31990L0394

Direktiva Sveta

z dne 28. junija 1990

o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive 89/391/EGS)

(90/394/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 118a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1], podanem po posvetu s Svetovalnim odborom za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu,

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker člen 118a Pogodbe določa, da mora Svet v obliki direktiv sprejeti minimalne zahteve, s katerimi bi zlasti v delovnem okolju spodbudil zboljšave in zagotovil boljšo zaščito zdravja in varnosti delavcev;

ker v skladu z omenjenim členom take direktive ne smejo vsebovati upravnih, finančnih in pravnih omejitev, ki bi zavirale ustanavljanje in razvoj malih in srednje velikih podjetij;

ker Resolucija Sveta z dne 27. februarja 1984 o drugem akcijskem programu Evropskih skupnosti za varnost in zdravje pri delu [4] predvideva razvoj varnostnih ukrepov za delavce, ki so izpostavljeni rakotvornim snovem;

ker je v sporočilu Komisije o njenem programu za varnost, higieno in zdravje pri delu [5] predvideno sprejetje direktiv, ki bi zagotavljale zdravje in varnost delavcev;

ker je za zagotovitev zdravja in varnosti delavcev nujno potrebna skladnost z minimalnimi zahtevami, ki zagotavljajo boljši standard zdravja in varnosti v zvezi z varovanjem delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu;

ker je ta direktiva posamezna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvedbi ukrepov za spodbujanje zboljšav v zvezi z zdravjem in varnostjo delavcev pri delu [6]; ker se določbe te direktive zato v celoti uporabljajo za izpostavljenost delavcev rakotvornim snovem in ne vplivajo na strožje in/ali podrobnejše določbe iz te direktive;

ker Direktiva Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi [7], kot je nazadnje spremenjena z Direktivo 88/490/EGS [8], vsebuje seznam nevarnih snovi s podrobnimi podatki o postopkih razvrščanja in označevanja za vsako snov;

ker Direktiva Sveta 88/379/EGS z dne 7. junija 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov [9], kot je nazadnje spremenjena z Direktivo 89/178/EGS [10], vsebuje podrobnosti o postopkih razvrščanja in označevanja za take pripravke;

ker akcijski načrt za obdobje od 1987 do 1989, ki je bil sprejet v okviru programa "Evropa proti raku", predvideva podporo evropskim študijam o možnih tveganjih za nastanek raka zaradi nekaterih kemičnih snovi;

ker bo zmanjšana izpostavljenost rakotvornim snovem kljub temu, da s trenutnim znanjem na področju znanosti ni mogoče opredeliti ravni, pod katero ni več tveganja za zdravje, vsaj zmanjšala to tveganje;

ker bi morali kot prispevek k zmanjšanju teh tveganj določiti mejne vrednosti in druge neposredno povezane določbe za vse rakotvorne snovi, pri katerih to omogočajo razpoložljivi podatki, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki;

ker je treba sprejeti preventivne ukrepe za varovanje zdravja in varnosti delavcev, ki so izpostavljeni rakotvornim snovem;

ker ta direktiva posebej opredeljuje posebne zahteve za izpostavljenost rakotvornim snovem;

ker ta direktiva predstavlja praktičen vidik izvajanja socialne dimenzije notranjega trga;

ker se mora Svetovalni odbor za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu v skladu s Sklepom 74/325/EGS [11], kot je nazadnje spremenjen z Aktom o pristopu iz leta 1985, pri sestavljanju priporočil na tem področju posvetovati s Komisijo,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

ODDELEK I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Namen

1. Namen te direktive, ki je šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive 89/391/EGS, je varovati delavce pred tveganji, ki ogrožajo njihovo zdravje in varnost, in preprečiti taka tveganja, ki se pojavijo ali bi se lahko pojavila zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu.

Določa posebne minimalne zahteve na tem področju vključno z mejnimi vrednostmi.

2. Ta direktiva se ne uporablja za delavce, izpostavljene le sevanju, ki ga zajema Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo.

3. Direktiva 89/391/EGS se v celoti uporablja za vse področje iz odstavka 1 in ne vpliva na strožje in/ali bolj podrobne določbe v tej direktivi.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi "rakotvorna snov" pomeni:

(a) snov, za katero se uporablja opozorilni stavek R 45 "lahko povzroči raka" iz Priloge I k Direktivi 67/548/EGS;

(b) pripravek, ki se mora v skladu s členom 3(5)(j) Direktive 88/379/EGS označiti z R 45 "lahko povzroči raka";

(c) snov, pripravek ali postopek, naveden v Prilogi I, in snov ali pripravek, ki se sprošča med postopkom, navedenim v Prilogi I.

Člen 3

Področje uporabe – določitev in ocena tveganja

1. Ta direktiva se uporablja za dejavnosti, pri katerih so delavci pri svojem delu izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni rakotvornim snovem.

2. Pri kateri koli dejavnosti, ki bi lahko vključevala tveganje zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem, je treba določiti naravo, stopnjo in trajanje izpostavljenosti delavca, da bi lahko ocenili vsa tveganja zdravja ali varnosti delavca in določili ukrepe, ki jih je treba sprejeti.

Oceno je treba redno obnavljati in zmeraj takrat, ko se pojavi kakršna koli sprememba pogojev, ki lahko vplivajo na izpostavljenost delavca rakotvornim snovem.

Delodajalec mora pristojnim organom na njihovo zahtevo posredovati podatke, ki jih je uporabil za pripravo ocene.

3. Pri ocenjevanju tveganja je treba nadalje upoštevati vse druge primere večje izpostavljenosti, kot so primeri s škodljivimi učinki na kožo.

4. Ko se izvede ocenjevanje, navedeno v odstavku 2, delodajalec posebno pozornost posveti vsem vplivom na zdravje ali varnost delavcev za posamezno tveganje in med drugim upošteva, da ni zaželeno, da se taki delavci zaposlujejo na področjih, kjer bi lahko prišli v stik z rakotvornimi snovmi.

ODDELEK II

OBVEZNOSTI DELODAJALCA

Člen 4

Zmanjševanje in nadomeščanje

1. Delodajalec zmanjša uporabo rakotvorne snovi na delovnem mestu zlasti tako, da jo nadomesti, če je to tehnično možno, s snovjo, pripravkom ali postopkom, ki pod pogoji uporabe ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje in varnost delavcev.

2. Delodajalec pristojnim organom na njihovo zahtevo predloži ugotovitve iz preiskav.

Člen 5

Preprečevanje in zmanjševanje izpostavljenosti

1. Kadar rezultati ocene, navedene v členu 3(2), pokažejo, da obstaja tveganje za zdravje ali varnost delavcev, se mora preprečiti izpostavljenost delavcev.

2. Kadar tehnično ni izvedljiva nadomestitev rakotvorne snovi s snovjo, pripravkom ali postopkom, ki pod pogoji uporabe ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje in varnost, delodajalec zagotovi, da se rakotvorna snov, če je to tehnično izvedljivo, proizvaja in uporablja v zaprtem sistemu.

3. Kadar zaprt sistem tehnično ni izvedljiv, delodajalec zagotovi, da se raven izpostavljenosti delavcev zmanjša na kolikor je tehnično mogoče nizko raven.

4. Pri vsaki uporabi rakotvorne snovi mora delodajalec izvesti naslednje ukrepe:

(a) omejiti količine rakotvorne snovi na delovnem mestu;

(b) vzdrževati čim manjše število delavcev, ki so izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni;

(c) načrtovati take delovne postopke in tehnične kontrolne ukrepe, da se prepreči ali zmanjša sproščanje rakotvornih snovi na delovnem mestu na najnižjo raven;

(d) odvajanje rakotvornih snovi pri viru, lokalno ali splošno prezračevanje; vse take metode morajo biti ustrezne in skladne s potrebo po varovanju javnega zdravja in okolja;

(e) uporaba obstoječih ustreznih postopkov za merjenje koncentracije rakotvornih snovi, zlasti za zgodnje odkrivanje neobičajne izpostavljenosti, ki so posledica izrednega dogodka ali nesreče;

(f) uporaba ustreznih delovnih postopkov in metod;

(g) kolektivni varnostni ukrepi in/ali, kadar se izpostavljenosti ne da preprečiti drugače, individualni varnostni ukrepi;

(h) higienski ukrepi, zlasti redno čiščenje tal, sten in drugih površin;

(i) obveščanje delavcev;

(j) omejitev nevarnih območij in uporaba ustreznih opozorilnih in varnostnih znakov, vključno z znaki "kajenje prepovedano" na območjih, kjer so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni rakotvornim snovem;

(k) izdelava načrtov za ukrepanje v izrednih razmerah, do katerih lahko pride pri neobičajno visoki izpostavljenosti;

(l) sredstva za varno skladiščenje, ravnanje in prevoz, zlasti z uporabo zapečatenih ter jasno in vidno označenih zabojnikov;

(m) sredstva za varno zbiranje, skladiščenje in odlaganje odpadkov za delavce, vključno z uporabo zapečatenih ter jasno in vidno označenih zabojnikov.

Člen 6

Obveščanje pristojnih organov

Kadar rezultati ocene, navedene v členu 3(2), pokažejo, da je prisotno tveganje zdravja ali varnosti delavcev, delodajalec pristojnemu organu na njegovo zahtevo predloži ustrezne informacije:

(a) o dejavnostih in/ali industrijskih procesih, ki potekajo, vključno z razlogi za uporabo rakotvornih snovi;

(b) o količinah proizvedenih ali uporabljenih snovi ali pripravkov, ki vsebujejo rakotvorne snovi;

(c) o številu izpostavljenih delavcev;

(d) o sprejetih preventivnih ukrepih;

(e) o vrsti uporabljene varovalne opreme;

(f) o naravi in stopnji izpostavljenosti;

(g) o primerih nadomestitve.

Člen 7

Nepredvidena izpostavljenost

1. V primeru nepredvidenega dogodka ali nezgode, zaradi katere bi lahko prišlo do neobičajne izpostavljenosti delavcev, mora delodajalec o tem obvestiti delavce.

2. Dokler se ne vzpostavijo običajne razmere in odpravijo razlogi za neobičajno izpostavljenost:

(a) lahko na prizadetem območju delajo samo delavci, ki so nujno potrebni za izvajanje popravil in drugih potrebnih del;

(b) je treba tem delavcem zagotoviti varovalno obleko in osebno varovalno opremo za dihala, ki jo morajo nositi; izpostavljenost ne sme biti stalna in mora biti strogo omejena na najkrajši čas, potreben za vsakega delavca;

(c) nezaščiteni delavci ne smejo delati na prizadetem območju.

Člen 8

Predvidena izpostavljenost

1. Pri določenih dejavnostih, kot je vzdrževanje, pri katerih je predvidena možnost znatnega povečanja izpostavljenosti delavcev in za katere so izčrpani vsi nadaljnji tehnični preventivni ukrepi za omejitev izpostavljenosti delavcev, delodajalec določi po posvetu z delavci in/ali njihovimi predstavniki v podjetju ali enoti, brez vpliva na delodajalčevo odgovornost, ukrepe, ki so potrebni, da se trajanje izpostavljenosti delavcev skrajša na najkrajši možni čas in zagotovi zaščita delavcev med opravljanjem takih dejavnosti.

V skladu s prvim pododstavkom se tem delavcem zagotovi varovalna obleka in osebna varovalna oprema za dihala, ki jo morajo nositi tako dolgo, dokler traja neobičajna izpostavljenost; taka izpostavljenost ne sme biti trajna in mora biti strogo omejena na najkrajši čas, ki je potreben za vsakega delavca.

2. Sprejmejo se ustrezni ukrepi, da se zagotovi jasna označitev in navedba območij, kjer se opravljajo dejavnosti, navedene v prvem pododstavku odstavka 1 ali da se drugače nepooblaščenim osebam prepreči dostop do teh območij.

Člen 9

Dostop do območij tveganja

Delodajalci sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi se zagotovi dostop na območja, kjer se opravljajo dejavnosti, v zvezi s katerimi rezultati v členu 3(2) navedene ocene pokažejo prisotnost tveganja zdravja in varnosti delavcev, izključno delavcem, ki morajo v tako območje vstopiti zaradi svojega dela ali nalog.

Člen 10

Higiena in osebno varstvo

1. V primeru vseh dejavnosti, pri katerih je prisotno tveganje zaradi kontaminacije z rakotvornimi snovmi, delodajalci sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bi zagotovili:

(a) da delavci ne jejo, pijejo ali kadijo na delovnih območjih, kjer je prisotno tveganje zaradi kontaminacije z rakotvornimi snovmi;

(b) da imajo delavci zagotovljeno ustrezno varovalno obleko ali drugo ustrezno posebno obleko;

da so predvideni ločeni prostori za hranjenje delovne ali varovalne obleke in osebne obleke;

(c) da imajo delavci na voljo ustrezne in zadostne umivalne in toaletne prostore;

(d) da je varovalna oprema ustrezno shranjena na jasno označenem mestu;

da se pregleda in očisti po možnosti pred in obvezno po vsaki uporabi;

da se okvarjena oprema popravi ali nadomesti pred nadaljnjo uporabo.

2. Delavcem se ne smejo zaračunavati stroški za te ukrepe.

Člen 11

Obveščanje in usposabljanje delavcev

1. Delodajalec sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi delavcem in/ali predstavnikom delavcev v podjetju ali industrijskem obratu zadostno in ustrezno usposobljenost na podlagi vseh razpoložljivih podatkov, zlasti v obliki obveščanja in posredovanja navodil:

(a) o možnih tveganjih za zdravje, vključno z dodatnimi tveganji zaradi uporabe tobačnih izdelkov;

(b) o varnostnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti za preprečitev izpostavljenosti;

(c) o higienskih zahtevah;

(d) o nošenju in uporabi varovalne opreme in obleke;

(e) o ukrepih, ki jih morajo sprejeti delavci, vključno z reševalci, v primeru nepredvidenih dogodkov in za preprečitev nepredvidenih dogodkov.

Usposabljanje se:

- prilagodi tako, da se upoštevajo nova ali spremenjena tveganja, in

- občasno ponovi, če je to potrebno.

2. Delodajalci delavce obvestijo o napravah in z njimi povezanih zabojnikih, v katerih so rakotvorne snovi, zagotovijo, da so vsi zabojniki, embalaža in naprave, kjer so rakotvorne snovi, jasno in čitljivo označeni in da so na njih jasno vidni opozorilni znaki in znaki za nevarnost.

Člen 12

Obveščanje delavcev

Sprejmejo se ustrezni ukrepi, s katerimi se zagotovi:

(a) da lahko delavci in/ali vsi predstavniki delavcev v podjetju ali proizvodnem obratu preverijo uporabo te direktive oziroma imajo možnost sodelovati pri njeni uporabi, zlasti kar zadeva:

(i) posledice izbire, nošenja in uporabe varovalne obleke in opreme, ki ne vplivajo na odgovornost delodajalca za določitev učinkovitosti varovalne obleke in opreme;

(ii) v prvem pododstavku člena 8(1) navedene ukrepe, ki jih določi delodajalec in ne vplivajo na odgovornost delodajalca za določitev takih ukrepov;

(b) da so delavci in/ali vsi predstavniki delavcev v podjetju ali proizvodnem obratu čim prej obveščeni o neobičajnih izpostavljenostih, vključno s tistimi, navedenimi v členu 8, o razlogih za tako izpostavljenost in o sprejetih ukrepih ali ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da bi se popravil položaj;

(c) delodajalec vodi ažuren seznam delavcev, ki opravljajo dejavnosti, pri katerih je v členu 3(2) navedena ocena pokazala tveganje zdravja in varnosti delavcev. Če obstajajo podatki, mora biti v seznamu navedena izpostavljenost, ki so ji bili podvrženi;

(d) seznam, naveden v pododstavku (c), mora biti dostopen zdravniku in/ali pristojnemu organu ter drugim osebam, ki so odgovorne za zdravje in varnost pri delu;

(e) dostop vsakega delavca do podatkov na seznamu, ki se nanašajo osebno nanj;

(f) da imajo delavci in/ali vsi predstavniki delavcev v podjetju ali proizvodnem obratu dostop do anonimnih kolektivnih podatkov.

Člen 13

Posvetovanje in sodelovanje z delavci

Posvetovanje in sodelovanje z delavci in/ali njihovih predstavniki o zadevah, ki jih ureja ta direktiva, vključno z njenimi prilogami, poteka v skladu s členom 11 Direktive 89/391/EGS.

ODDELEK III

DRUGE DOLOČBE

Člen 14

Zdravstveni nadzor

1. Države članice določijo v skladu z nacionalnio zakonodajo in/ali prakso ukrepe za izvajanje ustreznega zdravstvenega nadzora delavcev, pri katerih so rezultati ocene, navedene v členu 3(2), pokazali tveganje zdravja ali varnosti.

2. V odstavku 1 navedeni ukrepi omogočijo, da se lahko za vsakega delavca opravi, če je to primerno, ustrezen zdravstveni nadzor:

- pred izpostavljenostjo,

- v rednih presledkih po izpostavljenosti.

Ti ukrepi morajo omogočiti neposredno izvajanje individualnih in poklicnih higienskih ukrepov.

3. Če se pri delavcu ugotovi bolezenska sprememba, za katero se sumi, da je posledica izpostavljenosti rakotvornim snovem, lahko zdravnik ali organ, odgovoren za zdravstveni nadzor delavcev, zahteva, da se opravi zdravstveni nadzor drugih delavcev, ki so bili podobno izpostavljeni.

V tem primeru se opravi ponovna ocena tveganja zaradi izpostavljenosti v skladu s členom 3(2).

4. V primerih izvajanja zdravstvenega nadzora se vodi individualna zdravstvena kartoteka, in zdravnik ali organ, odgovoren za zdravstveni nadzor, predlagata vse varnostne ali preventivne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za vsakega posameznega delavca.

5. Delavcem je treba posredovati podatke in nasvete v zvezi s kakršnim koli zdravstvenim nadzorom, ki ga lahko opravijo po koncu izpostavljenosti.

6. V skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso:

- imajo delavci dostop do rezultatov zdravstvenega nadzora, ki jih zadevajo, in

- lahko ti delavci ali delodajalec zahtevajo oceno rezultatov zdravstvenega nadzora.

7. Praktična priporočila za zdravstveni nadzor delavcev so podana v Prilogi II.

8. Pristojni organ je treba obvestiti o vseh primerih raka, ki je v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso opredeljen kot posledica poklicne izpostavljenosti rakotvorni snovi.

Člen 15

Vodenje evidence

1. V členu 12(c) navedeni seznam in v členu 14(4) navedena zdravstvena evidenca se hranijo vsaj 40 let po koncu izpostavljenosti v skladu z nacionalnimi predpisi in/ali prakso.

2. Ti dokumenti so na voljo pristojnemu organu v primeru, ko dejavnost podjetja preneha v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali sodno prakso.

Člen 16

Mejne vrednosti

1. Svet določi v skladu s postopkom, določenim v členu 118a Pogodbe, mejne vrednosti v direktivah na podlagi razpoložljivih podatkov, vključno z znanstvenimi in tehničnimi podatki za vse rakotvorne snovi, za katere je to mogoče, in, če je to potrebno, druge neposredno povezane določbe.

2. Mejne vrednosti in druge neposredno povezane določbe so navedene v Prilogi III.

Člen 17

Priloge

1. Prilogi I in III se lahko spremenita samo po postopku, določenem v členu 118a Pogodbe.

2. Izključno tehnične prilagoditve Priloge II z vidika tehničnega napredka, sprememb v mednarodnih predpisih ali specifikacijah in novih ugotovitev na področju rakotvornih snovi se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 17 Direktive 89/391/EGS.

Člen 18

Uporaba podatkov

Komisiji so dostopni podatki, navedeni v členu 14(8), ki so jih uporabili pristojni nacionalni organi.

Člen 19

Končne določbe

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 1992.

Če bi se direktivi 67/548/EGS ali 88/379/EGS spremenili z direktivami o spremembah po notifikaciji te direktive v zvezi s snovmi in pripravki, navedenimi v členu 2(a) in (b), morajo države članice sprejeti zakone in druge predpise, potrebne za uvedbo sprememb v predpise, navedene v prvem pododstavku, najpozneje do rokov, določenih za sprejem takih direktiv o spremembah.

Države članice takoj obvestijo Komisijo, da so bili sprejeti predpisi, navedeni v tem odstavku.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki so jih že sprejele ali jih bodo sprejele na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 20

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 28. junija 1990

Za Svet

Predsednik

M. Geoghegan-quinn

[1] UL C 34, 8.2.1988, str. 9.

[2] UL. C 158, 26.6.1989, str. 121 in UL C 149, 18.6.1990.

[3] UL C 208, 8.8.1988, str. 43.

[4] UL C 67, 8.3.1984, str. 2.

[5] UL C 28, 3.2.1988, str. 1.

[6] UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

[7] UL 196, 16.8.1967, str. 1.

[8] UL L 259, 19.9.1988, str. 1.

[9] UL L 187, 16.7.1988, str. 14.

[10] UL L 64, 8.3.1989, str. 18.

[11] UL L 185, 9.7.1974, str. 15.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Seznam snovi, pripravkov in postopkov

(Člen 2(c))

1. Proizvodnja auramina.

2. Delo, ki vključuje izpostavljenost aromatičnim policikličnim ogljikovodikom, prisotnim v premogovih sajah, katranu, smoli, hlapih ali prahu.

3. Delo, ki vključuje izpostavljenost prahu, hlapom in aerosolom med praženjem in elektrolizno rafinacijo baker-nikljevih snovi.

4. Močno kislinski postopek proizvodnje izopropil alkohola.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Praktična priporočila za zdravstveni nadzor delavcev

(Člen 14(7))

1. Zdravnik in/ali organ, odgovoren za zdravstveno spremljanje delavcev, ki so izpostavljeni rakotvornim snovem, mora biti seznanjen s pogoji ali okoliščinami izpostavljenosti vsakega delavca.

2. Zdravstveni nadzor delavcev je treba opravljati v skladu z načeli in prakso medicine dela; zajemati mora vsaj naslednje ukrepe:

- vodenje evidence o zdravstvenih in poklicnih podatkih delavca,

- osebni pogovor,

- kadar je primerno, biološki nadzor ter odkrivanje zgodnjih učinkov, ki se lahko odpravijo.

Za vsakega delavca, za katerega se opravlja zdravstveni nadzor, se lahko določijo nadaljnje preiskave v skladu z najnovejšim znanjem, ki je na voljo medicini dela.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Mejne vrednosti in druge neposredno povezane določbe

(Člen 16)

A. Mejne vrednosti

V pripravi.

B. Druge neposredno povezane določbe

V pripravi.

--------------------------------------------------