Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 31991L0495

    Direktiva Sveta z dne 27. novembra 1990 o javnozdravstvenih problemih in problemih zdravstvenega varstva živali, ki vplivajo na proizvodnjo in dajanje na trg mesa kuncev in mesa gojene divjadi

    UL L 268, 24.9.1991, p. 41–55 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT)

    Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (FI, SV, CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL)

    Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2005; razveljavil 32004L0041

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1991/495/oj

    31991L0495



    Uradni list L 268 , 24/09/1991 str. 0041 - 0055
    finska posebna izdaja: poglavje 3 zvezek 39 str. 0030
    švedska posebna izdaja: poglavje 3 zvezek 39 str. 0030


    Direktiva Sveta

    z dne 27. novembra 1990

    o javnozdravstvenih problemih in problemih zdravstvenega varstva živali, ki vplivajo na proizvodnjo in dajanje na trg mesa kuncev in mesa gojene divjadi

    (91/495/EGS)

    SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

    ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Komisije [1],

    ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

    ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

    ker sta kunčje meso in meso gojene divjadi vključena na seznam proizvodov v Prilogi II k Pogodbi; ker sta gojenje kuncev in gojenje divjadi na splošno vključena v kmetijski sektor; ker takšno gojenje pomeni vir dohodka za del kmečkega prebivalstva;

    ker je za zagotavljanje racionalnega razvoja tega sektorja in izboljšanje njegove produktivnosti treba na ravni Skupnosti določiti pravila o javnem zdravstvu in zdravstvenem varstvu živali, ki vplivajo na proizvodnjo in dajanje na trg kunčjega mesa in mesa gojene divjadi;

    ker je treba odpraviti razlike glede pogojev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali in javnim zdravjem v državah članicah, da se spodbudi trgovina s kunčjim mesom in mesom gojene divjadi med državami Skupnosti, z namenom dokončnega oblikovanja notranjega trga;

    ker se lahko bolezni, ki se prenašajo na domače živali in ljudi, razširijo s kunčjim mesom in mesom gojene divjadi; ker je treba določiti pravila, ki omogočajo obvladovanje takih tveganj;

    ker je treba za zmanjšanje nevarnosti s hrano prenesenih okužb in zastrupitev z zadevnim mesom ravnati higienično;

    ker Direktiva Sveta 82/894/EGS z dne 21. decembra 1982 o prijavljanju živalskih bolezni v Skupnosti [4], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 89/162/EGS [5], določa pogoje za prijavljanje živalskih bolezni v Skupnosti; ker je za nekatere kužne bolezni gojene divjadi primerno imeti enake informacije kot pri drugih domačih živalih;

    ker Direktiva Sveta 64/433/EGS z dne 26. junija 1964 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na trgovino s svežim mesom znotraj Skupnosti [6], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 89/662/EGS [7], in Direktiva Sveta 71/118/EGS z dne 15. februarja 1971 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na trgovino s svežim perutninskim mesom [8], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 90/539/EGS [9], določata zahteve glede svežega mesa ali svežega perutninskega mesa; ker je gojena divjad podobna domačim sesalcem in domači perutnini; ker je zato ob upoštevanju nekaterih posebnih vidikov, primerno razširiti pravila, ki že veljajo za trgovanje s svežim mesom in perutninskim mesom, tudi na gojeno divjad;

    ker je primerno določiti izjeme za majhne količine kunčjega mesa in mesa gojene divjadi v lokalni trgovini;

    ker bi se bilo treba pri organizaciji in spremljanju pregledov, ki jih izvajajo namembne države članice, in izvajanju ukrepov zaščite, sklicevati na splošna pravila, ki jih določa Direktiva Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi [10];

    ker bi morali Komisiji poveriti nalogo, da sprejme ukrepe za izvajanje te direktive; ker je v ta namen treba določiti postopke za tesno in učinkovito sodelovanje med Komisijo in državami članicami v okviru Stalnega veterinarskega odbora,

    SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

    POGLAVJE I

    Splošna pravila

    Člen 1

    Ta direktiva določa zahteve v zvezi s problemi javnega zdravstva in zdravstvenega varstva živali, ki vplivajo na proizvodnjo in dajanje na trg kunčjega mesa in mesa gojene divjadi.

    Člen 2

    V okviru te direktive se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 64/433/EGS in člena 2 Direktive 71/118/EGS.

    Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

    1. "kunčje meso": vsi deli domačega kunca, primerni za prehrano ljudi,

    2. "meso gojene divjadi": vsi deli divjih kopenskih sesalcev in divjih ptic – vključno z vrstami iz člena 2(1) Direktive 90/539/EGS – gojenih, vzrejenih in zaklanih v ujetništvu, primernih za človekovo prehrano,

    3. "gojena divjad": kopenski sesalci ali ptice, ki ne štejejo za domače živali in niso navedeni v členu 1(1) Direktive 64/433/EGS ali v členu 1 Direktive Sveta 71/118/EGS, ki pa se jih goji kot domače živali. Vendar pa se divji sesalci, ki živijo na omejenem območju v pogojih svobode, podobnih tistim, v katerih živi divjad, ne štejejo za gojeno divjad;

    4. "država proizvajalka": država članica, na katere ozemlju je proizvodno posestvo.

    POGLAVJE II

    Pravila za proizvodnjo in dajanje na trg kunčjega mesa

    Člen 3

    1. Države članice poskrbijo, da:

    (a) se kunčje meso pridobiva v obratu, ki izpolnjuje splošne pogoje Direktive 71/118/EGS in je za namene iz tega poglavja odobren v skladu s členom 14;

    (b) kunčje meso izvira od živali s posestev ali območij, za katere niso uvedene prepovedi na podlagi veterinarskih pregledov;

    (c) kunčje meso izvira od živali, na katerih so uradni veterinar ali njegovi pomočniki v skladu s členom 4 Direktive 71/118/EGS opravili pregled pred zakolom, tak pregled pa je bil opravljen v skladu s poglavjem I Priloge I k tej direktivi, in za katere se na podlagi pregleda šteje, da so primerne za zakol;

    (d) je bilo kunčje meso obdelano pod ustreznimi higienskimi pogoji, podobnimi tistim, ki jih določa poglavje V Priloge I k Direktivi 71/118/EGS, razen pogojev iz točk 28a in 28b;

    (e) da so uradni veterinar ali njegovi pomočniki v skladu s poglavjem II Priloge I opravili pregled kunčjega mesa po zakolu na podlagi določb člena 4 Direktive 71/118/EGS in ta pregled ni pokazal drugih sprememb razen travmatičnih poškodb, nastalih tik pred zakolom ali omejenih deformacij ali sprememb, pod pogojem, da je ugotovljeno, po potrebi tudi z ustreznimi laboratorijskimi preizkusi, da zaradi teh trup ali drobovje nista neprimerna za človekovo prehrano ali nevarna za zdravje ljudi;

    (f) ima kunčje meso oznako zdravstvene ustreznosti v skladu s poglavjem III Priloge I k tej direktivi.

    Po potrebi se lahko v skladu s postopkom iz člena 20 sprejme sklep o spremembi ali dopolnitvi določb navedenega poglavja, da bi se upoštevale zlasti različne oblike ponudbe, pod pogojem, da takšne oblike izpolnjujejo higienske zahteve, in kot odstopanje od določb navedenega poglavja se z navedenim postopkom določi – prvič pred 1. januarjem 1992 – pogoje, pod katerimi se lahko odobri dajanje trupov, delov trupov ali drobovja na trg v velikem pakiranju, ki ni označena v skladu z oddelkom 11.3(a) navedenega poglavja;

    (g) se kunčje meso po pregledu po zakolu skladišči v skladu s poglavjem IV Priloge I k tej direktivi pod ustreznimi higienskimi pogoji v proizvodnih obratih, ki so odobreni v skladu s členom 14, ali v skladiščih, odobrenih v skladu s pravili Skupnosti;

    (h) se kunčje meso prevaža pod ustreznimi higienskimi pogoji v skladu s poglavjem V Priloge I k tej direktivi;

    (i) je bilo tudi v primerih delov trupov ali izkoščenega mesa kunčje meso pridobljeno v pogojih, podobnih tistim iz člena 3 Direktive 71/118/EGS, v obratih, posebej odobrenih za ta namen v skladu s členom 14 te direktive.

    2. Vsaka država članica tudi poskrbi, da kunčje meso, ki se pošilja na območje kake druge države članice, med prevozom v namembno državo spremlja zdravstveno spričevalo.

    Izvirnik veterinarskega spričevala, ki sveže kunčje meso spremlja med prevozom do prejemnika, mora izdati uradni veterinar ob natovarjanju. Zdravstveno spričevalo mora po obliki in vsebini ustrezati vzorcu iz Priloge II, mora biti napisano v najmanj enem od jezikov namembne države in vsebovati podatke, navedene na vzorcu v navedeni Prilogi.

    Člen 4

    1. Z odstopanjem od člena 3 lahko države članice odobrijo:

    (a) malim proizvajalcem neposredno dobavo kunčjega mesa fizičnim osebam za njihovo lastno porabo;

    (a) kmetom, ki gojijo kunce v majhnem obsegu, dobavo svežega kunčjega mesa v majhnih količinah:

    - neposredno končnemu porabniku na lokalnih tržnicah, ki so najbliže njihovim posestvom,

    - ali trgovcem na drobno, ki prodajajo neposredno končnemu porabniku, pod pogojem, da ti trgovci na drobno opravljajo svoje dejavnosti v istem kraju kot proizvajalec ali v neposredni okolici.

    Navedeni možni odstopanji ne zajemata prodaje zunaj prodajaln, prodaje po pošti, in v primeru trgovca na drobno, prodaje na tržnici.

    2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje zdravstvenega nadzora postopkov iz odstavka 1 in za sprejem pravil za zagotovitev sledljivosti posestva, s katerega tako meso izvira.

    3. Po postopku, določenem v členu 20, lahko Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega člena in zlasti, na zahtevo države članice, predpiše zgornje meje za količine, ki se lahko dobavljajo po določbah odstavka 1.

    POGLAVJE III

    Pravila za proizvodnjo in dajanje na trg mesa gojene divjadi

    Člen 5

    Države članice zagotavljajo, da se za trgovino z mesom gojene divjadi med članicami Skupnosti uporabljajo naslednji pogoji:

    (a) pri gojenih divjih pticah skladnost z zahtevami Direktive Sveta 91/494/EGS z dne 26. junija 1990 o pogojih zdravstvenega varstva živali, ki urejajo trgovino s svežim perutninskim mesom znotraj Skupnosti in uvoz tega mesa iz tretjih držav [11];

    (b) pri drugih gojenih divjih živalih skladnost z zahtevami Direktive Sveta 72/461/EGS z dne 12. decembra 1972 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na trgovino s svežim mesom med državami članicami Evropske skupnosti [12], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo št. 89/662/EGS.

    Člen 6

    1. Meso gojenih divjih parkljastih kopenskih sesalcev mora izpolnjevati ustrezne pogoje iz člena 3 in člena 5(b) do (k) Direktive 64/433/EGS, pri čemer mora biti izvorna čreda, pod rednim veterinarskim nadzorom in ne sme biti pod nikakršnimi omejitvami na podlagi nadzora po členu 11 ali zaradi rezultatov veterinarskih pregledov. Podrobna pravila za te preglede se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 20.

    Zadevne živali se obravnava časovno ločeno od govedi, svinj, ovc in koz.

    Zdravstveno spričevalo, ki mora spremljati tako meso, mora biti skladno z vzorcem v Prilogi IV k tej direktivi.

    Meso gojenih divjih svinj ali drugih živalskih vrst, občutljivih na okužbo s trihinelo, se preišče po metodi umetne prebave v skladu z Direktivo Sveta 77/96/EGS z dne 21. decembra 1976 o preiskavah na trihinelozo (trichinella spiralis) ob uvozu svežega mesa, pridobljenega iz domačih prašičev iz tretjih držav [13], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 89/321/EGS [14].

    2. Brez poseganja v določbe odstavka 1 lahko uradna služba odobri zakol gojene divjadi na kraju vzreje, kadar je ni mogoče prevažati, da se prepreči vsako tveganje za osebe, ki rokujejo z živalmi, ali zaščiti dobro počutje živali. Taka odobritev se lahko izda pod naslednjimi pogoji:

    - na čredi se opravljajo redni veterinarski pregledi in zanjo ne veljajo nikakršne omejitve na podlagi pregledov iz člena 12 ali na podlagi veterinarskih pregledov,

    - lastnik živali vloži tak zahtevek,

    - uradna veterinarska služba je o datumu zakola živali obveščena vnaprej,

    - posestvo ima center za zbiranje divjadi, kjer se lahko na skupini živali za zakol opravi pregled pred zakolom in pregled po zakolu,

    - posestvo ima ustrezne prostore za zakol in izkrvavitev živali,

    - pred zakolom z vbodom in izkrvavitvijo se živali omami v skladu s pogoji, določenimi v Direktivi 74/577/EGS [15]; veterinarska služba lahko odobri ustrelitev le v posebnih primerih,

    - zaklane in izkrvavljene živali se kolikor hitro mogoče po zakolu obesi in pod ustreznimi higienskimi pogoji prepelje v klavnico, odobreno v skladu z Direktivo 66/433/EGS. Kadar divjadi, zaklane na kraju reje, ni mogoče v eni uri pripeljati do klavnice odobrene v skladu s členom 8 Direktive 64/433/EGS, jo je treba prevažati v zabojnikih ali s prevoznimi sredstvi, v katerih se vzdržuje temperatura med 0 °C in 4 °C. Notranji organi morajo biti odstranjeni najpozneje tri ure po omamljenju živali,

    - med prevozom v klavnico spremlja zaklane živali spričevalo, ki ga izda veterinarska služba in ki potrjuje pozitiven izid pregleda po zakolu, pravilnost izkrvavitve in čas zakola; to spričevalo mora biti skladno z vzorcem v Prilogi III.

    3. Do sprejema zdravstvenih pravil za meso, rezervirano samo za domači trg, se zakol gojene velike divjadi ter razsekovanje in hranjenje mesa po odstavku 1 lahko z odstopanjem od določb odstavka 1 opravlja v obratih, ki jih odobrijo nacionalni organi za domači trg, pod pogojem, da tako meso ne vstopa v trgovino znotraj Skupnosti.

    Člen 7

    1. Namembne države lahko ob upoštevanju splošnih določb Pogodbe eni ali več državam izvoznicam izdajo splošna dovoljenja ali dovoljenja, omejena na posebne primere, s katerimi se lahko na njihovo ozemlje uvozi sveže meso iz člena 5(b) in (i) do (k) Direktive 64/433/EGS.

    Tako sveže meso se sme pošiljati izključno v skladu s členom 3(1) in (3) Direktive 64/433/EGS.

    2. Kadar namembna država izda splošno dovoljenje iz odstavka 1, o tem nemudoma obvesti druge države članice in Komisijo.

    3. Države izvoznice storijo vse potrebno, da zagotovijo, da je v zdravstvenem spričevalu, katerega vzorec je podan v Prilogi IV, navedeno, da se je uporabila ena od možnosti iz odstavka 1.

    Člen 8

    Meso gojenih divjih ptic mora izpolnjevati pogoje iz člena 3 Direktive 71/118/EGS.

    Meso gojenih divjih ptic, namenjeno za trgovino med državami članicami Skupnosti, mora spremljati zdravstveno spričevalo, predvideno v členu 8 Direktive 71/118/EGS, skladno z vzorcem v Prilogi IV k tej direktivi.

    Ne glede na Poglavje V (23) Priloge I k Direktivi 71/118/EGS, pa se v primerih, kadar uporabljeni postopek odstranitve notranjih organov pri prepelicah in golobih ne omogoča popolnega veterinarskega pregleda notranjih organov vsake ptice, lahko opravi pregled vzorca najmanj 5 % vsake serije 500 ptic in sorazmernega deleža ptic nad 500, pod pogojem, da so serije homogene glede vrste, mase in izvora.

    Kadar rezultati niso nedvoumno zadovoljivi, velja mnenje o tem, ali so ptice ustrezne za porabo, podano na podlagi vzorčnega pregleda notranjih organov, za celo serijo.

    Člen 9

    Ne glede na prvi pododstavek člena 8 lahko države članice, ob upoštevanju splošnih določb Pogodbe, v primerih mesa gojenih divjih ptic, pridobljenega in danega na trg na njihovem ozemlju, odobrijo za tiste klavnice in razsekovalnice na svojem ozemlju, ki so to dejavnost opravljale pred datumom uradnega obvestila o tej direktivi in ki to izrecno zahtevajo, odstopanje od določb o klanju in razsekovanju iz poglavja V Priloge I k Direktivi 71/118/EGS pri proizvodnji gojenih divjih ptic z delno odstranjenimi ali neodstranjenimi notranjimi organi.

    V primeru tega odstopanja je uporaba oznake zdravstvene ustreznosti iz poglavja X Priloge I k Direktivi 71/118/EGS prepovedana.

    Člen 10

    Člen 8 se ne uporablja za meso gojenih divjih ptic, ki ga v posameznih primerih dobavi proizvajalec neposredno končnemu porabniku za osebno porabo, vendar ne s prodajo preko interneta, prodajo po pošti ali prodajo na tržnici.

    Po postopku, določenem v členu 20, lahko Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega člena in zlasti, na zahtevo države članice, predpiše zgornje meje za količine, ki se lahko dobavljajo po določbah prvega odstavka.

    POGLAVJE IV

    Skupne določbe

    Člen 11

    1. Države članice zagotavljajo redno izvajanje zdravstvenega nadzora kuncev in gojenih divjih živali na svojem ozemlju.

    2. V ta namen se poveri centralni službi ali organu naloga zbiranja in uporabe rezultatov zdravstvenih pregledov, opravljenih v skladu s to direktivo, tam kjer so bile ugotovljene bolezni, ki se prenašajo na človeka ali živali, ali prisotnost ostankov, ki presega dovoljene omejitve.

    3. Kjer se postavi diagnoza bolezen ali stanja iz odstavka 2, se rezultati preiskave, povezani z določenim primerom, čim prej sporočijo organu, pristojnemu za nadzor nad čredo, iz katere izvirajo živali.

    4. Glede na epiozootsko stanje opravi uradna služba na gojenih divjih živalih posebne preizkuse za ugotavljanje prisotnosti bolezni, navedenih v Prilogi I k Direktivi 82/894/EGS.

    Prisotnost teh bolezni se v skladu z navedeno direktivo sporoči Komisiji in državam članicam.

    Člen 12

    1. Države članice dopolnijo svoje načrte za ukrepe za odkrivanje ostankov, navedenih v členu 4 Direktive Sveta 86/469/EGS z dne 16. septembra 1986 o ugotavljanju prisotnosti ostankov v živalih in svežem mesu [16] tako, da se opravlja v navedeni direktivi določene preglede na kuncih in gojenih divjih živalih ter da se nadzoruje divje živali glede kontaminantov v okolju.

    2. Ob upoštevanju rezultatov spremljanja iz člena 11(4), države članice zagotovijo uporabo omejitev uporabe mesa divjadi s posestev ali območij, zajetih v spremljanje.

    3. Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo tega člena v skladu s postopkom, določenim v členu 20.

    Člen 13

    Kunčje meso ali meso gojenih divjih živali se ne sme uporabljati za prehrano ljudi, če:

    (a) se ugotovi katera od pomanjkljivosti naštetih v točki 9(a) Priloge I;

    (b) izvira iz živali, ki so prejemale snovi, zaradi katerih bi utegnilo biti uživanje mesa nevarno ali škodljivo za zdravje ljudi in za katere je bil na podlagi mnenja Znanstvenega veterinarskega odbora po postopku, predvidenem v členu 20 sprejet sklep. Do sprejema tega sklepa ostanejo v skladu s splošnimi določbami Pogodbe v veljavi nacionalna pravila o odobrenih snoveh;

    (c) je, brez poseganja v morebitno ureditev Skupnosti za področje ionizacije, obdelano z ionizirajočim ali ultravijoličnim sevanjem ali obdelano s snovmi za mehčanje ali drugimi snovmi, ki vplivajo na organoleptične lastnosti mesa, ali barvili razen tistih, ki se uporabljajo za oznake zdravstvene ustreznosti.

    Člen 14

    1. Vsaka država članica sestavi seznam obratov, ki jih je odobrila in vsakemu med njimi dodelila številko veterinarske odobritve. Države članice lahko odobrijo za klanje in razsekovanje kuncev in gojenih divjih živali obrate, odobrene v skladu z Direktivo 71/118/EGS ali Direktivo 64/433/EGS, pod pogojem, da so taki obrati opremljeni za obdelavo kunčjega mesa in/ali mesa gojenih divjih živali in da se te dejavnosti opravljajo v skladu s higienskimi pravili. Države članice ta seznam posredujejo drugim državam članicam in Komisiji.

    2. Nobena država članica ne sme odobriti proizvodnega obrata, če ta ne izpolnjuje zahtev te direktive. Država članica prekliče odobritev, če pogoji, ki so bili potrebni za njeno izdajo, niso več izpolnjeni.

    3. Če je bilo v skladu s členom 16 opravljeno preverjanje, zadevna država članica upošteva rezultate takšnega preverjanja. O preklicu odobritve se obvesti druge države članice in Komisijo.

    4. Pregledi in nadzor odobrenih obratov se izvajajo pod pristojnostjo uradnega veterinarja, ki mu lahko, brez poseganja v določbe Direktive 71/118/EGS glede prenosa nalog na pomočnike, pri izključno tehničnih opravilih pomaga za ta namen posebej usposobljeno osebje. Uradni veterinar mora imeti kadarkoli prost dostop do vseh delov obrata, da se prepriča, ali se upoštevajo določbe te direktive.

    Podrobna pravila za to pomoč se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 20.

    Člen 15

    Veterinarski izvedenci Komisije lahko v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic opravljajo preglede na kraju samem, kolikor so ti pregledi potrebni za zagotavljanje enotne uporabe te direktive; lahko preverjajo, ali so odobreni obrati dejansko skladni s to direktivo. Komisija obvesti države članice o rezultatih teh pregledov.

    Država članica, na ozemlju katere se pregled izvaja, zagotovi izvedencem pri opravljanju njihovih nalog vso potrebno pomoč.

    Splošni pogoji za izvajanje tega člena se določijo v skladu s postopkom, določenim v členu 20.

    Člen 16

    1. Pravila iz Direktive 89/662/EGS o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga, se uporabljajo predvsem za organizacijo in nadaljnje ukrepanje po pregledih, ki jih opravlja namembna država članica, in za ukrepe zaščite, ki jih je treba izvesti v zvezi z zdravstvenimi problemi, ki vplivajo na proizvodnjo in distribucijo kunčjega mesa in mesa divjih živali na območju Skupnosti.

    2. Direktiva 89/662/EGE se spremeni:

    (a) V Prilogi A se na koncu doda naslednja alinea:

    "— Direktiva Sveta 91/495/EGS z dne 27. novembra 1990 o javnozdravstvenih problemih in problemih zdravstvenega varstva živali, ki vplivajo na proizvodnjo in dajanje na trg mesa kuncev in mesa gojene divjadi(UL L 268, 24.9.1991, str. 41) (razen kunčjega mesa in mesa gojenih divjih živali, uvoženega iz tretjih držav)";

    (b) v prilogi B se alinea "kunčje meso in meso divjih živali" nadomesti z alineo "meso divjih živali".

    Člen 17

    Do začetka veljavnosti določb Skupnosti o uvozu kunčjega mesa in mesa divjih živali iz tretjih držav, države članice za takšen uvoz uporabljajo določbe, ki so najmanj enakovredne določbam te direktive.

    Do začetka veljavnosti teh določb pa države članice zagotavljajo, da za uvoz iz tretjih držav veljajo pravila iz tretjega pododstavka člena 6(1)(b) Direktive 89/662/EGS in da:

    (i) sveže kunčje meso in sveže meso divjih živali v nobenem primeru ne more imeti oznake zdravstvene ustreznosti iz poglavja C Priloge I k Direktivi 71/118/EGS in je, kadar je razkosano in odkoščeno, obdelano v skladu s členom 3(1)(B) navedene direktive;

    (ii) se meso živali, dovzetnih za trihinelozo, pregleda po metodi umetne prebave v skladu z Direktivo 77/96/EGS.

    POGLAVJE V

    Končne določbe

    Člen 18

    Ta direktiva ne vpliva na predpise Skupnosti, sprejete za zaščito prosto živečih divjih živali.

    Člen 19

    Na predlog Komisije Svet, ki odloča s kvalificirano večino, spremeni priloge k tej direktivi, zlasti za to, da se jo uskladi s tehnološkim razvojem.

    Člen 20

    1. Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predsednik na lastno pobudo ali pa na zahtevo predstavnika države članice preda zadevo Stalnemu veterinarskemu odboru (v nadaljevanju "odbor"), ustanovljenem s Sklepom 68/361/EGS [17].

    2. Predstavnik Komisije predloži Odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko glede na nujnost zadeve določi predsednik. Mnenje se Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe, za odločanje Sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način, določen v navedenem členu. Predsednik ne glasuje.

    3. Komisija sprejme predlagane ukrepe, kadar so v skladu z mnenjem odbora.

    4. Če predlagani ukrepi niso skladni z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo.

    Svet odloča s kvalificirano večino.

    Če Svet ne odloči v treh mesecih po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija in jih začne takoj izvajati, razen če se Svet ni izrekel proti navedenim ukrepom z navadno večino.

    Člen 21

    Do začetka izvajanja pravil Skupnosti o zdravstvenih in veterinarskih pregledih pri proizvodnji in dajanju na trg mesa divjih živali, ki bodo sprejeta najpozneje do 31. marca 1991, za meso divjih živali, primerno za porabo, veljajo pravila iz člena 3(3), druge alinee drugega pododstavka člena 4(1) in člena 5(2) Direktive 89/662/EGS.

    Člen 22

    1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. januarja 1993. O tem takoj obvestijo Komisijo.

    2. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

    Člen 23

    Ta direktiva je naslovljena na države članice.

    V Bruslju, 27. novembra 1990

    Za Svet

    Predsednik

    V. Saccomandi

    [1] UL C 327, 30.12.1989, str. 40.

    [2] UL C 260, 15.10.1990, str. 154.

    [3] UL C 124, 21.5.1990, str. 7.

    [4] UL L 378, 31.12.1982, str. 58.

    [5] UL L 61, 4.3.1989, str. 48.

    [6] UL 121, 29.7.1964, str. 2012/64.

    [7] UL L 395, 30.12.1989, str. 13.

    [8] UL L 55, 8.3.1971, str. 23.

    [9] UL L 303, 31.10.1990, str. 6.

    [10] UL L 224, 18.9.1990, str. 29.

    [11] UL L 268, 24.9.1991, str. 35.

    [12] UL L 302, 31.12.1972, str. 24.

    [13] UL L 26, 31.1.1977, str. 67.

    [14] UL L 133, 17.5.1989, str. 33.

    [15] UL L 316, 26.11.1974, str. 10.

    [16] UL L 275, 26.9.1986, str. 36.

    [17] UL L 255, 18.10.1968, str. 23.

    --------------------------------------------------

    PRILOGA I

    POGLAVJE I

    Pregled kuncev pred zakolom

    1. Pred zakolom se opravi pregled živali pred zakolom. Praviloma se ta pregled pred zakolom opravi na posestvu pred natovarjanjem.

    (a) če je bil pregled pred zakolom opravljen na izvornem posestvu, je lahko pregled pred zakolom v klavnici omejen na ugotavljanje poškodb med prevozom, če so bili kunci pregledani na izvornem posestvu v preteklih 24 urah in je bilo ugotovljeno, da so zdravi. Poleg tega je treba ob prispetju v klavnico dokazati identiteto kuncev.

    Če pregleda pred zakolom na izvornem posestvu in v klavnici ne opravi isti uradni veterinar, mora živali spremljati zdravstveno spričevalo z navedenimi podatki, ki jih določa Priloga III.

    (b) Če na izvornem posestvu ni bil opravljen pregled pred zakolom, mora biti na kuncih, namenjenih za zakol, opravljen pregled pred zakolom v 24 urah po prispetju v klavnico. Če je od pregleda pred zakolom preteklo že več kot 24 ur, se pregled ponovi neposredno pred zakolom.

    Upravitelj klavnice ali njegov predstavnik mora pomagati pri izvedbi pregleda pred zakolom, zlasti pri ravnanju z živalmi, ki se šteje za potrebno za pregled.

    Vsaka v zakol poslana žival ali serija živali mora biti identificirana, tako da lahko pristojni organ ugotovi njen izvor.

    2. Pregled pred zakolom opravi uradni veterinar po pravilih stroke pri ustrezni razsvetljavi.

    3. Pregled mora ugotoviti:

    (a) ali so živali okužene s kako boleznijo, ki se lahko prenaša na ljudi ali živali, bodisi kažejo simptome bodisi je njihovo splošno zdravstveno stanje tako, da bi taka bolezen lahko nastopila;

    (b) ali živali kažejo simptome kake bolezni ali motnje, ki lahko vpliva na njihovo splošno zdravstveno stanje, zaradi katerega meso ne bi bilo primerno za prehrano ljudi.

    4. Živali se ne sme zaklati za prehrano ljudi, če se ugotovi katero od stanj iz točke 3.

    5. Živali iz točke 4, se zakolje posebej ali po zakolu vseh drugih kuncev, njihovo meso pa se higienično odstrani.

    POGLAVJE II

    Pregled kuncev po zakolu

    6. Zaklani kunci morajo biti pregledani takoj po zakolu.

    7. Pregled po zakolu se opravlja pri ustrezni razsvetljavi.

    8. Pregled po zakolu mora obsegati:

    (a) vizualni pregled zaklane živali;

    (b) palpacijo in po potrebi zarezovanje pljuč, jeter, vranice, ledvic in delov trupa, ki so utrpeli kakršno koli spremembo;

    (c) preiskavo nepravilnosti glede konsistence, barve, vonja, in kjer je to primerno, okusa;

    (d) po potrebi laboratorijske preizkuse.

    9. (a) Kunci se proglasijo za popolnoma neprimerne za prehrano ljudi, če pregled po zakolu odkrije:

    - bolezni, ki se prenašajo na ljudi ali živali;

    - maligne ali številne tumorje; številne abscese;

    - obsežne okužbe s paraziti v podkožnih ali mišičnih tkivih;

    - prisotnost ostankov prepovedanih snovi, ki presegajo v Skupnosti dovoljene ravni, vključno s snovmi s farmakološkim učinkovanjem;

    - zastrupitev;

    - obsežne poškodbe ali znatna prepojenost s krvjo ali plazmo;

    - nepravilnosti glede barve, vonja ali okusa;

    - nepravilnosti glede konsistence, zlasti edeme ali hudo izčrpanost.

    (b) Dele zaklanih živali z znaki lokalnih patoloških sprememb tkiva ali zastrupitev, ki pa ne vplivajo na zdravje ostalega mesa, se razglasi za neustrezne za prehrano ljudi.

    (c) Uradni veterinar zapiše rezultate pregleda pred zakolom in pregleda po zakolu in v primeru odkritja bolezni iz točke 3 ali prisotnosti ostankov obvesti organe uradne službe, pristojne za nadzor črede, iz katere izvirajo živali, pa tudi osebo, ki odgovarja za to čredo.

    POGLAVJE III

    Označevanje zdravstvene ustreznosti

    10. Za označevanje zdravstvene ustreznosti je odgovoren uradni veterinar, ki v ta namen poseduje in hrani:

    (a) instrumente za nameščanje oznak zdravstvene ustreznosti na meso, ki jih preda pomočnikom le ob dejanskem nameščanju oznak in za toliko časa, kot je potrebno za ta označitev;

    (b) označbe in ovoje, ki so že opremljeni z eno od oznak ali žigov iz točke 11. Takšne označbe, ovoji in žigi se v potrebnem številu izročijo pomočnikom takrat, ko se morajo uporabiti.

    11. 1 Oznaka zdravstvene ustreznost vsebuje naslednje:

    (a) - v zgornjem delu, prvo veliko črko oziroma prve velike črke imena države odpreme: B, D, DK, EL, ESP, F, IRL, I, L, NL, P, UK,

    - v sredini, številko veterinarske odobritve klavnice ali, če je to primerno, razsekovalnice,

    - v spodnjem delu eno od naslednjih okrajšav: CEE, EEC, EWG, EOF, EEC, EGS ali EOK,

    z višino črk 0,2 cm, ali pa

    (b) ovalno oznako s podatki, naštetimi v (a), z višino črk 0,8 cm in višino številk 1,1 cm.

    2. Material oznake mora izpolnjevati vse higienske zahteve, v točki 1 omenjeni podatki na oznaki pa morajo biti popolnoma čitljivi.

    3. (a) Oznaka zdravstvene ustreznosti iz točke 1(a) se mora namestiti:

    - na nepakiranih trupih z žigom, ki vsebuje podatke, naštete v točki 1(a),

    - na ali na viden način pod ovojem ali drugo embalažo pakiranih trupov,

    - na ali na viden način pod ovojem ali drugo pakiranje delov trupov ali klavničnih proizvodov, pakiranih v majhnih količinah;

    (b) Oznaka zdravstvene ustreznosti iz točke 1(b) se mora namestiti na velikih paketih.

    4. Pri označevanju zdravstvene ustreznosti na zavoju ali pakiranju v skladu s točko 3:

    - mora biti oznaka zdravstvene ustreznosti nameščena tako, da se ob odpiranju zavoja ali pakiranja uniči, ali pa

    - mora biti zavoj ali pakiranje zaprto tako, da ga po odprtju ni mogoče ponovno uporabiti.

    POGLAVJE IV

    Skladiščenje

    12. Po pregledu po zakolu je treba kunčje meso ohladiti ali zamrzniti in hraniti pri temperaturi, ki nikoli ne sme preseči - 4 oC pri ohlajenem mesu ali - 12 oC pri zamrznjenem mesu.

    POGLAVJE V

    Prevoz

    13. Kunčje meso mora biti odpremljeno tako, da je med prevozom zaščiteno pred vsemi vplivi, ki bi ga lahko kontaminirali ali drugače kvarno vplivali nanj, ob upoštevanju trajanja in pogojev prevoza in uporabljenih prevoznih sredstev. Zlasti morajo biti vozila za ta prevoz opremljena tako, da v točki 12 določene temperature niso nikoli presežene.

    --------------------------------------------------

    PRILOGA II

    VZOREC

    JAVNOZDRAVSTVENO SPRIČEVALO

    +++++ TIFF +++++

    +++++ TIFF +++++

    --------------------------------------------------

    PRILOGA III

    VZOREC

    ZDRAVSTVENO SPRIČEVALO

    +++++ TIFF +++++

    --------------------------------------------------

    PRILOGA IV

    VZOREC

    ZDRAVSTVENO SPRIČEVALO

    +++++ TIFF +++++

    +++++ TIFF +++++

    --------------------------------------------------

    Top