnostih za študije in raziskave ter ukrepih za kontrolo kakovosti;

(h) navedbo o deležu naročila, ki ga morda namerava ponudnik storitve oddati podizvajalcem.

3. Naročnik točno navede, v obvestilu ali povabilu za oddajo ponudbe, katere reference želi prejeti.

4. Obseg informacij iz člena 31 in odstavkov 1, 2 in 3 tega člena mora biti omejen na predmet naročila. Naročniki morajo upoštevati legitimne interese ponudnikov storitev v zvezi z zaščito tehničnih ali poslovnih skrivnosti.

Člen 33

Če naročniki zahtevajo predložitev certifikatov, ki jih sestavijo neodvisna telesa za preverjanje ujemanja storitve z nekaterimi standardi o zagotavljanju kakovosti, se morajo pri tem sklicevati na standarde ugotavljanja kakovosti, temelječe na ustrezni evropski seriji standardov EN 29000, ki so jo telesa potrdila v skladu z evropsko serijo standardov EN 45000. Naročniki priznavajo enakovredne certifikate teles, ustanovljenih v drugih državah članicah. Sprejmejo tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti, ki jih predložijo ponudniki storitev, če nimajo dostopa do takšnih certifikatov ali možnosti, da bi jih dobili v določenem roku.

Člen 34

V smislu členov 29 do 32 smejo naročniki povabiti ponudnike storitev, da dopolnijo predložene certifikate in dokumente ali jih pojasnijo.

Člen 35

1. Države članice, ki imajo uradne sezname usposobljenih ponudnikov storitev, jih morajo uskladiti z določili členov 29(a) do (d) in (g) ter členov 30, 31 in 32.

2. Ponudniki storitev, ki so vpisani v uradne sezname, lahko za vsako naročilo predložijo naročniku potrdilo o vpisu, ki ga izda ustrezen pristojni organ. V tem potrdilu mora biti navedena referenca, ki jim je omogočila vpis na seznam in klasifikacija, dana v tem seznamu.

3. Potrdilo pristojnih organov o vpisu v uradne sezname ponudnikov storitev predstavlja za naročnike drugih držav članic zagotovilo o ustreznosti v skladu s klasifikacijo ponudnika storitev le v zvezi s členom 29(a) do (d) in (g), členom 30, členom 31(b) in (c) in členom 32(a).

Informacij, ki jih je mogoče razbrati iz vpisa v uradne sezname, se ne sme preverjati, sme pa se zahtevati v zvezi s plačilom prispevkov za socialno varnost dodatno potrdilo od vpisanih ponudnikov storitev, kadarkoli je naročilo ponujeno.

Naročniki drugih držav članic uporabljajo zgoraj navedene določbe le v korist ponudnikov storitev, ustanovljenih v drugih državah članicah, ki imajo uradni seznam.

4. Pri vpisu ponudnikov storitev iz drugih držav članic v uradni seznam ni mogoče zahtevati drugih dodatnih dokazov ali izjav razen tistih, ki se jih zahteva od ponudnikov storitev svoje države in v nobenem primeru nikakršnih dodatnih dokazov ali izjav razen zahtevanih v členih 29 do 33.

5. Države članice, ki imajo uradne sezname, so dolžne sporočiti drugim državam članicam naslov telesa, ki mu je treba pošiljati vloge za vpis.

POGLAVJE 3

Merila za oddajo naročil

Člen 36

1. Brez poseganja v nacionalne zakone in druge predpise o plačevanju nekaterih storitev, so merila, na podlagi katerih naročnik odda naročilo, lahko:

(a) če je oddano za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, različna merila v zvezi z naročilom: na primer kakovost, tehnična ustreznost, estetske ali funkcionalne značilnosti, tehnična pomoč in storitev po prodaji, datum dostave, rok dostave ali izvedbe, cena ali

(b) le najnižja cena.

2. Če bo naročilo oddano gospodarsko najugodnejšemu ponudniku, navedejo naročniki v razpisni dokumentaciji ali v obvestilu o naročilu merila za oddajo, ki jih nameravajo uporabiti, po mož nosti v zaporedju od bolj pomembnega k manj pomembnemu.

Člen 37

Če se za dano naročilo ponudbe zdijo neobičajno nizke glede na storitev, ki jo je treba zagotoviti, naročnik pisno zaprosi, preden zavrne takšne ponudbe, za podrobne informacije o sestavnih elementih ponudbe, ki so po njegovem mnenju pomembni, in jih preveri ob upoštevanju prejetih pojasnil.

Naročnik lahko upošteva pojasnila, ki so objektivno obrazložena in upravičena, vključno z ekonomičnostjo metode ali izbranimi tehničnimi rešitvami, ali izjemno ugodnimi pogoji, ki so na voljo ponudniku za izvedbo storitve, ali zaradi izvirnosti storitve, ki jo predlaga ponudnik.

Če je v razpisni dokumentaciji predvidena oddaja po najnižji ponujeni ceni, mora naročnik obvestiti Komisijo o zavrnitvi ponudb, za katere meni, da so prenizke.

NASLOV VII

Končne določbe

Člen 38

Rok se izračuna v skladu z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3. junija 1971, o določitvi pravil, ki se uporabljajo za roke, datume in časovne omejitve [11].

Člen 39

1. Da bi omogočile ocenitev rezultatov uporabe te direktive, pošljejo države članice najkasneje do 31. oktobra 1995 za prejšnje leto in odtlej vsako drugo leto do 31. oktobra Komisiji statistično poročilo o naročilih storitev, ki so jih oddali naročniki.

2. V tem poročilu morata biti natančno navedena vsaj število in vrednost naročil, ki jih je oddal vsak naročnik posebej ali kategorijo naročnika nad pragom z nadaljnjo čim bolj natančno razdelitvijo glede na postopek, kategorijo storitve in nacionalnost ponudnika storitve, ki mu je bilo naročilo oddano, ter za postopke s pogajanji nadaljnjo razdelitev v skladu s členom 11, z navedbo števila in vrednosti naročil, ki so bila oddana posamezni državi članici in tretjim državam.

3. Komisija določi v skladu s postopkom iz člena 40(3) vrsto vsakršnih statističnih podatkov, ki se zahtevajo v skladu s to direktivo.

Člen 40

1. Komisiji pomaga Svetovalni odbor za javna naročila, ustanovljen s Sklepom 71/306/EGS.

2. V zvezi s telekomunikacijami, ki spadajo v kategorijo 5 Priloge I A, pomaga Komisiji tudi Svetovalni odbor za telekomunikacijska naročila, ustanovljen z Direktivo 90/531/EGS.

3. Pri sklicevanju na postopek iz tega odstavka predloži predstavnik Komisije Odboru osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve, po potrebi tudi z glasovanjem.

Mnenje se zabeleži v obliki zapisnika; poleg tega lahko vsaka država članica zahteva, da se njeno mnenje zabeleži v zapisniku.

Komisija upošteva mnenje, ki ga da Odbor, kolikor je le mogoče. Odbor obvesti o načinu, na katerega je bilo njegovo mnenje upoštevano.

4. Odbora iz odstavkov 1 in 2 preverita na pobudo Komisije ali na zahtevo države članice vsa vprašanja v zvezi z uporabo direktive.

Člen 41

Člen 1(1) Direktive Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov v zvezi z uporabo revizijskih postopkov pri oddaji javnih naročil blaga in gradenj [12] se nadomesti z naslednjim:

"1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne, da bi zagotovili v zvezi s postopki oddaje javnih naročil s področja Direktiv 71/305/EGS, 77/62/EE in 92/50/EGS (+), učinkovito in zlasti čim hitrejšo revizijo odločitev, ki so jih sprejeli naročniki skladno s pogoji, določenimi v naslednjih členih ter zlasti v členu 2(7) na podlagi obrazložitve, da so takšne odločitve kršile pravo Skupnosti na področju javnega naročanja ali nacionalne predpise o izvajanju tega prava.

* UL L 209, 24.7.1992, str. 1"

Člen 42

1. "(c) vrednost pragov v nacionalnih valutah in prag Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT), izražen v ekujih, se praviloma revidirata vsaki dve leti z učinkom od 1. januarja 1988 dalje. Izračun teh vrednosti temelji na povprečnih dnevnih vrednostih teh valut, izraženih v ekujih, ter v ekujih, izraženih v posebnih pravicah črpanja za 24 mesecev, zaključenih na zadnji dan avgusta neposredno pred revizijo 1. januarja. Te vrednosti se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti v začetku novembra."

2. "2. (a) Vrednost praga v nacionalnih valutah se običajno revidira vsaki dve leti z učinkom od 1. januarja 1992 dalje. Izračun teh vrednosti temelji na povprečnih dnevnih vrednostih teh valut, izraženih v ekujih za 24 mesecev, zaključenih na zadnji dan avgusta neposredno pred revizijo 1. januarja. Te vrednosti se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti v začetku novembra.

(b) Na predlog Svetovalnega odbora za javna naročila se opravi revizija metode izračuna iz pododstavka (a) praviloma dve leti po njeni začetni uporabi"

.

Člen 43

Najkasneje tri leta po poteku roka za uskladitev s to direktivo revidira Komisija, ki deluje v tesni povezavi z Odboroma iz člena 40(1) in (2) način, na kateri je bila izvajana ta direktiva, vključno s učinki uporabe te direktive na javno naročanje storitev s seznamov v Prilogi I A in predpisi v zvezi s tehničnimi standardi. Oceni zlasti nadaljnje možnosti za uporabo direktive v celoti pri javnih naročilih ostalih storitev, naštetih v Prilogi I B, ter posledice notranjega opravljanje storitev za učinkovito liberalizacijo naročil na tem področju. Izdela potrebne predloge za ustrezno spremembo direktive.

Člen 44

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najkasneje do 1. julija 1993. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice pošljejo Komisiji besedila glavnih določb zakona svoje države, ki ga sprejmejo na področju te direktive.

Člen 45

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 18. junija 1992

Za Svet

Predsednik

Vitor Martins

[1] UL C 23, 31.1.1991, str 1 inUL C 250, 25.9.1991, str. 4.

[2] UL C 158, 17.6.1991, str. 90 inUL C 150, 15.6.1992.

[3] UL C 191, 22.7.1991, str. 41.

[4] UL L 185, 16.8.1971, str. 5. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 90/531/EGS (UL L 297, 29.10.1990, str. 1).

[5] UL L 13, 15.1.1977, str. 1. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 90/531/EGS (UL L 297, 29.10.1990, str. 1).

[6] UL L 297, 29.10.1990, str. 1.

[7] UL L 185, 16.8.1971, str. 15. Sklep, spremenjen s Sklepom 77/63/EGS (UL L 13, 15.1.1977, str 15).

[8] UL L 217, 5.8.1986, str. 21. Spremenjena z direktivo 91/263/EGS (UL L 128, 23.5.1991, str. 1).

[9] UL L 36, 7.2.1987, str. 31.

[10] UL L 40, 11.2.1989, str. 12.

[11] UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

[12] UL L 395, 30.12.1989, str. 33.

--------------------------------------------------

PRILOGA I A

Storitve iz člena 8

Št. Kategorijašt. | Predmet | Vrstna št. iz CPC |

1. | Vzdrževanje in popravila | 6112, 6122, 633, 886 |

2. | Storitve prevoza po kopnem [1], vključno z oklepnimi vozili in kurirsko službo, z izjemo prevoza pošte | 712 (razen 711235), 7512, 87304 |

3. | Storitve letalskega prevoza potnikov in tovora, z izjemo prevoza pošte | 73 (razen 7321) |

4. | Prevoz pošte po kopnem [1] in po zraku | 71235, 7321 |

5. | Telekomunikacijske storitve [2] | 752 |

6. | Finančne storitve (a)zavarovanje(b)bančništvo in naložbe [3] | ex 81 812, 814 |

7. | Računalništvo in sorodne storitve | 84 |

8. | Raziskave in tehnični razvoj [4] | 85 |

9. | Računovodske, revizorske in knjigovodske storitve | 862 |

10. | Raziskave trga in ankete o javnem mnenju | 864 |

11. | Svetovanje pri vodenju [5] in sorodne storitve | 865, 866 |

12. | Storitve s področja arhitekture; storitve s področja inženiringa in integriranega inženiringa; storitve s področja urbanega planiranja in krajinske arhitekture; sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve; storitve s področja tehničnega testiranja in analiz | 867 |

13. | Storitve s področja oglaševanja | 871 |

14. | Storitve v zvezi s čiščenjem stavb in upravljanjem premoženja | 874 82201 do 82206 |

15. | Storitve s področja založništva in tiska, na podlagi honorarja ali pogodbe | 88442 |

16. | Storitve pri ravnanje z odpadnimi vodami in odpadki; sanitarne in podobne storitve | 94 |

[1] Z izjemo storitev prevoza po železnici, ki spada v kategorijo 18.

[2] Z izjemo glasovne telefonije, teleksa, radio-telefonije, pozivanja in satelitskih storitev.

[3] Z izjemo naročil finančnih storitev v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov in storitev osrednje banke.

[4] Z izjemo naročil storitev s področja raziskav in razvoja, drugačnih kot so tiste, pri katerih se poveča dobiček izključno za naročnika in njegovo uporabo za vodenje njegovih lastnih zadev, s pogojem, da naročnik v celoti poravna izvedeno storitev.

[5] Z izjemo storitev s področja arbitraže in svetovanja.

--------------------------------------------------

PRILOGA I B

Storitve iz člena 9

Št. kategorije | Predmet | Vrstna št. iz CPC |

17. | Storitve hotelov in restavracij | 64 |

18. | Storitve prevoza po železnici | 711 |

19. | Storitve prevoza po vodi | 72 |

20. | Podporne in pomožne prevozne storitve | 74 |

21. | Pravne storitve | 861 |

22. | Storitve namestitve in oskrbe osebja | 872 |

23. | Preiskovalne in varnostne storitve, z izjemo storitev za oklepna vozila | 873 (razen 87304) |

24. | Storitve s področja izobraževanja in poklicnega usposabljanja | 92 |

25. | Storitve zdravstva in socialnega skrbstva | 93 |

26. | Storitve s področja rekreacije, kulture in športa | 96 |

27. | Druge storitve | |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Opredelitev nekaterih tehničnih specifikacij

V tej direktivi so naslednji izrazi opredeljeni, kakor sledi:

1. Tehnične specifikacije: skupek tehničnih predpisov, ki jih vsebuje zlasti razpisna dokumentacija in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti za gradnje, material, proizvod ali blago, ki omogoča takšen opis gradnje, materiala, proizvoda ali blaga, da je namen uporabe, za katero jih potrebuje naročnik, dosežen. Ti tehnični predpisi vključujejo stopnje kakovosti, izvedbo, varnost ali dimenzije, vključno z zahtevami, ki veljajo za material, proizvod ali blago v zvezi z zagotavljanjem kakovosti, izrazoslovjem, simboli, testiranjem in testnimi metodami, pakiranjem, označevanjem ali uporabo nalepk. Vključujejo tudi pravila glede načrtov in ocene stroškov, pogoje za testiranje, inšpekcijske preglede in sprejemljivost gradenj in konstrukcijskih metod ali tehnik, ki jih lahko predpiše naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi glede na končane gradnje in na materiale ali dele, ki jih vključujejo.

2. Standard: tehnična zahteva, ki jo odobri pristojno telo za standardizacijo za ponavljajočo se in stalno uporabo, ujemanje s katero načeloma ni obvezno.

3. Evropski standardi: standardi, ki jih odobri Evropski odbor za standardizacijo (CEN) ali Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC), kot so "Evropski standardi (EN)" ali "Usklajeni dokumenti (HD)", v skladu s skupnimi predpisi teh organizacij ali Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI), kot so "Evropski telekomunikacijski standard (ETS)".

4. Evropske tehnične odobritve: ugodna tehnična ocena ustreznosti proizvoda za uporabo, na podlagi izpolnjevanja osnovnih zahtev za visoke gradnje zaradi ustreznih lastnosti proizvoda samega in opredeljenih pogojev za vrste uporabe in rabo. Evropsko odobritev izda telo, ki ga za ta namen določi država članica;

5. Enotna tehnična specifikacija: tehnična zahteva, določena po postopku, ki ga priznavajo države članice, za zagotavljanje enotne uporabe v vseh državah članicah, objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti;

6. Osnovne zahteve: zahteve v zvezi z varnostjo, zdravjem in nekaterimi drugimi področji, v splošno korist, ki jih je pri gradnjah mogoče izpolniti.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Vzorec obvestil o javnih naročilih

A. Predhodne informacije

1. Ime, naslov, telegrafski naslov, telefonska številka, številka teleksa in faksa naročnika in če posreduje dodatne informacije druga služba, njeni podatki.

2. Nameravano celotno naročilo vsake kategorije storitev, naštetih v Prilogi I A.

3. Predvideni datum za začetek postopka oddaje, po kategorijah.

4. Druge informacije.

5. Datum odpošiljanja obvestila.

6. Datum prejema obvestila v Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti.

B. Odprti postopek

1. Ime, naslov, telegrafski naslov, telefonska številka, številka teleksa in faksa naročnika.

2. Kategorija storitve in opis. Vrstna številka iz nomenklature CPC.

3. Kraj izvajanja.

4. (a) Navedba, ali je opravljanje storitve po zakonu ali drugih predpisih omejeno na določen poklic.

(b) Sklicevanje na zakon ali drug predpis.

(c) Navedba, ali morajo pravne osebe navesti imena in poklicno usposobljenost osebja, odgovornega za izvedbo storitve.

5. Navedba, ali se ponudnik storitve lahko prijavi za izvedbo dela zadevnih storitev.

6. Kjer je ustrezno, nesprejemljivost različic.

7. Trajanje naročila ali rok za opravljeno storitev.

8. (a) Ime in naslov službe, pri kateri je možno zaprositi za potrebne dokumente.

(b) Zadnji dan za oddajo takšne prošnje.

(c) Kjer je ustrezno, znesek in plačilni pogoji za vsoto, ki jo je treba plačati za te dokumente.

9. (a) Osebe, pooblaščene za prisotnost ob odpiranju ponudb.

(b) Datum, čas in kraj odpiranja.

10. Kjer je ustrezno, zahtevani pologi in garancije.

11. Glavni pogoji v zvezi s financiranjem in plačilom in/ali sklici na ustrezne predpise.

12. Kjer je ustrezno, pravna narava, ki jo sprejmejo skupine ponudnikov storitev, katerim je javno naročilo oddano.

13. Informacije o položaju ponudnika storitve ter informacije in formalnosti, potrebne za ocenitev minimalnih ekonomskih in tehničnih standardov, ki se od njega zahtevajo.

14. Rok odprtosti ponudbe izvajalca, ki ga mora le-ta obvezno upoštevati.

15. Merila za oddajo javnega naročila in po možnosti zaporedje glede na pomembnost. Poleg najnižje cene morajo biti omenjeni še druga merila, če se ne pojavljajo vrazpisni dokumentaciji.

16. Druge informacije.

17. Datum odpošiljanja obvestila.

18. Datum prejema obvestila v Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti.

C. Omejeni postopek

1. Ime, naslov, telegrafski naslov, telefonska številka, številka teleksa in faksa naročnika.

2. Kategorija storitve in opis. Vrstna številka iz nomenklature CPC.

3. Kraj izvajanja.

4. (a) Navedba, ali je izvedba storitve po zakonu ali drugih predpisih omejena na določen poklic.

(b) Sklic na zakon ali druge predpise.

(c) Navedba, ali morajo pravne osebe navesti imena in poklicno usposobljenost osebja, odgovornega za izvedbo storitve.

5. Navedba, ali se ponudnik storitve lahko prijavi za izvedbo dela zadevnih storitev.

6. Predvideno število ali številčni razpon ponudnikov storitve, ki bodo povabljeni k udeležbi pri oddaji naročila.

7. Kjer je ustrezno, nesprejemljivost različic.

8. Trajanje naročila ali rok za opravljeno storitev.

9. Kjer je ustrezno, pravna narava za skupine ponudnikov storitev, katerim je javno naročilo oddano.

10. (a) Kjer je ustrezno, obrazložitev razlogov za uporabo pospešenega postopka.

(b) Zadnji dan za sprejemanje vlog za udeležbo.

(c) Naslov, na katerega morajo biti vloge poslane.

(d) Jezik/jeziki, v katerem ali katerih morajo biti sestavljene.

11. Zadnji dan za odpošiljanje povabil za oddajo ponudb.

12. Kjer je ustrezno, zahtevani pologi in garancije.

13. Informacije o položaju ponudnika storitve ter informacije in formalnosti, potrebne za ocenitev minimalnih ekonomskih in tehničnih standardov, ki se od njega zahtevajo.

14. Merila za oddajo javnega naročila in po možnosti zaporedje glede na pomembnost. Poleg najnižje cene morajo biti omenjena še druga merila, če se ne pojavljajo vrazpisni dokumentaciji.

15. Druge informacije.

16. Datum odpošiljanja obvestila.

17. Datum prejema obvestila v Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti.

D. Postopek s pogajanji

1. Ime, naslov, telegrafski naslov, telefonska številka, številka teleksa in faksanaročnika.

2. Kategorija storitve in opis. Vrstna številka iz nomenklature CPC.

3. Kraj izvajanja.

4. a) Navedba, ali je izvedba storitve po zakonu ali drugih predpisih omejena na določen poklic.

b) Sklic na zakon ali druge predpise.

c) Navedba, ali morajo pravne osebe navesti imena in poklicno usposobljenost osebja, odgovornega za izvedbo storitve.

5. Navedba, ali se ponudnik storitve lahko prijavi za izvedbo dela zadevnih storitev.

6. Predvideno število ali številčni razpon ponudnikov storitev, ki bodo povabljeni k udeležbi.

7. Kjer je ustrezno, nesprejemljivost različic.

8. Trajanje naročila ali rok za opravljeno storitev.

9. Kjer je ustrezno, pravna narava, ki jo sprejmejo skupine ponudnikov storitev, katerim je javno naročilo oddano.

10. a) Kjer je ustrezno, obrazložitev razlogov za uporabo pospešenega postopka.

b) Zadnji dan za sprejemanje vlog za udeležbo.

c) Naslov, na katerega morajo biti vloge poslane.

d) Jezik/jeziki, v katerem ali katerih morajo biti sestavljene.

11. Kjer je ustrezno, zahtevani pologi in garancije.

12. Informacije o položaju ponudnika storitve ter informacije in formalnosti, potrebne za ocenitev minimalnih ekonomskih in tehničnih standardov, ki se od njega zahtevajo.

13. Kjer je ustrezno, imena in naslovi ponudnikov storitve, ki jih je naročnik že izbral.

14. Druge informacije.

15. Datum odpošiljanja obvestila.

16. Datum prejema obvestila v Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti.

17. Datum ali datumi prejšnjih objav v Uradnem listu Evropskim skupnosti.

E. Obvestilo o oddanem naročilu

1. Ime in naslov naročnika.

2. Izbrani postopek oddaje. Pri postopku s pogajanji brez predhodne objave obvestila o oddaji javnega naročila tudi obrazložitev z razlogi (Člen 11(3)).

3. Kategorija storitve in opis. Vrstna številka iz nomenklature CPC.

4. Datum oddaje naročila.

5. Merila za oddajo naročila.

6. Število prejetih ponudb.

7. Ime in naslov ponudnika ali ponudnikov

8. Plačana cena ali cenovno območje (najnižja/najvišja).

9. Kjer je ustrezno, vrednost in delež naročila, ki se ga lahko odda tretjim strankam kot podizvajalcem.

10. Druge informacije.

11. Datum objave obvestila o pogodbi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

12. Datum odpošiljanja obvestila.

13. Datum prejema obvestila v Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti.

14. Pri naročilih za storitve, naštete v Prilogi I B, strinjanje naročnika z objavo obvestila (Člen 16(3)).

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

A. Obvestilo o natečaju

1. Ime, naslov, telegrafski naslov, telefonska številka, številka teleksa in faksa naročnika in v primeru, da daje dodatne informacije druga služba, njeni podatki.

2. Opis projekta.

3. Vrsta natečaja: odprt ali omejen.

4. Pri odprtih natečajih: zadnji dan za sprejemanje projektov.

5. Pri omejenih natečajih:

a) predvideno število udeležencev,

b) kjer je ustrezno, imena udeležencev, ki so že bili izbrani,

c) zadnji dan za sprejemanje vlog za udeležbo.

6. Kjer je ustrezno, navedba, ali je udeležba omejena na določen poklic.

7. Merila, ki bodo uporabljeni pri ocenjevanju projektov.

8. Kjer je ustrezno, imena izbranih članov komisije.

9. Navedba, ali je odločitev komisije zavezujoča za naročnika.

10. Kjer je ustrezno, število in vrednost nagrad.

11. Kjer je ustrezno, podrobnosti o plačilih vsem udeležencem.

12. Navedba, ali smejo izbrani udeleženci dobiti naročila, ki sledijo.

13. Druge informacije.

14. Datum odpošiljanja obvestila.

15. Datum prejema obvestila na Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti.

B. Rezultati natečaja

1. Ime, naslov, telegrafski naslov, telefonska številka, številka teleksa in faksa naročnika.

2. Opis projekta.

3. Celotno število udeležencev.

4. Število tujih udeležencev.

5. Izbrani udeleženec ali udeleženci natečaja.

6. Kjer je ustrezno, nagrada ali nagrade.

7. Druge informacije.

8. Sklic na obvestilo o izvajanju naročila.

9. Datum odpošiljanja obvestila.

10. Datum prejema obvestila v Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti.

--------------------------------------------------

Top