21994A0316(02)

Konvencija

o varstvu morskega okolja območja Baltika iz leta 1992

POGODBENICE SO SE

ZAVEDAJOČ SE nepogrešljive vrednosti morskega okolja območja Baltika, njegovih izjemnih hidrografskih in ekoloških značilnosti in občutljivosti njegovih živih virov na spremembe v okolju,

ZAVEDAJOČ SE zgodovinske in današnje gospodarske, družbene in kulturne vrednosti območja Baltika za dobrobit in razvoj narodov te regije,

GLOBOKO ZASKRBLJENE zaradi še vedno prisotnega onesnaževanja območja Baltika,

TRDNO ODLOČENE, da zagotovijo ekološko obnovo Baltika in s tem omogočijo samoobnavljanje morskega okolja in ohranitev njegovega ekološkega ravnovesja,

OB SPOZNANJU, da sta varstvo in izboljšanje morskega okolja območja Baltika nalogi, ki ju ni mogoče uspešno izpolniti samo z državnim prizadevanjem, ampak da so nujno potrebni tudi tesno regionalno sodelovanje in drugi ustrezni mednarodni ukrepi,

OB UPOŠTEVANJU rezultatov, doseženih na področju varstva okolja v okviru Konvencije o varstvu morskega okolja območja Baltika iz leta 1974, in vloge Komisije za varstvo morskega okolja Baltika pri tem,

OB SKLICEVANJU na zadevne določbe in načela Deklaracije Stockholmske konference o človekovem okolju iz leta 1972 in Sklepne listine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) iz leta 1975,

V ŽELJI, da bi okrepile sodelovanje s pristojnimi regionalnimi organizacijami, kot je Mednarodna komisija za ribištvo v Baltiku, ki je bila ustanovljena s Konvencijo o ribolovu in ohranjanju živih virov v Baltiku in Beltih v Gdansku leta 1973,

OB ODOBRAVANJU Deklaracije o Baltiku baltiških in drugih zainteresiranih držav, Evropske gospodarske skupnosti in sodelujočih mednarodnih finančnih ustanov, ki so se sestale v Ronnebyju leta 1990, ter Skupnega celovitega programa, namenjenega skupnemu akcijskemu načrtu za ponovno vzpostavitev zdravega ekološkega ravnovesja na območju Baltika,

ZAVEDAJOČ SE pomena jasnosti in ozaveščenosti javnosti ter dela nevladnih organizacij za uspešno varstvo območja Baltika,

OB ODOBRAVANJU boljših možnosti za tesnejše sodelovanje na podlagi prijateljskega sodelovanja in medsebojnega razumevanja, ki jih je odprl nedavni politični razvoj v Evropi;

ODLOČENE, da vključijo razvoj v mednarodni okoljski politiki in okoljski zakonodaji v novo konvencijo, da bi razširile, okrepile in posodobile pravni okvir za varstvo morskega okolja Baltika,

DOGOVORILE:

Člen 1

Območje konvencije

Ta konvencija se uporablja za območje Baltika. V tej konvenciji "območje Baltika" pomeni Baltik in vhod v Baltik, ki ga omejuje vzporednik skozi rt Skagen v Skagerraku na 57°44,43″ N. Vključuje notranje vode, t.j. za namene te konvencije, vode na kopenski strani temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja, do meje na kopenski strani, ki jo določijo pogodbenice.

Ob deponiranju listine o ratifikaciji, odobritvi ali pristopu pogodbenica obvesti depozitarja o določitvi svojih notranjih voda za namene te konvencije.

Člen 2

Opredelitve

V tej konvenciji:

1. "onesnaževanje" pomeni človekovo neposredno ali posredno vnašanje snovi ali energije v morje, vključno z rečnimi ustji, ki lahko ogrozijo zdravje ljudi, škodujejo živim virom in morskim ekosistemom, ovirajo zakonito uporabo morja, vključno z ribolovom, poslabšajo kakovost morske vode za uporabo in zmanjšajo možnosti za rekreacijo in drugo uporabo;

2. "onesnaževanje iz virov na kopnem" pomeni onesnaževanje morja s točkovnimi ali razpršenimi vnosi iz vseh virov na kopnem, ki morje dosežejo po vodi, zraku ali neposredno z obale. Vključuje tudi onesnaževanje, ki ga povzroča namerno odstranjevanje na morsko dno z dostopom s kopnega prek predorov, cevovodov ali drugih sredstev;

3. "ladja" pomeni kakršno koli plovilo, ki deluje v morskem okolju, in vključuje hidrogliserje, vozila na zračni blazini, podvodna plovila, plavajoča plovila in pritrjene ali plavajoče ploščadi;

4. (a) "odmetavanje" pomeni:

(i) kakršno koli namerno odstranjevanje odpadkov ali drugih snovi z ladij, drugih umetnih objektov na morju ali zrakoplovov v morje ali na morsko dno;

(ii) kakršno koli namerno odstranjevanje ladij, drugih umetnih objektov na morju ali zrakoplovov v morje;

(b) "odmetavanje" ne vključuje:

(i) odstranjevanja odpadkov ali drugih snovi v morje, ki spremljajo običajno delovanje ladij, drugih umetnih objektov na morju ali zrakoplovov in njihove opreme ali izhajajo iz tega, razen odpadkov ali drugih snovi, ki jih prevažajo ladje, drugi umetni objekti na morju ali zrakoplovi, ki se uporabljajo za odstranjevanje takih snovi, ali so pretovorjeni na le-te, ali ki izhajajo iz obdelave takih odpadkov ali drugih snovi na takih ladjah, objektih ali zrakoplovih;

(ii) odložitve snovi v drug namen, kot je sama odstranitev le-te, pod pogojem da taka odložitev ni v nasprotju s cilji te konvencije;

5. "sežiganje" pomeni namerno sežiganje odpadkov ali drugih snovi na morju zaradi njihovega toplotnega uničenja. Dejavnosti, povezane z običajnim delovanjem ladij ali drugih umetnih objektov, so izključene iz področja uporabe te opredelitve;

6. "nafta" pomeni zemeljsko olje v kakršni koliobliki, vključno s surovo nafto, kurilnim oljem, goščo, naftnimi odpadki in rafiniranimi proizvodi;

7. "škodljiva snov" pomeni kakršno koli snov, ki v primeru vnosa v morje lahko povzroči onesnaženje;

8. "nevarna snov" pomeni kakršno koli škodljivo snov, ki je zaradi svojih bistvenih lastnosti obstojna, toksična ali se lahko kopiči v organizmih;

9. "primer onesnaženja" pomeni dogodek ali niz dogodkov istega vzroka, ki povzročijo ali lahko povzročijo izpust nafte ali drugih škodljivih snovi in ki pomenijo ali lahko pomenijo grožnjo za morsko okolje Baltika ali za obalo ali s tem povezane interese ene ali več pogodbenic in ki zahtevajo nujno ukrepanje ali drug takojšen odziv;

10. "organizacija za regionalno gospodarsko združevanje" pomeni organizacijo, ki jo ustanovijo suverene države in na katero njene države članice prenesejo pristojnost v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta konvencija, vključno s pristojnostjo za sklepanje mednarodnih sporazumov v zvezi s temi zadevami;

11. "Komisija" pomeni Komisijo za varstvo morskega okolja Baltika iz člena 19.

Člen 3

Temeljna načela in obveznosti

1. Pogodbenice posamezno ali skupaj sprejmejo vse ustrezne zakonodajne, upravne in druge zadevne ukrepe, da preprečijo in odpravijo onesnaževanje ter tako spodbudijo ekološko obnovo območja Baltika in ohranitev njegovega ekološkega ravnovesja.

2. Pogodbenice uporabljajo previdnostno načelo, kar pomeni, da sprejmejo preventivne ukrepe, kadar obstaja razlog za domnevo, da lahko snovi ali energija, neposredno ali posredno vnesene v morsko okolje, ogrozijo zdravje ljudi, škodujejo živim virom in morskim ekosistemom, zmanjšajo rekreacijsko vrednost ali ovirajo drugo zakonito uporabo morja, tudi kadar ni trdnega dokaza o vzročnem odnosu med vnosi in njihovimi domnevnimi učinki.

3. Da bi preprečile in odpravile onesnaževanje območja Baltika, pogodbenice spodbujajo uporabo najboljše okoljske prakse in najboljše razpoložljive tehnologije. Če zmanjšanje vnosov, ki je posledica uporabe najboljše okoljske prakse in najboljše razpoložljive tehnologije, kakor je opisano v Prilogi II, ne privede do okoljsko sprejemljivih rezultatov, se uporabijo dodatni ukrepi.

4. Pogodbenice uporabljajo načelo onesnaževalec plača.

5. Pogodbenice zagotovijo, da se meritve in izračuni izpustov iz točkovnih virov v vodo in zrak ter vnosov iz razpršenih virov v vodo in zrak opravijo na znanstveno ustrezen način, da bi lahko ocenili stanje morskega okolja območja Baltika in preverili izvajanje te konvencije.

6. Pogodbenice si po svojih najboljših močeh prizadevajo zagotoviti, da izvajanje te konvencije ne povzroči čezmejnega onesnaženja območij zunaj območja Baltika. Poleg tega zadevni ukrepi ne smejo pripeljati do nesprejemljivih ekoloških obremenitev zraka in atmosfere ali voda, tal in podtalnice, do nesprejemljivo škodljivega ali vse večjega odstranjevanja odpadkov ali do povečanega tveganja za zdravje ljudi.

Člen 4

Uporaba

1. Ta konvencija se uporablja za varstvo morskega okolja območja Baltika, ki obsega vodno telo in morsko dno, vključno z njunimi živimi viri in drugimi oblikami morskega življenja.

2. Vsaka pogodbenica izvaja določbe te konvencije v svojem teritorialnem morju in notranjih vodah prek svojih državnih organov, ne da bi to vplivalo na njeno suverenost.

3. Ta konvencija se ne uporablja za vojne ladje, pomožne ladje mornarice, vojaška letala ali druge ladje in letala, ki so v lasti države ali jih ta upravlja in se trenutno uporabljajo zgolj za nekomercialne namene.

Vendar pa vsaka pogodbenica s sprejetjem ustreznih ukrepov, ki ne ogrožajo delovanja ali operativnih zmogljivosti takih ladij in zrakoplovov, ki jih ima v lasti ali jih upravlja, zagotovi, da take ladje in zrakoplovi delujejo na način, ki je, če je to razumno in izvedljivo, v skladu s to konvencijo.

Člen 5

Škodljive snovi

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo v skladu z določbami te konvencije preprečevale in odpravljale onesnaževanje morskega okolja območja Baltika, ki ga povzročajo škodljive snovi iz vseh virov, in v ta namen izvajale postopke in ukrepe iz Priloge I.

Člen 6

Načela in obveznosti v zvezi z onesnaževanjem iz virov na kopnem

1. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo preprečevale in odpravljale onesnaževanje območja Baltika iz virov na kopnem z uporabo, med drugim, najboljše okoljske prakse za vse vire in najboljše razpoložljive tehnologije za točkovne vire. Ustrezne ukrepe v ta namen sprejme vsaka pogodbenica v povodju Baltika brez vpliva na njeno suverenost.

2. Pogodbenice izvajajo postopke in ukrepe, določene v Prilogi III. V ta namen med drugim po potrebi sodelujejo pri razvoju in sprejemanju posebnih programov, smernic, standardov ali predpisov v zvezi z izpusti in vnosi v vodo in zrak, kakovostjo okolja in proizvodi, ki vsebujejo škodljive snovi in materiale, ter njihovo uporabo.

3. Vnos škodljivih snovi iz točkovnih virov v morsko okolje območja Baltika, razen v zanemarljivih količinah, ni možen brez predhodnega posebnega dovoljenja, ki ga izda ustrezni državni organ v skladu z načeli iz predpisa 3 v Prilogi III in ki ga lahko občasno tudi ponovno preveri. Pogodbenice zagotovijo spremljanje in nadzor dovoljenih izpustov v vodo in zrak.

4. Če lahko vnos prek vodotoka, ki teče prek ozemelj dveh ali več pogodbenic ali ki tvori mejo med njima ali njimi, povzroči onesnaženje morskega okolja območja Baltika, zadevne pogodbenice skupaj in, če je to možno, v sodelovanju z zainteresirano ali zadevno tretjo državo sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo in odpravijo tako onesnaženje.

Člen 7

Presoja vplivov na okolje

1. Kadar kolimednarodno pravo ali nadnacionalni predpisi, ki veljajo za pogodbenico izvora, zahtevajo presojo vplivov na okolje predlagane dejavnosti, ki bi lahko imela večji negativen vpliv na morsko okolje območja Baltika, navedena pogodbenica o tem obvesti Komisijo in vsako pogodbenico, ki bi jo lahko prizadel čezmejni vpliv na območje Baltika.

2. Pogodbenica izvora se posvetuje z vsako pogodbenico, ki bi jo lahko prizadel tak čezmejni vpliv, kadar koliso posvetovanja potrebna v skladu z mednarodnim pravom ali nadnacionalnimi predpisi, ki veljajo za pogodbenico izvora.

3. Če si dve ali več pogodbenic delijo čezmejne vode v povodju Baltika, te pogodbenice medsebojno sodelujejo, da bi zagotovile, da se morebitni vplivi na morsko okolje območja Baltika v celoti raziščejo v okviru presoje vplivov na okolje, navedene v odstavku 1 tega člena. Zadevne pogodbenice skupaj sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo in odpravijo onesnaževanje, vključno s kumulativnimi škodljivimi učinki.

Člen 8

Preprečevanje onesnaževanja z ladij

1. Da bi območje Baltika zaščitile pred onesnaženjem z ladij, pogodbenice sprejmejo ukrepe, kakor so določeni v Prilogi IV.

2. Pogodbenice oblikujejo in uporabljajo enotne zahteve za zagotovitev sprejemnih objektov za ladijske odpadke, med drugim ob upoštevanju posebnih potreb potniških ladij, ki delujejo na območju Baltika.

Člen 9

Plovila za prosti čas

Poleg izvajanja tistih določb te konvencije, ki jih je možno ustrezno uporabiti za plovila za prosti čas, pogodbenice sprejmejo posebne ukrepe, da bi ublažile škodljive učinke dejavnosti plovil za prosti čas na morsko okolje območja Baltika. Ukrepi se med drugim nanašajo na onesnaževanja zraka, hrup in hidrodinamične učinke ter na ustrezne objekte za sprejem odpadkov s plovil za prosti čas.

Člen 10

Prepoved sežiganja

1. Pogodbenice prepovejo sežiganje na območju Baltika.

2. Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo zagotovila ravnanje v skladu z določbami tega člena s strani ladij:

(a) ki so registrirane na njenem ozemlju ali ki plujejo pod njeno zastavo;

(b) ki na njenem ozemlju ali v njenem teritorialnem morju naložijo snovi, namenjene za sežig; ali

(c) za katere se domneva, da v njenih notranjih vodah in v njenem teritorialnem morju izvajajo sežiganje.

3. V primeru domnevnega sežiganja pogodbenice sodelujejo pri preiskavi zadeve v skladu s predpisom 2 Priloge IV.

Člen 11

Preprečevanje odmetavanja

1. Ob upoštevanju izjem, določenih v odstavkih 2 in 4 tega člena, pogodbenice prepovejo odmetavanje na območju Baltika.

2. Za odmetavanje izkopanega materiala je potrebno predhodno posebno dovoljenje, ki ga izda ustrezni državni organ v skladu z določbami Priloge V.

3. Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo zagotovila ravnanje v skladu z določbami tega člena s strani ladij in zrakoplovov:

(a) ki so registrirani na njenem ozemlju ali ki plujejo oziroma letijo pod njeno zastavo;

(b) ki na njenem ozemlju ali v njenem teritorialnem morju naložijo snovi, namenjene za odmetavanje; ali

(c) za katere se domneva, da v njenih notranjih vodah in v njenem teritorialnem morju izvajajo odmetavanje.

4. Določbe tega člena se ne uporabljajo, kadar je ogrožena varnost človeškega življenja ali ladje ali zrakoplova na morju zaradi popolnega uničenja ali popolne izgube ladje ali zrakoplova, ali v vsakem primeru, ki pomeni nevarnost za človeško življenje, če je odmetavanje videti edini način za odvrnitev grožnje in če vse kaže, da bo škoda po takem odmetavanju manjša, kot bi bila sicer. Tako odmetavanje se opravi tako, da se v čim večji meri zmanjša verjetnost škode za človeško ali morsko življenje.

5. Odmetavanje v skladu z določbami odstavka 4 tega člena se sporoči in obravnava v skladu s Prilogo VII, poleg tega se nemudoma sporoči Komisiji v skladu z določbami predpisa 4 Priloge V.

6. V primeru odmetavanja, za katerega se sumi, da je v nasprotju z določbami tega člena, pogodbenice sodelujejo pri preiskavi zadeve v skladu s predpisom 2 Priloge IV.

Člen 12

Raziskovanje in izkoriščanje morskega dna in njegovega podzemlja

1. Vsaka pogodbenica sprejme vse ukrepe, da prepreči onesnaževanje morskega okolja območja Baltika, ki ga povzroča raziskovanje ali izkoriščanje njenega dela morskega dna in podzemlja ali s tem povezane dejavnosti, in da zagotovi stalno ustrezno pripravljenost za takojšnje ukrepanje v primeru onesnaženja, ki ga povzročijo take dejavnosti.

2. Da bi preprečile in odpravile onesnaževanje s takimi dejavnostmi, se pogodbenice zavezujejo, da bodo izvajale postopke in ukrepe, določene v Prilogi VI, v kolikor so ti ustrezni.

Člen 13

Obveščanje in posvetovanje v primerih onesnaženja

1. Če lahko primer onesnaženja, do katerega je prišlo na ozemlju pogodbenice, povzroči onesnaženje morskega okolja območja Baltika zunaj njenega ozemlja in sosednjega morskega območja, v katerem uresničuje suverene pravice in pristojnost v skladu z mednarodnim pravom, ta pogodbenica o tem nemudoma obvesti pogodbenice, katerih interesi so prizadeti ali bodo verjetno prizadeti.

2. Kadar koli pogodbenice iz odstavka 1 menijo, da je to potrebno, se morajo opraviti posvetovanja za preprečitev, zmanjšanje in nadzor takega onesnaženja.

3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata tudi v primerih, kadar je pogodbenica utrpela tako onesnaženje z ozemlja tretje države.

Člen 14

Sodelovanje v boju proti onesnaževanju morja

Pogodbenice posamezno ali skupaj sprejmejo vse ustrezne ukrepe, kakor je določeno v Prilogi VII, za ohranitev ustrezne sposobnosti in ustrezen odziv v primerih onesnaženja, da bi odpravile ali zmanjšale posledice teh izrednih dogodkov za morsko okolje območje Baltika.

Člen 15

Ohranjanje narave in biološka raznovrstnost

Pogodbenice posamezno ali skupaj sprejmejo vse ustrezne ukrepe v zvezi z območjem Baltika in njegovimi obalnimi ekosistemi, na katere vpliva Baltik, da ohranijo naravne habitate in biološko raznovrstnost ter zaščitijo ekološke procese. Taki ukrepi se sprejmejo tudi za zagotovitev trajnostne uporabe naravnih virov na območju Baltika. V ta namen si pogodbenice prizadevajo sprejeti nadaljnje instrumente z ustreznimi smernicami in merili.

Člen 16

Poročanje in izmenjava informacij

1. Pogodbenice poročajo Komisiji v rednih presledkih o:

(a) pravnih, ureditvenih ali drugih ukrepih, sprejetih za izvajanje določb te konvencije, njenih prilog in priporočil, sprejetih v skladu s to konvencijo;

(b) učinkovitosti ukrepov, sprejetih za izvajanje določb iz pododstavka (a) tega odstavka; in

(c) težavah v zvezi z izvajanjem določb iz pododstavka (a) tega odstavka.

2. Na zahtevo pogodbenice ali Komisije pogodbenice zagotovijo informacije o dovoljenjih za odvajanje, podatke o izpustih ali podatke o kakovosti okolja, v kolikor so ti podatki na voljo.

Člen 17

Informiranje javnosti

1. Pogodbenice zagotovijo, da so javnosti na voljo informacije o stanju Baltika in vodah v njegovem povodju, sprejetih ali načrtovanih ukrepih za preprečevanje in odpravljanje onesnaženja in učinkovitosti navedenih ukrepov. V ta namen pogodbenice zagotovijo, da so javnosti na voljo naslednje informacije:

(a) izdana dovoljenja in potrebni pogoji, ki jih je treba izpolnjevati;

(b) rezultati vzorčenja vode in odpadne vode, opravljenega za spremljanje in oceno, ter rezultati preverjanja skladnosti s cilji kakovosti vode ali s pogoji za dovoljenja; in

(c) cilji v zvezi s kakovostjo vode.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so te informacije javnosti na voljo ob vsakem primernem času, in ji omogoči, da proti plačilu ustreznih pristojbin pridobi kopije vpisov v njene registre.

Člen 18

Varovanje podatkov

1. Določbe te konvencije ne vplivajo na pravice ali obveznosti pogodbenice, da v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in veljavnimi nadnacionalnimi predpisi varuje podatke v zvezi z intelektualno lastnino, vključno z industrijsko in poslovno skrivnostjo, ali državno varnostjo in zaupnostjo osebnih podatkov.

2. Če se pogodbenica vseeno odloči, da bo take varovane podatke posredovala drugi pogodbenici, pogodbenica, ki prejme take varovane podatke, spoštuje zaupnost prejetih podatkov in pogoje, pod katerimi jih je prejela, ter jih uporabi samo za namene, za katere jih je prejela.

Člen 19

Komisija

1. Za potrebe te konvencije se ustanovi Komisija za varstvo morskega okolja Baltika, v nadaljevanju "Komisija".

2. Ta Komisija je Komisija za varstvo morskega okolja Baltika, ustanovljena v skladu s Konvencijo o varstvu morskega okolja območja Baltika iz leta 1974.

3. Komisiji predseduje vsaka pogodbenica izmenoma v abecednem vrstnem redu imen pogodbenic v angleškem jeziku. Predsednik je imenovan za mandat dveh let in v času svojega predsedovanja ne more opravljati funkcije predstavnika predsedujoče pogodbenice.

Če predsednik ne dokonča svojega mandata, predsedujoča pogodbenica imenuje naslednika, ki ostane na položaju do izteka mandata navedene pogodbenice.

4. Komisija se sestane vsaj enkrat letno na povabilo predsednika. Na zahtevo pogodbenice, ki jo podpre druga pogodbenica, predsednik skliče izredno zasedanje, ki se opravi čimprej, vendar najkasneje v 90. dneh od datuma, ko je bila zahteva predložena.

5. Razen če ta konvencija ne predvideva drugače, Komisija sprejema svoje odločitve soglasno.

Člen 20

Naloge Komisije

1. Naloge Komisije so:

(a) stalno spremljati izvajanje te konvencije;

(b) oblikovati priporočila o ukrepih v zvezi s cilji te konvencije;

(c) ponovno preučiti vsebino te konvencije, vključno z njenimi prilogami, in predlagati pogodbenicam potrebne spremembe te konvencije in njenih prilog, vključno s spremembami seznama snovi in materialov, ter sprejetje novih prilog;

(d) opredeliti merila za nadzor onesnaževanja, cilje za zmanjšanje onesnaževanja in cilje v zvezi z ukrepi, zlasti tistimi, opisanimi v Prilogi III;

(e) v tesnem sodelovanju z ustreznimi vladnimi organi in ob upoštevanju pododstavka (f) tega člena spodbujati dodatne ukrepe za varstvo morskega okolja območja Baltika in v ta namen:

(i) sprejemati, obdelovati, združevati in razširjati zadevne znanstvene, tehnološke in statistične informacije iz razpoložljivih virov; in

(ii) spodbujati znanstvene in tehnološke raziskave; in

(f) zagotoviti si, kjer je to ustrezno, storitve pristojnih regionalnih in drugih mednarodnih organizacij za sodelovanje pri znanstvenih in tehnoloških raziskavah ter pri drugih zadevnih dejavnostih, povezanih s cilji te konvencije.

2. Komisija lahko prevzame druge funkcije, za katere meni, da bi prispevale k uresničevanju ciljev te konvencije.

Člen 21

Administrativne določbe za Komisijo

1. Delovni jezik Komisije je angleščina.

2. Komisija sprejme svoj poslovnik.

3. Sedež Komisije, v nadaljevanju "sekretariat", je v Helsinkih.

4. Komisija imenuje izvršilnega sekretarja in poskrbi za imenovanje drugega potrebnega osebja ter določi naloge in pogoje za delo izvršilnega sekretarja.

5. Izvršilni sekretar je najvišji upravni uradnik Komisije in opravlja funkcije, ki so potrebne za uresničevanje te konvencije, delo Komisije in druge naloge, ki mu jih poveri Komisija in njen poslovnik.

Člen 22

Finančne določbe za Komisijo

1. Komisija sprejme svoj finančni pravilnik.

2. Komisija sprejme letni ali dvoletni proračun predvidenih izdatkov in preuči ocene proračuna za prihodnje finančno obdobje.

3. Skupni znesek proračuna, vključno s kakršnim koli dodatnim proračunom, ki ga sprejme Komisija, prispevajo pogodbenice, razen Evropske gospodarske skupnosti, v enakovrednih delih, razen če Komisija soglasno ne odloči drugače.

4. Evropska gospodarska skupnost prispeva v proračun največ 2,5 % upravnih stroškov.

5. Vsaka pogodbenica plača stroške, povezane s sodelovanjem njenih predstavnikov, strokovnjakov in svetovalcev v Komisiji.

Člen 23

Pravica do glasovanja

1. Razen kakor je določeno v odstavku 2 tega člena, ima vsaka pogodbenica en glas v Komisiji.

2. V zvezi z zadevami v njuni pristojnosti Evropska gospodarska skupnost in katera koli organizacija za regionalno gospodarsko združevanje uresničujeta svojo pravico do glasovanja s številom glasov, ki je enako številu njunih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije. Take organizacije ne uresničujejo svoje pravice do glasovanja, če njihove države članice uresničujejo svoje, in obratno.

Člen 24

Znanstveno in tehnološko sodelovanje

1. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo sodelovale neposredno ali, kadar je to ustrezno, prek pristojnih regionalnih ali drugih mednarodnih organizacij na področjih znanosti, tehnologije in drugih raziskav ter izmenjevale podatke in druge znanstvene informacije za namene te konvencije. Da bi olajšale raziskovalne dejavnosti in dejavnosti spremljanja na območju Baltika, se pogodbenice zavezujejo, da bodo uskladile svoje politike v zvezi s postopki za dovoljenja za opravljanje takih dejavnosti.

2. Brez vpliva na člen 4(2) te konvencije se pogodbenice zavezujejo, da bodo neposredno ali, kadar je to ustrezno, prek pristojnih regionalnih ali drugih mednarodnih organizacij spodbujale študije ter izvajale, podpirale ali prispevale k programom, namenjenim razvoju metod za oceno narave in obsega onesnaževanja, poti, izpostavljenosti, nevarnosti in sredstev za izboljšanje stanja na območju Baltika. Pogodbenice se zlasti zavezujejo, da bodo razvijale alternativne metode obdelave, odstranjevanja in odprave materialov in snovi, ki lahko povzročijo onesnaženje morskega okolja območja Baltika.

3. Brez vpliva na člen 4(2) se pogodbenice zavezujejo, da bodo neposredno ali, kadar je to ustrezno, prek pristojnih regionalnih ali drugih mednarodnih organizacij ter na podlagi informacij in podatkov, pridobljenih v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena, sodelovale pri razvoju medsebojno primerljivih metod opazovanja, pri izvajanju osnovnih raziskav in pri oblikovanju dopolnilnih ali skupnih programov za spremljanje.

4. Organizacijo in obseg dela, povezanega z izvajanjem nalog iz prejšnjih odstavkov, mora v prvi vrsti določiti Komisija.

Člen 25

Odgovornost za škodo

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo skupaj oblikovale in sprejele pravila v zvezi z odgovornostjo za škodo, ki bi nastala zaradi dejanj ali opustitev v nasprotju s to konvencijo, vključno z obsegom odgovornosti, merili in postopki za določitev odgovornosti in razpoložljivimi pravnimi sredstvi.

Člen 26

Reševanje sporov

1. V primeru spora med pogodbenicami v zvezi z razlago ali uporabo te konvencije si pogodbenice prizadevajo poiskati rešitev s pogajanji. Če zadevne stranke ne uspejo doseči dogovora, morajo zaprositi za dobre usluge ali skupaj zahtevati mediacijo tretje pogodbenice, pristojne mednarodne organizacije ali pristojne osebe.

2. Če zadevne stranke ne uspejo rešiti spora s pogajanji ali se ne uspejo dogovoriti o ukrepih, kakor so opisani zgoraj, se tak spor po medsebojnem dogovoru predloži začasnemu arbitražnemu sodišču, stalnemu arbitražnemu sodišču ali Meddržavnemu sodišču.

Člen 27

Zaščita nekaterih svobod

Nič v tej konvenciji se ne razlaga tako, kot da posega v svobodo plovbe, ribolova, morskega znanstvenega raziskovanja in drugih zakonitih uporab odprtega morja ter v pravico do neškodljivega prehoda teritorialnega morja.

Člen 28

Status prilog

Priloge k tej konvenciji so sestavni del konvencije.

Člen 29

Razmerje do drugih konvencij

Določbe te konvencije ne vplivajo na pravice in obveznosti pogodbenic iz obstoječih in prihodnjih pogodb, ki spodbujajo in razvijajo splošna načela pomorskega prava, na katerih temelji ta konvencija, in zlasti načela v zvezi s preprečevanjem onesnaževanja morskega okolja.

Člen 30

Konferenca za revizijo ali spremembo konvencije

S soglasjem pogodbenic ali na zahtevo Komisije se lahko skliče konferenca za splošno revizijo ali spremembo te konvencije.

Člen 31

Spremembe členov konvencije

1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe členov te konvencije. Vsaka taka predlagana sprememba se predloži depozitarju, ki to sporoči vsem pogodbenicam, te pa depozitarja čimprej po prejemu sporočila obvestijo bodisi o sprejetju ali zavrnitvi spremembe.

Predlagana sprememba se na zahtevo pogodbenice obravnava v Komisiji. V takem primeru se uporablja člen 19(4). Če Komisija sprejme spremembo, se uporablja postopek iz odstavka 2 tega člena.

2. Komisija lahko priporoči spremembe členov te konvencije. Vsaka taka priporočena sprememba se predloži depozitarju, ki to sporoči vsem pogodbenicam, te pa depozitarja čimprej po prejemu sporočila obvestijo bodisi o sprejetju ali zavrnitvi spremembe.

3. Sprememba začne veljati 90 dni po tem, ko je depozitar od vseh pogodbenic prejel sporočila o sprejetju navedene spremembe.

Člen 32

Spremembe prilog in sprejetje prilog

1. Depozitar sporoči vsako spremembo prilog, ki jo predlaga pogodbenica, drugim pogodbenicam, sprememba pa se obravnava v Komisiji. Če Komisija spremembo sprejme, se ta sporoči pogodbenicam in priporoči za sprejetje.

2. Depozitar sporoči vsako spremembo prilog, ki jo priporoči Komisija, pogodbenicam in jo priporoči za sprejetje.

3. Taka sprememba se šteje za sprejeto ob izteku obdobja, ki ga določi Komisija, razen če ena od pogodbenic v tem času s pisnim obvestilom, naslovljenim na depozitarja, ne ugovarja spremembi. Sprejeta sprememba začne veljati na dan, ki ga določi Komisija.

Obdobje, ki ga določi Komisija, se podaljša za dodatnih šest mesecev in datum začetka veljavnosti spremembe se ustrezno preloži, če v izjemnih primerih katera koli pogodbenica pred iztekom obdobja, ki ga je določila Komisija, depozitarja obvesti, da čeprav namerava sprejeti spremembo, ustavne zahteve za tako sprejetje še niso izpolnjene.

4. Priloga k tej konvenciji se lahko sprejme v skladu z določbami tega člena.

Člen 33

Pridržki

1. Pridržki v zvezi z določbami te konvencije niso dopustni.

2. Določba odstavka 1 tega člena pogodbenici ne preprečuje, da za obdobje, ki ne presega enega leta, začasno odloži uporabo priloge k tej konvenciji ali dela te ali spremembe te, potem ko je zadevna priloga ali sprememba te začela veljati. Vsaka pogodbenica Konvencije o varstvu morskega okolja območja Baltika iz leta 1974, ki po začetku veljavnosti te konvencije začasno odloži uporabo priloge ali dela te, v tem obdobju uporablja ustrezno prilogo ali del te h Konvenciji iz leta 1974.

3. Če se po začetku veljavnosti te konvencije pogodbenica sklicuje na določbe odstavka 2 tega člena, sporoči drugim pogodbenicam v času, ko Komisija sprejme spremembo priloge ali novo prilogo, tiste določbe, katerih uporabo bo v skladu z odstavkom 2 tega člena začasno odložila.

Člen 34

Podpis

Ta konvencija je na voljo za podpis od 9. aprila do 9. oktobra 1992 v Helsinkih državam in Evropski gospodarski skupnosti, ki so sodelovale na diplomatski konferenci o varstvu morskega okolja območja Baltika, ki je potekala dne 9. aprila 1992 v Helsinkih.

Člen 35

Ratifikacija, odobritev in pristop

1. To konvencijo je treba ratificirati ali odobriti.

2. Ta konvencija je po začetku njene veljavnosti na voljo za pristop kateri kolidrugi državi ali organizaciji za regionalno gospodarsko združevanje, ki je zainteresirana za izpolnjevanje ciljev in namenov te konvencije, če to državo ali organizacijo povabijo vse pogodbenice. V primeru omejene pristojnosti organizacije za regionalno gospodarsko združevanje se o pogojih njenega sodelovanja lahko dogovorita Komisija in zainteresirana organizacija.

3. Listine o ratifikaciji, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri depozitarju.

4. Evropska gospodarska skupnost in katera koli organizacija za regionalno gospodarsko združevanje, ki postane pogodbenica te konvencije, v zadevah v njuni pristojnosti in v svojem imenu uresničujeta pravice in izpolnjujeta obveznosti, ki jih ta konvencija podeljuje njunim državam članicam. V takih primerih države članice teh organizacij ne smejo uresničevati takih pravic posamezno.

Člen 36

Začetek veljavnosti

1. Ta konvencija začne veljati dva meseca po tem, ko vse države podpisnice, ki mejijo na Baltik, in Evropska gospodarska skupnost deponirajo listine o ratifikaciji ali odobritvi.

2. Za vsako državo, ki ratificira ali odobri to konvencijo pred ali po deponiranju zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi iz odstavka 1 tega člena, ta konvencija začne veljati dva meseca po datumu, ko taka država deponira svojo listino o ratifikaciji ali odobritvi, ali na dan začetka veljavnosti te konvencije, pri čemer se upošteva kasnejši datum.

3. Za vsako pristopno državo ali organizacijo za regionalno gospodarsko združevanje ta konvencija začne veljati dva meseca po datumu, ko taka država ali organizacija za regionalno gospodarsko združevanje deponira svojo listino o pristopu.

4. Po začetku veljavnosti te konvencije Konvencija o varstvu morskega okolja območja Baltika, podpisana 22. marca 1974 v Helsinkih, kakor je bila spremenjena, preneha veljati.

5. Ne glede na odstavek 4 tega člena spremembe prilog navedene konvencije, ki jih pogodbenice navedene konvencije sprejmejo med podpisom te konvencije in njenim začetkom veljavnosti, ostanejo v veljavi, dokler ustrezne priloge te konvencije niso ustrezno spremenjene.

6. Ne glede na odstavek 4 tega člena se priporočila in odločitve, sprejeti v okviru navedene konvencije, še naprej uporabljajo, v kolikor so združljivi s to konvencijo ali jih ta konvencija ali kakršna koli odločitev, sprejeta v okviru te, izrecno ne razveljavi.

Člen 37

Odstop

1. Kadar koli po izteku petih let od datuma začetka veljavnosti te konvencije lahko katera koli pogodbenica s pisnim obvestilom, naslovljenim na depozitarja, odstopi od te konvencije. Odstop začne za tako pogodbenico veljati 30. junija leta, ki sledi letu, v katerem je bil depozitar obveščen o odstopu.

2. V primeru obvestila o odstopu pogodbenice depozitar skliče zasedanje pogodbenic za preučitev posledic odstopa.

Člen 38

Depozitar

Vlada Finske, ki opravlja funkcije depozitarja:

(a) obvesti vse pogodbenice in izvršilnega sekretarja o:

(i) podpisih;

(ii) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, odobritvi ali pristopu;

(iii) datumu začetka veljavnosti te konvencije;

(iv) vsaki predlagani ali priporočeni spremembi katerega koli člena ali priloge ali sprejetju nove priloge ter o datumu začetka veljavnosti take spremembe ali nove priloge;

(v) vsakem obvestilu in datumu njegovega prejema v skladu s členoma 31 in 32;

(vi) vsakem obvestilu o odstopu in datumu začetka veljavnosti takega odstopa;

(vii) vsakem drugem dejanju ali obvestilu v zvezi s to konvencijo;

(b) pošlje overjene kopije te konvencijam pristopnim državam in organizacijam za regionalno gospodarsko združevanje.

V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

Sestavljeno v Helsinkih, devetega aprila leta tisoč devetsto dvaindevetdeset v enem verodostojnem izvodu v angleškem jeziku, ki se deponira pri vladi Finske. Vlada Finske pošlje overjene kopije vsem podpisnicam.

Za Češko in Slovaško federativno republikoZa Kraljevino DanskoZa Republiko EstonijoZa Republiko FinskoZa Zvezno republiko NemčijoZa Republiko LatvijoZa Republiko LitvoZa Kraljevino NorveškoZa Republiko PoljskoZa Rusko federacijoZa Kraljevino ŠvedskoZa UkrajinoZa Evropsko gospodarsko skupnost

--------------------------------------------------

PRILOGA I

ŠKODLJIVE SNOVI

DEL 1: SPLOŠNA NAČELA

1.0 Uvod

Za izpolnitev zahtev zadevnih delov te konvencije pogodbenice uporabljajo naslednji postopek za določanje in oceno škodljivih snovi, kakor so opredeljene v členu 2(7).

1.1 Merila za razvrščanje snovi

Določanje in ocena snovi temeljita na njihovih bistvenih lastnostih, namreč:

- obstojnosti,

- toksičnosti ali drugih zdravju škodljivih lastnostih,

- nagnjenosti h kopičenju v organizmih,

kot tudi na značilnostih, ki lahko povzročijo onesnaženje, kot so:

- razmerje med opaženimi koncentracijami in koncentracijami brez opaznega učinka,

- nevarnost evtrofikacije, ki jo povzroči človek,

- pomembnost čezmejnega vpliva ali vpliva na velike razdalje,

- tveganje neželenih sprememb v morskem ekosistemu in nepovrnljivost ali trajnost učinkov,

- radioaktivnost,

- resno oviranje nabiranja morskih sadežev ali drugih zakonitih uporab morja,

- porazdelitveni vzorec (tj. zadevne količine, vzorec uporabe in verjetnost dosega morskega okolja),

- dokazane karcinogene, teratogene ali mutagene lastnosti v morskem okolju ali prek morskega okolja.

Za te značilnosti ni nujno, da so enako pomembne za določitev in oceno določene snovi ali skupine snovi.

1.2 Prednostne skupine škodljivih snovi

V okviru preventivnih ukrepov pogodbenice dajo prednost naslednjim skupinam škodljivih snovi, ki so splošno priznane kot škodljive snovi:

(a) težke kovine in njihove spojine;

(b) organohalogenske spojine;

(c) organske spojine fosforja in kositra;

(d) pesticidi, kot so fungicidi, herbicidi, insekticidi, sredstva za preprečevanje nastajanja sluzi in kemikalije za zaščito lesa, obdelovalnega lesa, lesovine, celuloze, papirja, kož in tekstila;

(e) olja in ogljikovodiki, pridobljeni iz nafte;

(f) druge organske spojine, še posebej škodljive za morsko okolje;

(g) dušikove in fosforjeve spojine;

(h) radioaktivne snovi, vključno z odpadki;

(i) obstojni materiali, ki lahko plavajo, lebdijo ali potonejo;

(j) snovi, ki imajo resne učinke na okus in/ali vonj morskih proizvodov za prehrano ljudi ali učinke na okus, vonj, barvo, bistrost ali druge lastnosti vode.

DEL 2: PREPOVEDANE SNOVI

Da bi območje Baltika zaščitile pred nevarnimi snovmi, pogodbenice v celoti ali delno prepovejo uporabo naslednjih snovi ali skupin snovi na območju Baltika in v njegovem povodju.

2.1 Snovi, prepovedane za vse končne uporabe, razen za zdravila

DDT (l,l,l-trikloro-2,2-bis-(klorofenil)-etan) in njegovi derivati DDE in DDD.

2.2. Snovi, prepovedane za vse uporabe, razen v obstoječi opremi z zaprtim sistemom do konca njene življenjske dobe ali za raziskave, razvoj ali analize

(a) PCB (poliklorirani bifenili).

(b) PCT (poliklorirani terfenili).

2.3 Snovi, prepovedane za nekatere uporabe

Organokositrne spojine za barve proti obraščanju za plovila za prosti čas, krajša od 25 m, in mrežaste kletke za ribe.

DEL 3: PESTICIDI

Da bi območje Baltika zaščitile pred nevarnimi snovmi, si pogodbenice prizadevajo čim bolj zmanjšati in, kjer je to možno, prepovedati uporabo naslednjih snovi kot pesticidov na območju Baltika in v njegovem povodju.

CAS število |

Akrilonitril | 107131 | |

Aldrin | 309002 | |

Aramit | 140578 | |

Kadmijeve spojine | — | |

Klordan | 57749 | |

Klordekon | 143500 | |

Klordimeform | 6164983 | |

Kloroform | 67663 | |

1,2-dibromoetan | 106934 | |

Dieldrin | 60571 | |

Endrin | 72208 | |

Fluoroocetna kislina in derivati | 7664393, | 144490 |

Heptaklor | 76448 | |

Izobenzan | 297789 | |

Izodrin | 465736 | |

Kelevan | 4234791 | |

Svinčeve spojine | — | |

Živosrebrove spojine | — | |

Morfamkvat | 4636833 | |

Nitrofen | 1836755 | |

Pentaklorofenol | 87865 | |

Poliklorirani terpeni | 8001501 | |

Kvintozen | 82688 | |

Selenove spojine | — | |

2,4,5-T | 93765 | |

Toksafen | 8001352 | |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

MERILA ZA UPORABO NAJBOLJŠE OKOLJSKE PRAKSE IN NAJBOLJŠE RAZPOLOŽLJIVE TEHNOLOGIJE

PREDPIS 1: SPLOŠNE DOLOČBE

1. V skladu z zadevnimi deli te konvencije pogodbenice uporabljajo spodaj opisana merila za najboljšo okoljsko prakso in najboljšo razpoložljivo tehnologijo.

2. Da bi preprečile in odpravile onesnaževanje, pogodbenice uporabljajo najboljšo okoljsko prakso za vse vire in najboljšo razpoložljivo tehnologijo za točkovne vire ter z zagotavljanjem strategij nadzora v čim večji meri zmanjšajo ali odpravijo vnose v vodo in zrak iz vseh virov.

PREDPIS 2: NAJBOLJŠA OKOLJSKA PRAKSA

1. Izraz "najboljša okoljska praksa" pomeni uporabo najprimernejše kombinacije ukrepov. Pri izbiri za posamezne primere je treba upoštevati vsaj naslednjo stopenjsko razvrščeno vrsto ukrepov:

- obveščanje in izobraževanje javnosti in uporabnikov o posledicah, ki jih imajo za okolje izbira določenih dejavnosti in proizvodov, njihova uporaba in dokončna odstranitev,

- razvoj in uporabo kodeksov dobre okoljske prakse, ki vključujejo vse vidike dejavnosti v življenju proizvoda,

- obvezno uporabo oznak, ki javnost in uporabnike obveščajo o tveganjih za okolje, povezanih s proizvodom, njegovo uporabo in dokončno odstranitvijo,

- razpoložljivost sistemov za zbiranje in odstranjevanje,

- varčevanje z viri, vključno z energijo,

- recikliranje, ponovno pridobivanje sestavin in ponovno uporabo,

- izogibanje uporabi nevarnih snovi in proizvodov ter ustvarjanju nevarnih odpadkov,

- uporabo ekonomskih instrumentov za dejavnosti, proizvode ali skupine proizvodov in izpuste,

- sistem dovoljenj, ki vključuje vrsto omejitev ali prepoved.

2. Pri določanju kombinacije ukrepov, ki predstavljajo najboljšo okoljsko prakso na splošno ali pri posameznih primerih, je treba zlasti upoštevati:

- previdnostno načelo,

- ekološko tveganje, povezano s proizvodom, njegovo proizvodnjo, uporabo in dokončno odstranitvijo,

- preprečevanje ali zamenjavo z dejavnostmi ali snovmi, ki manj onesnažujejo,

- obseg uporabe,

- možno korist ali škodo za okolje nadomestnih materialov ali dejavnosti,

- napredek in spremembe v znanstvenih spoznanjih in razumevanju,

- roke za izvedbo,

- družbene in gospodarske posledice.

PREDPIS 3: NAJBOLJŠA RAZPOLOŽLJIVA TEHNOLOGIJA

1. Izraz "najboljša razpoložljiva tehnologija" pomeni zadnjo (najsodobnejšo) stopnjo v razvoju procesov, naprav ali postopkov, ki kaže uporabno primernost določenega ukrepa za omejevanje odvajanja.

2. Pri ugotavljanju, ali skupek procesov, naprav in postopkov predstavlja najboljšo razpoložljivo tehnologijo v splošnih ali posameznih primerih, je treba posebno pozornost posvetiti:

- primerljivim procesom, napravam ali postopkom, ki so bili pred kratkim uspešno preizkušeni,

- tehnološkemu napredku in spremembam v znanstvenih spoznanjih in razumevanju,

- ekonomski izvedljivosti take tehnologije,

- rokom za uporabo,

- naravi in obsegu zadevnih izpustov,

- tehnologiji z malo ali nič odpadki,

- previdnostnemu načelu.

PREDPIS 4: PRIHODNJI RAZVOJ

Iz tega torej sledi, da se bosta "najboljša okoljska praksa" in "najboljša razpoložljiva tehnologija" sčasoma spreminjali glede na tehnološki napredek, gospodarske in družbene dejavnike ter spremembe v znanstvenih spoznanjih in razumevanju.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

MERILA IN UKREPI V ZVEZI S PREPREČEVANJEM ONESNAŽEVANJA IZ VIROV NA KOPNEM

PREDPIS 1: SPLOŠNE DOLOČBE

V skladu z zadevnimi deli te konvencije pogodbenice uporabljajo merila in ukrepe iz te priloge v celotnem povodju in upoštevajo najboljšo okoljsko prakso in najboljšo razpoložljivo tehnologijo, kakor sta opisani v Prilogi II.

PREDPIS 2: POSEBNE ZAHTEVE

1. Komunalne odplake je treba obdelati vsaj z biološkimi metodami ali drugimi metodami, ki so glede zmanjšanja pomembnih parametrov enako učinkovite. Občutno je treba zmanjšati prisotnost hranilnih snovi.

2. Cilj ravnanja z vodo v industrijskih obratih mora biti uporaba zaprtih vodnih sistemov ali visoka stopnja recikliranja, da bi se, kjer je to možno, izognili nastajanju odpadne vode.

3. Industrijsko odpadno vodo je treba obdelati ločeno pred mešanjem z vodo za redčenje.

4. Odpadne vode, ki vsebuje nevarne snovi ali druge zadevne snovi, se ne sme obdelati skupaj z drugo odpadno vodo, razen če ta obdelava ne omogoči enakega zmanjšanja obremenitve z onesnaževali kot ločeno čiščenje posameznega toka odpadne vode. Izboljšanje kakovosti odpadne vode ne sme povzročiti znatnega povečanja količine škodljivega blata.

5. Mejne vrednosti za izpuste, ki vsebujejo škodljive snovi, v vodo in zrak, se navedejo v posebnih dovoljenjih.

6. Industrijski obrati in drugi točkovni viri, povezani s komunalnimi čistilnimi napravami, uporabljajo najboljšo razpoložljivo tehnologijo, da bi se izognili nevarnim snovem, katerih škodljivega učinka ni mogoče odpraviti v komunalni čistilni napravi ali ki lahko povzročijo motnje procesov v napravi. Poleg tega se sprejmejo ukrepi v skladu z najboljšo okoljsko prakso.

7. Onesnaževanje iz ribogojstva je treba preprečiti in odpraviti s spodbujanjem in izvajanjem najboljše okoljske prakse in najboljše razpoložljive tehnologije.

8. Onesnaževanje iz razpršenih virov, vključno s kmetijstvom, je treba odpraviti s spodbujanjem in izvajanjem najboljše okoljske prakse.

9. Uporabljeni pesticidi morajo biti v skladu z merili, ki jih določi Komisija.

PREDPIS 3: NAČELA ZA IZDAJO DOVOLJENJ ZA INDUSTRIJSKE OBRATE

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo pri izdaji dovoljenj iz člena 6(3) te konvencije uporabljale naslednja načela in postopke:

1. Upravljavec industrijskega obrata predloži ustreznemu državnemu organu podatke in informacije na obrazcu za prošnjo. Priporočeno je, da se upravljavec z ustreznim državnim organom dogovori o podatkih, potrebnih za prošnjo, preden prošnjo predloži temu organu (dogovor o obsegu potrebnih informacij in raziskav).

V prošnjo je treba vključiti vsaj naslednje podatke in informacije

Splošne informacije

- ime, panoga, lokacija in število zaposlenih.

Trenutno stanje in/ali načrtovane dejavnosti

- mesto odvajanja in/ali izpusta,

- vrsta proizvodnje, količina proizvodnje in/ali predelave,

- proizvodni procesi,

- vrsta in količina surovin, snovi in/ali vmesnih proizvodov,

- količina in kakovost neobdelane odpadne vode in neočiščenega plina iz zadevnih virov (npr. tehnološka voda, hladilna voda),

- obdelava odpadne vode in neočiščenega plina glede na vrsto, postopek in učinkovitost predobdelave in/ali končne obdelave,

- obdelana odpadna voda in neočiščen plin glede na količino in kakovost ob izstopu iz naprav za predobdelavo in/ali končno obdelavo,

- količina in kakovost trdnih in tekočih odpadkov, nastalih med proizvodnim procesom in obdelavo odpadne vode in neočiščenega plina,

- obdelava trdnih in tekočih odpadkov,

- informacije o ukrepih za preprečevanje motenj v obratovanju in naključnih razlitij,

- trenutno stanje in možen vpliv na okolje.

Alternative in njihovi različni vplivi v zvezi z npr. ekološkimi, gospodarskimi in varstvenimi vidiki, kadar je to potrebno

- drugi možni proizvodni procesi,

- druge možne surovine, snovi in/ali vmesni proizvodi,

- druge možne tehnologije za obdelavo.

2. Ustrezni državni organ oceni trenutno stanje in morebiten vpliv načrtovanih dejavnosti na okolje.

3. Ustrezni državni organ izda dovoljenje po celoviti oceni ob posebnem upoštevanju zgoraj navedenih vidikov. V dovoljenju je treba navesti vsaj naslednje:

- opise vseh dejavnikov (npr. proizvodna zmogljivost), ki vplivajo na količino in kakovost odvajanja in/ali izpustov,

- mejne vrednosti za količino in kakovost (obremenitev in/ali koncentracija) neposrednih in posrednih odvajanj in izpustov,

- navodila v zvezi z:

- konstrukcijo in varnostjo,

- proizvodnimi procesi in/ali snovmi,

- delovanjem in vzdrževanjem naprav za obdelavo,

- reciklažo materialov in snovi ter odstranjevanjem odpadkov,

- vrsto in obsegom nadzora, ki ga mora opravljati upravljavec (samonadzor),

- ukrepi, ki jih je treba sprejeti v primeru motenj v obratovanju in naključnih razlitij,

- analiznimi metodami, ki jih je treba uporabiti,

- časovnim načrtom za modernizacijo, prilagoditev in preiskave, ki jih opravi upravljavec,

- časovnim načrtom za poročila upravljavca o ukrepih spremljanja in/ali samonadzora, prilagoditev in preiskav.

4. Ustrezni državni organ ali neodvisna ustanova, ki jo pooblasti ustrezni državni organ:

- preverja količino in kakovost odvajanj in/ali izpustov z vzorčenjem in analizami,

- nadzira ravnanje v skladu z zahtevami dovoljenja,

- poskrbi za spremljanje različnih vplivov odvajanj odpadne vode in izpustov v zrak,

- ponovno preuči dovoljenje, kadar je to potrebno.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

PREPREČEVANJE ONESNAŽEVANJA Z LADIJ

PREDPIS 1: SODELOVANJE

V zvezi z varstvom območja Baltika pred onesnaževanjem z ladij pogodbenice sodelujejo:

(a) v okviru Mednarodne pomorske organizacije, zlasti pri spodbujanju razvoja mednarodnih pravil, ki med drugim temeljijo na temeljnih načelih in obveznostih te konvencije, kar vključuje tudi spodbujanje uporabe najboljše razpoložljive tehnologije in najboljše okoljske prakse, kakor sta opredeljeni v Prilogi II;

(b) pri učinkovitem in usklajenem izvajanju pravil, ki jih je sprejela Mednarodna pomorska organizacija.

PREDPIS 2: POMOČ PRI PREISKAVAH

Brez vpliva na člena 4(3) te konvencije pogodbenice po potrebi medsebojno sodelujejo pri preiskavi kršitev obstoječe zakonodaje v zvezi z ukrepi proti onesnaževanju, ki so se dejansko ali domnevno zgodile na območju Baltika. Pomoč lahko vključuje inšpekcijski pregled knjig o oljih, knjig o tovoru, ladijskih dnevnikov in strojnih dnevnikov, ki ga opravijo pristojni organi, ter odvzem naftnih vzorcev za analitsko identifikacijo, ni pa omejena na te dejavnosti.

PREDPIS 3: OPREDELITVE

V tej prilogi:

1. "uprava" pomeni vlado pogodbenice, pod pristojnostjo katere ladja deluje. Kar zadeva ladjo, ki ima pravico pluti pod zastavo katere kolidržave, je uprava vlada tiste države. Kar zadeva pritrjene ali plavajoče ploščadi, ki se ukvarjajo z raziskovanjem in izkoriščanjem morskega dna in njegovega podzemlja ob obali, nad katero obalna država izvaja suverene pravice za namene raziskovanja in izkoriščanja njunih naravnih virov, je uprava vlada zadevne obalne države;

2. (a) "odvajanje" v zvezi s škodljivimi snovmi ali odpadnimi vodami, ki vsebujejo take snovi, pomeni kakršen koliizpust z ladje ne glede na njegov vzrok in vključuje vsako uhajanje, odstranjevanje, razlitje, puščanje, črpanje, izpuhtevanje ali praznjenje;

(b) "odvajanje" ne vključuje:

(i) odmetavanja v smislu Konvencije o preprečevanju onesnaževanja morij z odlaganjem odpadkov in drugega materiala, sklenjene 29. decembra 1972 v Londonu; ali

(ii) izpusta škodljivih snovi, ki izhaja neposredno iz raziskovanja, izkoriščanja in s tem povezane predelave mineralnih virov morskega dna na morju; ali

(iii) izpusta škodljivih snovi za namen zakonitih znanstvenih raziskav za ublažitev ali nadzor onesnaževanja;

3. izraz "od najbližjega kopnega" pomeni od temeljne črte, od katere je v skladu z mednarodnim pravom določeno teritorialno morje zadevnega ozemlja;

4. izraz "pristojnost" se razlaga v skladu z mednarodnim pravom, ki velja v času uporabe ali razlage te priloge;

5. izraz "Marpol 73/78" pomeni Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom k tej konvenciji iz leta 1978.

PREDPIS 4: UPORABA PRILOG H KONVENCIJI MARPOL 73/78

ob upoštevanju predpisa 5 pogodbenice uporabljajo določbe prilog h Konvenciji Marpol 73/78.

PREDPIS 5: ODPLAKE

Pogodbenice uporabljajo določbe odstavkov A do D in F ter G tega predpisa o odvajanju odplak z ladij, ki delujejo na območju Baltika.

A. Opredelitve

V tem predpisu:

1. "odplaka" pomeni:

(a) odtoke in druge odpadke iz vseh vrst stranišč, pisoarjev in straniščnih lukenj v palubi za odtekanje vode;

(b) odtoke iz zdravstvenih prostorov (ambulanta, bolniški oddelek na ladji itd.) prek umivalnikov, kadi in lukenj v palubi za odtekanje vode, nameščenih v takih prostorih;

(c) odtoke iz prostorov z živimi živalmi; ali

(d) drugo odpadno vodo, kadar je pomešana z zgoraj opredeljenimi odtoki;

2. "zbirna cisterna" pomeni cisterno za zbiranje in shranjevanje odplak.

B. Uporaba

Določbe tega predpisa se uporabljajo za:

(a) ladje z bruto tonažo 200 ton in več;

(b) ladje z bruto tonažo manj kot 200 ton, ki so registrirane za prevoz več kot 10 oseb;

(c) ladje, ki nimajo izmerjene bruto tonaže in so registrirane za prevoz več kot 10 oseb.

C. Odvajanje odplak

1. Ob upoštevanju določb odstavka D tega predpisa je odvajanje odplak v morje prepovedano, razen kadar:

(a) ladja odvaja mehansko obdelane in razkužene odplake s pomočjo sistema, ki ga je odobrila uprava, na razdalji več kot štiri navtične milje od najbližjega kopnega, ali odplake, ki niso mehansko obdelane in razkužene, na razdalji več kot 12 navtičnih milj od najbližjega kopnega, pod pogojem, da v vsakem primeru odplake, ki so bile shranjene v zbirnih cisternah, niso izpuščene naenkrat, ampak postopoma, ko je ladja na poti in pluje s hitrostjo najmanj štiri vozle; ali

(b) je ladja opremljena z napravo za čiščenje odplak, ki jo je odobrila uprava, in

(i) so rezultati testiranja čistilne naprave vpisani v dokumentu, ki se nahaja na ladji;

(ii) poleg tega iztoki ne povzročijo vidnih plavajočih trdnih snovi v vodi, ki obdaja ladjo, niti ne povzročijo razbarvanja te vode.

2. Kadar so odplake pomešane z odpadki ali odpadno vodo, za katere veljajo drugačne zahteve za odvajanje, se uporabljajo strožje zahteve.

D. Izjeme

Odstavek C tega predpisa se ne uporablja za:

(a) odvajanje odplak z ladje, ki je potrebno za zagotovitev varnosti ladje in oseb na ladji ali za reševanje življenja na morju; ali

(b) odvajanje odplak zaradi poškodbe na ladji ali njeni opremi, če so bili pred in po nastanku poškodbe sprejeti vsi ustrezni varnostni ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje odvajanja.

E. Sprejemni objekti

1. Vsaka pogodbenica se zavezuje, da bo v svojih pristaniščih ali terminalih na območju Baltika poskrbela za objekte za sprejem odplak, ki ne bodo povzročali nepotrebnega zadrževanja ladij in bodo izpolnjevali potrebe ladij, ki jih bodo uporabljale.

2. Da bi omogočili povezavo cevi sprejemnih objektov z ladijskimi cevmi za odvajanje, je treba oboje opremiti s standardnim priključkom za odvajanje v skladu z naslednjo tabelo:

Standardne dimenzije prirobnic za priključke za odvajanje

Opis | Dimenzija |

Zunanji premer | 210 mm |

Notranji premer | Glede na zunanji premer cevi |

Premer obroča z vijaki | 170 mm |

Utori v prirobnici | Štiri luknje premera 18 mm, enakomerno razporejene na obroču z vijaki z zgornjim premerom, utorjene v obod prirobnice. Širina utora je 18 mm. |

Debelina prirobnice | 16 mm |

Vijaki in matice: količina in premer | Štiri, premera 16 mm in ustrezne dolžine |

Prirobnica je oblikovana tako, da sprejme cevi z notranjim premerom največ 100 mm, in je narejena iz jekla ali drugega enakovrednega materiala z ravno površino. Ta prirobnica, skupaj s primernim tesnilom, je primerna za delovni tlak 6 kg/cm2.

Pri ladjah z bočno višino pet metrov ali manj je lahko notranji premer priključka za odvajanje 38 milimetrov.

F. Pregledi

1. Na ladjah, ki plujejo na mednarodnih poteh na območju Baltika, je treba opraviti spodaj določene preglede:

(a) začetni pregled, ki se opravi preden ladja začne obratovati ali preden je prvič izdano spričevalo v skladu z odstavkom G tega predpisa in ki zagotavlja, da:

(i) kadar je ladja opremljena z napravo za čiščenje odplak, naprava izpolnjuje operativne zahteve, ki temeljijo na standardih in preskusnih metodah, ki jih je priporočila Komisija, in jo je odobrila uprava;

(ii) kadar je ladja opremljena s sistemom za mehansko obdelavo in razkužitev odplak, tak sistem izpolnjuje operativne zahteve, ki temeljijo na standardih in preskusnih metodah, ki jih je priporočila Komisija, in ga je odobrila uprava;

(iii) kadar je ladja opremljena z zbirno cisterno, kapaciteta te cisterne v skladu z zahtevami uprave zadostuje za sprejem vseh odplak ob upoštevanju delovanja ladje, števila oseb na krovu in drugih zadevnih dejavnikov. Zbirna cisterna izpolnjuje operativne zahteve, ki temeljijo na standardih in preskusnih metodah, ki jih je priporočila Komisija, in jo je odobrila uprava; in

(iv) je ladja opremljena s cevovodom za odvajanje odplak v sprejemni objekt. Cevovod mora biti opremljen s standardnim kopenskim priključkom v skladu z odstavkom E ali pri ladjah v posebnem prometu s priključki, ki ustrezajo drugim standardom, ki jih lahko sprejme uprava, kot so naprave za hiter sklop.

Ta pregled zagotovi, da oprema, napeljave, ureditve in materiali v celoti izpolnjujejo veljavne zahteve tega predpisa.

Uprava prizna "certifikat o homologizaciji" za naprave za čiščenje odplak, ki ga izdajo organi drugih pogodbenic;

(b) občasne preglede v presledkih, ki jih določi uprava in ne presegajo pet let, ki zagotovijo, da oprema, napeljave, ureditve in materiali v celoti izpolnjujejo veljavne zahteve tega predpisa.

2. Preglede ladje za uresničevanje določb tega predpisa izvajajo uradniki uprave. Uprava lahko zaupa preglede bodisi inšpektorjem, imenovanim v ta namen, ali organizacijam, ki jih je pooblastila. V vsakem primeru zadevna uprava v celoti jamči za popolnost in učinkovitost pregledov.

3. Po tem, ko je bil opravljen kateri kolipregled ladje, se na opremi, napeljavi, ureditvi ali materialu, ki je bil vključen v pregled, brez odobritve uprave ne sme opraviti nikakršna bistvena sprememba, razen neposredne zamenjave take opreme ali napeljave.

G. Spričevalo

1. Spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z odplakami se izda ladjam, ki so registrirane za prevoz več kot 50 oseb in plujejo na mednarodnih poteh na območju Baltika, po pregledu v skladu z določbami odstavka F tega predpisa.

2. Spričevalo izda bodisi uprava bodisi katera koli druga oseba ali organizacija, ki jo uprava ustrezno pooblasti. V vsakem primeru uprava prevzame popolno odgovornost za spričevalo.

3. Spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z odplakami se izdela v skladu z vzorcem iz dodatka k Prilogi IV h Konvenciji Marpol 73/78. Če jezik ni angleščina, besedilo vključuje prevod v angleščino.

4. Spričevalo o preprečevanju onesnaževanja z odplakami se izda za obdobje, ki ga določi uprava in ne presega pet let.

5. Spričevalo preneha veljati, če so bile na opremi, napeljavi, ureditvi ali materialu brez odobritve uprave opravljene bistvene spremembe, razen neposredne zamenjave take opreme ali napeljave.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

ODSTOPANJA OD SPLOŠNE PREPOVEDI ODMETAVANJA ODPADKOV IN DRUGEGA MATERIALA NA OBMOČJU BALTIKA

PREDPIS 1

V skladu s členom 11(2) te konvencije prepoved odmetavanja ne velja za odstranjevanje izkopanega materiala v morje, pod pogojem da:

(a) je odmetavanje izkopanega materiala, ki vsebuje škodljive snovi, navedene v Prilogi I, dovoljeno samo v skladu s smernicami, ki jih je sprejela Komisija; in

(b) se odmetavanje opravi na podlagi predhodnega posebnega dovoljenja ustreznega državnega organa bodisi:

(i) na območju notranjih voda in teritorialnega morja pogodbenice; bodisi

(ii) zunaj območja notranjih voda in teritorialnega morja, kadar je to potrebno, po predhodnih posvetovanjih v Komisiji.

Ob izdaji takih dovoljenj pogodbenica ravna v skladu z določbami predpisa 3 te priloge.

PREDPIS 2

1. Ustrezni državni organ iz člena 11(2) te konvencije:

(a) izda posebna dovoljenja, predvidena v predpisu 1 te priloge;

(b) vodi evidenco o naravi in količinah snovi, ki jih je dovoljeno odvreči, ter o mestu, času in metodi odmetavanja;

(c) zbira razpoložljive informacije v zvezi z naravo in količinami snovi, ki so bile nedavno in do začetka veljavnosti te konvencije odvržene na območju Baltika, če bi lahko zadevne odvržene snovi okužile vodo ali organizme na območju Baltika, se ulovile v ribolovno opremo ali na drug način povzročile škodo, ter informacije o mestu, času in metodi takega odmetavanja.

2. Ustrezni državni organ izda posebna dovoljenja v skladu s predpisom 1 te priloge za snovi, namenjene za odmetavanje na območju Baltika, če:

(a) so bile natovorjene na njegovem ozemlju;

(b) jih je natovorila ladja ali letalo, ki je registrirano na njegovem ozemlju ali pluje oziroma leti pod njegovo zastavo, če je bilo natovarjanje opravljeno na ozemlju države, ki ni pogodbenica te konvencije.

3. Vsaka pogodbenica sporoči Komisiji in, kjer je to ustrezno, drugim pogodbenicam, informacije, določene v pododstavku 1(c) predpisa 2 te priloge. Postopek in naravo takih poročil določi Komisija.

PREDPIS 3

Pri izdaji posebnih dovoljenj v skladu s predpisom 1 te priloge ustrezni državni organ upošteva naslednje:

(a) količino izkopanega materiala za odmet;

(b) vsebnost škodljivih snovi iz Priloge I;

(c) mesto (npr. koordinate območja za odmetavanje, globina in oddaljenost od obale) in njegovo povezavo z območji posebnega interesa (območja za rekreacijo, drstenje, gojenje in ribolov itd.);

(d) lastnosti vode, če se odmetavanje izvaja zunaj teritorialnega morja, ki vključujejo:

(i) hidrografske lastnosti (npr. temperatura, slanost, gostota, profil);

(ii) kemične lastnosti (npr. pH, raztopljeni kisik, hranilne snovi);

(iii) biološke lastnosti (npr. primarna produkcija in bentoške živali);

podatki morajo vključevati zadostne informacije o letnih povprečnih vrednostih in sezonskih nihanjih lastnosti, navedenih v tem odstavku; in

(e) obstoj in učinke drugih odmetavanj, ki so bila morebiti opravljena na območju odmetavanja.

PREDPIS 4

Poročila v skladu s členom 11(5) te konvencije vključujejo informacije, ki jih je treba priskrbeti v obliki, ki jo določi Komisija.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

PREPREČEVANJE ONESNAŽEVANJA, KI GA POVZROČAJO PRIOBALNE DEJAVNOSTI

PREDPIS 1: OPREDELITVE

V tej prilogi:

1. "priobalna dejavnost" pomeni kakršno koli raziskovanje in izkoriščanje nafte in plina z nepremično ali plavajočo priobalno napravo ali objektom, vključno z vsemi povezanimi dejavnostmi, ki potekajo na teh;

2. "priobalna enota" pomeni kakršno koli nepremično ali plavajočo priobalno napravo ali objekt, namenjen za izkoriščanje plina ali nafte, za raziskovalne ali proizvodne dejavnosti, ali za natovarjanje ali raztovarjanje nafte;

3. "raziskovanje" vključuje kakršno koli dejavnost vrtanja, vendar izključuje seizmične preiskave;

4. "izkoriščanje" vključuje kakršno koli dejavnost pridobivanja, testiranja vrtin ali stimulacije vrtin.

PREDPIS 2: UPORABA NAJBOLJŠE RAZPOLOŽLJIVE TEHNOLOGIJE IN NAJBOLJŠE OKOLJSKE PRAKSE

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo preprečevale in odpravljale onesnaževanje, ki ga povzročajo priobalne dejavnosti, z uporabo načel najboljše razpoložljive tehnologije in najboljše okoljske prakse, kakor sta opredeljeni v Prilogi II.

PREDPIS 3: PRESOJA IN SPREMLJANJE VPLIVOV NA OKOLJE

1. Presoja vplivov na okolje se opravi pred dovoljenjem za začetek priobalne dejavnosti. V primeru izkoriščanja iz predpisa 5 se rezultat te presoje sporoči Komisiji pred dovoljenjem za začetek priobalne dejavnosti.

2. V okviru presoje vplivov na okolje je treba na podlagi naslednjih dejavnikov oceniti okoljsko občutljivost morskega območja okoli predlagane priobalne enote:

(a) pomen območja za ptice in morske sesalce;

(b) pomen območja kot ribolovnega in drstitvenega območja za ribe in lupinarje ter kot območja za ribogojstvo;

(c) rekreacijski pomen območja;

(d) sestava usedlin, izmerjena glede na: porazdelitev velikosti zrn, suho snov, izgubo pri gorenju, skupno vsebnost ogljikovodikov in vsebnost Ba, Cr, Pb, Cu, Hg in Cd;

(e) številčnost in raznolikost bentoške favne in vsebnost izbranih alifatskih in aromatskih ogljikovodikov.

3. Za spremljanje učinkov raziskovalne faze priobalne dejavnosti se pred in po raziskovanju opravijo vsaj študije, navedene v pododstavku (d).

4. Za spremljanje učinkov izkoriščevalne faze priobalne dejavnosti se pred izkoriščanjem v letnih presledkih med izkoriščanjem in po izkoriščanju opravijo vsaj študije, navedene v pododstavkih (d) in (e).

PREDPIS 4: ODVAJANJA V RAZISKOVALNI FAZI

1. Vrtalne izplake na osnovi olja ali izplake, ki vsebujejo druge škodljive snovi, se uporabljajo samo v primerih, kadar je to potrebno zaradi geoloških, tehničnih ali varnostnih razlogov, in samo po predhodnem dovoljenju ustreznega državnega organa. V takih primerih se sprejmejo ustrezni ukrepi in zagotovijo ustrezne naprave za preprečitev odvajanja takih izplak v morsko okolje.

2. Vrtalne izplake na osnovi olja in izvrtine, ki nastanejo pri uporabi vrtalnih izplak na osnovi olja, se ne smejo odvajati v območje Baltika, ampak jih je treba odpeljati na obalo za končno obdelavo ali odstranitev na okoljsko sprejemljiv način.

3. Odvajanje vrtalnih izplak na osnovi vode in izvrtin mora dovoliti ustrezni državni organ. Pred dovoljenjem je treba dokazati nizko toksičnost vrtalnih izplak na osnovi vode.

4. Odvajanje izvrtin, ki nastanejo pri uporabi vrtalnih izplak na osnovi vode, ni dovoljeno v še zlasti občutljivih delih območja Baltika, kot so zaprta ali plitva območja z omejeno izmenjavo vode in območja, za katera so značilni redki, dragoceni ali zlasti občutljivi ekosistemi.

PREDPIS 5: ODVAJANJA V IZKORIŠČEVALNI FAZI

Poleg določb Priloge IV se za odvajanja uporabljajo naslednje določbe:

(a) vse kemikalije in materiale je treba odpeljati na obalo in se smejo odvajati samo izjemoma po pridobitvi dovoljenja ustreznega državnega organa za vsako posamezno operacijo;

(b) odvajanje proizvodne vode in izpodrivne vode je prepovedano, razen če je z metodami analize in vzorčenja, ki jih določi Komisija, dokazano, da je njena vsebnost olja manjša od 15 mg/l;

(c) če skladnosti s to mejno vrednostjo ni mogoče doseči z uporabo najboljše okoljske prakse in najboljše razpoložljive tehnologije, lahko ustrezni državni organ zahteva ustrezne dodatne ukrepe za preprečitev morebitnega onesnaženja morskega okolja območja Baltika in dovoli, če je to potrebno, višjo mejno vrednost, ki je vseeno čim nižja in v nobenem primeru ne presega 40 ml/l; vsebnost olja se izmeri, kakor je določeno v pododstavku (b);

(d) dovoljeno odvajanje v nobenem primeru ne sme povzročiti kakršnih koli nesprejemljivih učinkov na morsko okolje;

(e) da bi izkoristili prihodnji razvoj v čistilni in proizvodni tehnologiji, ustrezni državni organ redno ponovno preuči dovoljenja za odvajanja, meje za odvajanje pa se ustrezno spremenijo.

PREDPIS 6: POSTOPEK POROČANJA

Vsaka pogodbenica zahteva, da upravljavec ali katera koli druga oseba, odgovorna za priobalno enoto, poroča v skladu z določbami predpisa 5(1) Priloge VII k tej konvenciji.

PREDPIS 7: NAČRTOVANJE UKREPOV ZA NEPREDVIDENE RAZMERE

Vsaka priobalna enota ima načrt za nujno ukrepanje pri onesnaženju, odobren v skladu s postopkom, ki ga določi ustrezni državni organ. Načrt vsebuje informacije o sistemih alarmiranja in obveščanja, organizaciji ukrepov za odzivanje, seznam pripravljene opreme in opis ukrepov, ki jih je treba sprejeti v posameznih primerih onesnaženja.

PREDPIS 8: OPUŠČENE PRIOBALNE ENOTE

Pogodbenice zagotovijo, da se zapuščene, opuščene in po nesreči uničene priobalne enote v celoti odstranijo in pripeljejo na obalo pod odgovornostjo lastnika in da se opuščene vrtine zamašijo.

PREDPIS 9: IZMENJAVA INFORMACIJ

Pogodbenice si prek Komisije stalno izmenjujejo informacije o lokaciji in naravi vseh načrtovanih ali zaključenih priobalnih dejavnostih ter o naravi in količinah odvajanj kakor tudi o sprejetih ukrepih za nepredvidene razmere.

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

ODZIV NA PRIMERE ONESNAŽENJA

PREDPIS 1: SPLOŠNE DOLOČBE

1. Pogodbenice se zavezujejo, da bodo vzdrževale sposobnost, da se odzovejo na primere onesnaženja, ki bi ogrožali morsko okolje območja Baltika. Ta sposobnost vključuje ustrezno opremo, ladje in osebje, pripravljeno za operacije v obalnih vodah in na odprtem morju.

2. (a) Poleg primerov iz člena 13 pogodbenica tudi nemudoma sporoči tiste primere onesnaženja, ki se zgodijo v regiji, v kateri je pristojna za ukrepe za odzivanje, in ki prizadenejo ali bi lahko prizadeli interese drugih pogodbenic.

(b) V primeru večjega onesnaženja je treba čimprej obvestiti tudi druge pogodbenice in Komisijo.

3. Pogodbenice se sporazumejo, da bodo v okviru svojih zmožnosti in razpoložljivosti zadevnih virov sodelovale pri odzivanju na primere onesnaženja, kadar to upravičuje resnost takih primerov.

4. Poleg tega pogodbenice sprejmejo druge ukrepe za:

(a) opravljanje rednega nadzora zunaj svojih obalnih črt; in

(b) sodelovanje in izmenjavo informacij z drugimi pogodbenicami, da bi izboljšale sposobnost odzivanja na primere onesnaženja.

PREDPIS 2: NAČRTOVANJE UKREPOV ZA NEPREDVIDENE RAZMERE

Vsaka pogodbenica izdela državni načrt za nepredvidene razmere in v sodelovanju z drugimi pogodbenicami, kjer je to ustrezno, dvostranske ali večstranske načrte za skupni odziv na primere onesnaženja.

PREDPIS 3: NADZOR

1. Da bi preprečile kršitve obstoječih predpisov o preprečevanju onesnaževanja z ladij, pogodbenice posamezno ali v sodelovanju razvijejo in izvajajo dejavnosti nadzora na območju Baltika, da bi odkrile in nadzorovale nafto in druge snovi, spuščene v morje.

2. Pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe za opravljanje nadzora iz odstavka 1, med drugim z uporabo zračnega nadzora s sistemi daljinskega zaznavanja.

PREDPIS 4: REGIJE ODZIVA

Pogodbenice se čimprej dvostransko ali večstransko sporazumejo o tistih regijah območja Baltika, v katerih izvajajo dejavnosti nadzora in sprejmejo ukrepe za odziv, kadar kolipride ali bi lahko prišlo do večjega onesnaženja. Taki sporazumi ne vplivajo na druge sporazume, sklenjene med pogodbenicami v zvezi z istim področjem. Sosednje države zagotovijo uskladitev različnih sporazumov. Pogodbenice o takih sporazumih obvestijo druge pogodbenice in Komisijo.

PREDPIS 5: POSTOPEK POROČANJA

1. (a) Vsaka pogodbenica zahteva, da poveljniki ali druge osebe, odgovorne za ladje, ki plujejo pod njeno zastavo, nemudoma poročajo o vsakem dogodku na njihovi ladji, ki vključuje dejanski ali verjetni izpust nafte ali drugih škodljivih snovi.

(b) Poročilo se predloži najbližji obalni državi v skladu z določbami člena 8 in Protokola I k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja z ladij iz leta 1973, kakor je bila spremenjena s Protokolom k tej konvenciji iz leta 1978 (Marpol 73/78).

(c) Pogodbenice zahtevajo, da poveljniki ali druge osebe, odgovorne za ladje, in piloti zrakoplovov nemudoma poročajo v skladu s tem sistemom o večjih razlitjih nafte ali drugih škodljivih snovi, opaženih na morju. Taka poročila morajo v čim večji možni meri vključevati naslednje podatke: čas, položaj, pogoje vetra in morja ter vrsto, obseg in verjetni vir opaženega razlitja.

2. Določbe odstavka 1(b) se uporabljajo tudi v zvezi z odmetavanjem v skladu z določbami člena 11(4) te konvencije.

PREDPIS 6: NUJNI UKREPI NA KROVU LADIJ

1. Vsaka pogodbenica zahteva, da imajo ladje, ki imajo pravico pluti pod njeno zastavo, na krovu načrt za nujno ukrepanje pri onesnaženju z nafto, ki ga zahtevajo in je v skladu z določbami Konvencije Marpol 73/78.

2. Vsaka pogodbenica zahteva, da poveljniki ladij, ki plujejo pod njeno zastavo, ali v primeru pritrjenih ali plavajočih ploščadi, ki obratujejo pod njeno pristojnostjo, osebe, odgovorne za ploščadi, priskrbijo v primeru onesnaženja in na zahtevo ustreznih organov podrobne informacije o ladji in njenem tovoru ali v primeru ploščadi o njeni proizvodnji, ki so pomembne za ukrepe za preprečevanje ali odzivanje na onesnaženje morja, ter da sodelujejo s temi organi.

PREDPIS 7: UKREPI ZA ODZIVANJE

1. V primeru onesnaženja v regiji, v kateri je pogodbenica pristojna za ukrepe za odzivanje, le-ta opravi potrebne ocene stanja in sprejme ustrezne ukrepe za odzivanje, da bi preprečila ali zmanjšala posledične učinke onesnaženja.

2. (a) Ob upoštevanju pododstavka (b) pogodbenice uporabijo mehanska sredstva za odzivanje na primere onesnaženja.

(b) Kemična sredstva se lahko uporabijo samo v izjemnih primerih in po dovoljenju, ki ga za vsak posamezen primer izda ustrezni državni organ.

3. Če tako razlitje nosi ali bi ga lahko odneslo v regijo, v kateri je za ukrepe za odzivanje pristojna druga pogodbenica, je treba navedeno pogodbenico nemudoma obvestiti o razmerah in sprejetih ukrepih.

PREDPIS 8: POMOČ

1. V skladu z določbami odstavka 3 predpisa 1:

(a) pogodbenica lahko v boju proti onesnaženju na morju za pomoč zaprosi druge pogodbenice; in

(b) pogodbenice si po svojih najboljših močeh prizadevajo zagotoviti tako pomoč.

2. Pogodbenice sprejmejo potrebne pravne ali upravne ukrepe, da olajšajo:

(a) prihod in uporabo na njihovem ozemlju ali odhod z njihovega ozemlja ladij, zrakoplovov in drugih prevoznih sredstev, ki so vključena v odzivanje na primer onesnaženja ali ki prevažajo osebje, tovor, materiale in opremo, potrebno za obvladovanje takih primerov; in

(b) hitre premike na njihovo ozemlje, čez njihovo ozemlje in z njihovega ozemlja osebja, tovora, materialov in opreme iz pododstavka (a).

PREDPIS 9: POVRAČILO STROŠKOV POMOČI

1. Pogodbenice nosijo stroške pomoči iz predpisa 8 v skladu s tem predpisom.

2. (a) Če je ena pogodbenica ukrepala na izrecno prošnjo druge pogodbenice, pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč, povrne pogodbenici, ki je pomagala, stroške ukrepov pogodbenice, ki je pomagala. Če je prošnja preklicana, pogodbenica, ki je zaprosila za pomoč, povrne pogodbenici, ki je pomagala, že nastale stroške.

(b) Če je pogodbenica ukrepala na lastno pobudo, ta pogodbenica nosi stroške svojih ukrepov.

(c) Načela, določena v pododstavku (a) in (b) se uporabljajo, razen če se zadevne pogodbenice v posameznih primerih ne dogovorijo drugače.

3. Razen v primeru drugačnega dogovora se stroški ukrepov, ki jih je sprejela pogodbenica na prošnjo druge pogodbenice, izračunajo pošteno v skladu z zakonom in obstoječo prakso pogodbenice, ki zagotovi pomoč, v zvezi s povračilom takih stroškov.

4. Določbe tega predpisa se ne razlagajo tako, kot da na kakršen kolinačin posegajo v pravice pogodbenic, da od tretjih strani dobijo povrnjene stroške za ukrepe za obvladanje onesnaženja v skladu z drugimi veljavnimi določbami in pravili mednarodnega prava ter nacionalnimi ali nadnacionalnimi predpisi.

PREDPIS 10: REDNO SODELOVANJE

1. Vsaka pogodbenica zagotovi drugim pogodbenicam in Komisiji informacije o:

(a) svoji organizaciji, ki se ukvarja z razlitji nafte in drugih škodljivih snovi na morju;

(b) državnih predpisih in drugih zadevah, ki imajo neposreden vpliv na pripravljenost in odzivanje na onesnaženje morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi;

(c) pristojnem organu, zadolženem za sprejemanje in razpošiljanje poročil o onesnaženju morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi;

(d) pristojnih organih za reševanje vprašanj v zvezi z ukrepi za medsebojno pomoč, informiranjem in sodelovanjem med pogodbenicami v skladu s to prilogo; in

(e) ukrepih, sprejetih v skladu s predpisoma 7 in 8 te priloge.

2. Pogodbenice si izmenjavajo informacije o raziskovalnih in razvojnih programih, rezultatih v zvezi z možnostmi boja proti onesnaženju morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi ter o izkušnjah z dejavnostmi nadzora in odzivanjem na taka onesnaženja.

3. Pogodbenice redno organizirajo skupne operativne vaje za boj proti onesnaževanju in vaje za alarmiranje.

4. Pogodbenice sodelujejo v okviru Mednarodne pomorske organizacije pri zadevah v zvezi z izvajanjem in nadaljnjim razvojem Mednarodne konvencije o pripravljenosti, odzivanju in sodelovanju pri onesnaženju z olji.

PREDPIS 11: PRIROČNIK HELCOMA ZA BOJ PROTI ONESNAŽENJU

Pogodbenice se sporazumejo, da bodo, v kolikor je to izvedljivo, uporabljale načela in pravila, vključena v Priročnik o sodelovanju pri boju proti onesnaženju morja, ki podrobno razlaga to prilogo in ga je sprejela Komisija ali odbor, ki ga je v ta namen imenovala Komisija.

--------------------------------------------------